0 socijalnem v])rašanju. (Iz govora dr. Kreka na Gomilskem.) (Konec.) Tu je izborni govornik povedal več krasnih primer, da so ljudje bolje spoznali razmerje med nižjim delavnim ljudstvom in med kapitalisti. Poslušalci so seveda z velikim navdušenjem pritrjevali. Potem pa je nadaljeval svoj govor nekako tako-le: Priprosto ljudstvo dela, kapitalisti pa bogate. Denar ni rodoviten na pr. če se dene goldinar v skrinjo in se tam dolgo hrani, nima nikoli mladih. Č.e pa naložite denar pri trboveljski prcmogarski družbi, boste dobili ob svojem času obresti. Ali vam je morda denar zaslužil denar? Ne! Denar ni rodoviten. Kar ste obrestij dobili, tisto se je prišipnilo pri rodovitnosti zemlje in pri delu, katero opravljajo ondotni delavci. Vsak človek pa dandanes teži za denarjem in išče le sVojih koristij. Vsled tega so se začeli posamezni stanovi razdruževati. Mesto da bi se njihove kompanije skupno bojevale zoper skupnega sovražnika, bojujejo se same med seboj. In nasledek te nesloge je ta, da se debele posamezni bogatini z žulji nižjega Ijudstva. In radi tega, ker ni več združevanja, ker ni več ljubezni med Ijudmi, je nastala tudi tista velikanska napaka, da je prišel denar za Boga. Denar je sveta gospodar. Pred denarjera vse kleči, najprej judje v svojih trebuhih in potem drugo ljudstvo po vrsti do zadnjega berača, a nihče ne pomisli, da ima ta denar svoj pogoj v delu in v zemlji. Dragi prijatelji, ako torej hočete, da bo boljše in boljše mora biti, potem je sveta dolžnost, dasenižji stanovi tesno združijo med seboj in da tako združeni energično zahtevajo svojih pravic nasproti tovarnarjem in kapitalistom. V združevanju je moč, torej bratje slovenski, združite se v različnih društvih! K uresničenju tega pa je treba, da so ljudje prijatelji med seboj in k temu je treba vere in sicer kršeanske vere. Vsi ljudje smo bratje raed seboj in smo Očeta jednega sinovi; vsi se moramo združiti, ker le združevanje more odpraviti velikansko nasilstvo, katero zdaj tl»či delavske stanove. Človek je od Boga vstvarjen, za-to ima pravieo, da tukaj na zemlji lahko živi, da si pridobi samostojnost in nekt napredek v gospodarstvu. Človek ima neumrjočo dušo, za-to je njegovo delo toliko vredno; kar naredi, sme imenovati svoje. Živalsko delo ni toliko vredno; ako pes zajca vjame, ni njegov, marveč gospodarjev. Razloček je v tem, da je človek po božji podobi vstvarjen, da ima dušo itd. In Bog sam je človeka že tako vstvaril, da se združuje. Postavil je sv. zakon, da se množi tako imenitno bitje kot je človek. In država bi morala to združevanje ljudij in stanov pospeševati, a dela ravno nasprotno. Razdružuje ljudi, dovoljuje, da se upeljava civilni zakon, da se ljudje ne ženijo v cerkvi, marveč pred županom, kakor na Franooskem, Laškem, Ogerskem itd. Tako razdružuje država sedanjo družbo in s tem ludi sebe. Država ustanavlja slabe šole, v katerih se nič ne sliši o veri in s tem razdružtije družino, očeta, mater in otroke. Rad bi še dalje govoril o tem, toda moram hileti, da se še malo polasam s svojimi nasprotniki. Spoznali smo torej, da je država, da je družba bolna. Zdaj pa vidimo vsakovrstne »šintarje«, ki jo bočejo zdraviti. Vzamimo bolnika, ki tam pri peči leži. Vsaka baba, ki pride v hišo, mu svetuje druga zdravila, tako da bi poslednjič od samih zdravil konec vzel, če bi jih jeinal. Tudi naša družba ima zdravnika, da bi kar izginila, ako bi ga poslušala. Ta zdravnik so soeijalni demokratje, kateri hočejo vse stanove odpraviti in popolno jednakost raed ljudmi upeljati. Potem ne bo več nobenega hlapca, nobenega podložnika, vsi bodo sami gospodarji, tako zapeljujejo in slepii ljudi. Osebne lastnine tudi ne bo več, vse bodo imeli sknpno. Bogani in tisti, ki ga še priznava, je mišmaš. Svet se je razvil sam iz sebe; vsi ti veliki svetovi na nebu so bili enkrat skupni, v času pa so se razpuslili in tako je nastala naša zemlja, katera je obstajala v prvem začelku iz plinov in potem iz vode. Vode pa so se stekale, zemlja se je utrjevala in tako je nastala suha zemlja. Na tej zemlji je začel rasti mah, iz maha druge rastline in iz rastlin so se kar naenkrat začeli razvijati črvi in iz črvov po vrsti druge živali. In glejte čudo! Iz živalij se je poslednjič ra/.vil človek, pameten človek kakor smo mi. NaS štari oče je bil torej orangutang ali gorila. Kdo bi ne bil ponosen na take pradede? In če se bo človek izobraževal, pravijo dalje, bo tako daleč prišlo, da ne bo več na svetu nobenega »lumpa«. — Tako pravijo socijalni demokratje, da je svet nastal. Te reči sem jaz sam nekoliko širše čital v njihovih knjigah. Slišal sem pa tudi, da je to govoril na socijalno-demokratičnem shodu sodrug Kristan. Socijalni demokratje torej mislijo, da je človek zver in sicer nekoliko višja zver; nastal je iz živali, naj se tudi tako množi kot žival. Za-to pravijo, da med njimi ne bo zakona, zakon ni niti cerkven, niti državen. Vere ni, Boga ni, vsled tega tudi ni treba duhovnikov. Nobene druge stvari ni treba kakor združenja delavcev, ki bodo potem vladali svet. — Naj vam tu naslikam prihodnji svet, kakor si ga mislijo socijalni demokratje. Vsi ljudje bodo jednaki in bodo jednako delali. Jeden bo gnoj vozil, drugi dan bo šel v šolo in bo učil računstvo, potera bo šel za profesorja na vseučilišče in četrti dan bo šel na eesto konjskih fig pobirat. Nobenega razločka ne bo med stanovi, noben ne bo irael ničesar svojega. Nobenega kosa lesa, nobenega stroja, nobene šivanke ne bo nihče smel imenovati svoje, vse bo lastnina države, vse bo v ro-kah uradnikov. Jaz vam pa hočem tu naslikati razloček med stanovi. Jaz sem učitelj filozofije v bogoslovju in se kot tak moram pečati s fllozofijo ali modroslovjem. Če bi spisal knjigo o filozofiji in bi jo nesel pometaču na cesti, rekši: Na, tu imaš knjigo, vzami jo in čitaj, bi je li bil vesel? 0 rajše bi imel vsak čik na cesti kakor pa to knjigo, katere bi ne razumel. Neumno je torej misliti, da bi vsi ljudje na svetu bili jednaki in da bi imeli jednake praviee. V Solčavi bi ravno tako lahko rekli kakor na Dunaju: Mi zahtevamo, da se nam napravi gledališče, mi zahtevamo kavarno, mi zahtevamo polk-aje itd. Kdo bo pa vse to skupaj spravil? Glejte, s takimi slepili goljufavajo ljudstvo ti najgrši »šintarji«, kateri ne verujejo ne v Boga, niti v kaj drugega. In zapeljano ljudstvo hlastno požira te laži in se tolaži s časi, ko bodo vsi za ministre. Socijalni demokratje imajo pokvarjen um in skaženo srce, za-to tako delajo. Skaženo sree pa je kakor njiva, kjer raste veliko plevela. Pognojena je sicer, a zanemarjena je, preorana ni, vsled tega rodi le pleve in plevel. Tako je srce prevee zanemarieno tudi pri sociialnih demokratih. Za-to so za-nje tisti ljudje dobri, ki zapuščajo svoj dom, ki starišem žalost napravljajo, ki so nezvesti svojim ženam, rodovini in cerkyi. Za-nje je vsak dober, najbošetako zavržen,naj bošetakohudoben. Mi pa potrebujemo mož zdravega uma in zdravega srca. Opisal sem sam ob kratkem socijalno vprašanje. In prosim, ako mi kdo hoče ugovarjati, — med poslušalci je bilo ludi nekaj soeijalnib demokratov —¦ ako komu ni kaj jasno, naj se oglasi, jaz mu bom odgovoril, jaz bom na svojem mestu. Pokazal sem vam bolnika, sedanjo družbo, katero moramo ozdraviti. Ozdravili jo bomo po krščanskih načelih pravičnosti, po tistih načelih, za katero so hodili naši pradedje v boj, po tistib načelih, katera nam je v srce vcepila naša slovenska mati. Po teh načelih se spoznavajmo, zdru- žujmo se, potegujmo se krepko za blagor delavskih stanov! Dalje je slavni govornik omenil še to, zakaj socijalni demokratje ravno vero in duhovnike tako smrtno sovražijo; govoril je tudi o njihovih časopisih in o lažeh, katere so v njih. — To so bile približno vodilne misli govora dr. Kreka na Gomilskem. Vsem tera izvajanjem je sledilo burno odobravanje in ploskanje. Bog živi vodjo slovenskih krščanskih socijalistov! A. K.