Alenka Urh
Bina Štampe @mavc: Roža v srcu.
Ilustracije: Danijel Demšar.
Ljubljana: Mladinska knjiga (zbirka Deteljica), 2010.
"Roža v srcu / je pesniku rima / in stihi so v pesmi / biserna plima." Roža je v srcu in pesniškem imginariju Bine Štampe Žmavc sicer vzcvetela že pred pričujočo pesniško zbirko, cvetela je že leta 2008 v zadnji pesmi zbirke Vprašanja srca z naslovom Zakaj je srce in leta 2009 v mladinski reviji Galeb. Vendar to nikakor ne pomeni, da so s tem vsi pomeni te besedne zveze izčrpani in da istoimenska zbirka njenemu asociativnemu bogastvu ne dodaja nič novega. Bina Štampe Žmavc se je v svojem dosedanjem ustvarjalnem delu proslavila predvsem s priljubljenimi otroškimi in mladinskimi deli, ki so dobila potrditev tudi s strani poklicnih bralcev: leta 2007 je prejela desetnico za pesniško zbirko Živa hiša, leta 2008 so bila njena Vprašanja srca uvrščena med finaliste za večernico, slednjo pa si je leta 2009 prislužila z zbirko pravljic Cesar in roža. Zbirka Roža v srcu nas že na prvi pogled impresionira s čudovito in prepoznavno likovno podobo. Zanjo je poskrbel Daniel Demšar, ki je s priznano pesnico in pisateljico sodeloval že večkrat; za ilustracije je prejel nagrado Hinka Smrekarja.
Po literarni plati v zbirki naletimo na nekatere stalnice ustvarjanja Bine Štampe Žmavc za mlajše in starejše otroke (in pod starejše štejem otroke tja do devetindevetdesetega leta), s čimer merim predvsem na njen izjemno prepoznaven slog in nabirek zanjo značilnih motivov, tem in simbolov, zaradi katerih lahko zbirko tako rekoč "z zaprtimi očmi" in nezgrešljivo uvrstimo v njen opus. Tudi Roža v srcu je, podobno kot njena prejšnja dela, naslovniško odprta, morda sega ta odprtost celo nekoliko dlje, saj so pesmi zahtevnejše in motivno-tematsko bogatejše. Nekatere pesmi vpeljujejo toliko pomenov, izrečenih in skritih, da bodo njihovo večplastnost in izmuzljivost z zanimanjem zasledovali tudi odrasli bralci. Tako roža v srcu ni le "pesniku rima", temveč tudi "sprehod v dežju", "mamina dlan",
"roka dotika", "zvezda bližin", "muca, ki prede", "snežec, ki mede" ..., skratka vse, celota sveta in se posebej njegovega senzibilnega pola, ki v človeku prebuja taksna ali drugačna čustva in občutja. Pesmi Bine Štampe Žmavc bi lahko imenovali "vsedotikalnice" (izraz je izpeljan iz naslova pesmi Vsedotik iz zbirke Snezroza), saj predstavljajo stik posameznika in njegovih misli s celotnim univerzumom, predstavljajo ustje, skozi katero se misli izlijejo v svet in se svet izlije v misli. Pesmi se ne samo dotikajo nas bralcev, kar je nenazadnje bolj ali manj izpolnjeno poslanstvo slehernega literarnega dela, pač pa se v dotiku mikro- in makrokozmosa, misli in sveta, v eno staplja celota univerzuma. Iz te celote lahko nastane pesem. "Svet nastaja iz dotika - / ko gre pesnik pesem pet, / svet je čudežna oblika / dotikalnice besed" (Svet nastaja iz dotika). Od tridesetih pesmi, ki sestavljajo RoZo v srcu, jih je kar devet tako ali drugače posvečenih pesniku, njegovemu lovljenju okruškov sveta, iz katerih snuje pesem, in besedam kot bistvenim elementom tega snovanja. Pesem je edino mesto, kjer pesnik lahko obvladuje svet (kot v pesmi Pesnik, muca in ptica), zato nastavlja zasede besedam, ki imajo čudežno moč, da zasijejo v pesmi. Zasijejo predvsem z rimo, ki ji Bina Štampe Žmavc tudi v pričujoči pesniski zbirki ostaja zvesta, kar pesnico postavlja v okvire tradicionalne lirike. Posameznik, ki v Rozi v srcu vpija svet in iz njega črpa nove in nove pomene, je velikokrat kar pesnik sam; včasih neimenovan pesniški subjekt, ki bi lahko bil sleherni od nas, včasih pesmi nagovarjajo v drugi osebi, pri čemer je "oseba" lahko tudi žival (pesem Metulj).
Pesnica se kot že tolikokrat prej loteva opisovanja popolnoma običajnih in vsakdanjih motivov, ki jim mestoma podeljuje nove, sveže in nenavadne pomene ("Popoldne stanuje / na mojem balkonu - / ..."). Kot že rečeno, v zbirki naletimo na nekatere motivno-tematske stalnice, kot so sonce, muce, zima, sneg. Poleg že poznane snežrože avtorica v eni od pesmi vpeljuje novo tvorjenko snežptice, ki pa za razliko od že omenjenih neologizmov Snežnosek, snežroža in vsedotik ni posebej vsebinsko motivirana.
Temačnejše odtenke v zbirko izrazito vpeljuje pesem Kdaj je vojna, ki je pospremljena s skorajda v celoti črno dvostransko ilustracijo, ter deloma tudi tematsko angažirana, a slogovno šibkejša pesem Vse izgubljene muce. Slednja poskuša vzbuditi empatijo bralcev, da bi našli kak kotiček svojega srca in doma, v katerem bi gostili brezdome in izgubljene hišne ljubljenčke.
Za zbirke, ki nas z nekaterimi pesmimi očarajo, je običajno, da nas z drugimi prevzamejo nekoliko manj, saj je bilo merilo s tistimi prvimi postavljeno zelo visoko. V RoZi v srcu sta taki manj posrečeni pesmi
Spominčice in Jesen. Poleg tega se verzi in ideje, ki jih ti opisujejo, mestoma ponavljajo, tako na primer pesnik v dveh pesmih "besedam nastavlja zasede", kar je sicer zanimiva ideja, ki pa ob ponovitvi izgubi svežino.
Pesniška zbirka Roža v srcu torej pred bralca postavlja estetsko dovršeno likovno-literarno celoto, ki po svoji literarni plati sicer ne prepriča s sleherno pesmijo, a je že zaradi tistih najboljših vredna branja.