133. štev. V Ljubljani, v torek 27. novembra 1877. Letnik V Inaeratj »e sorejeniair in velj4 triatopna Trmi.: S kr., k« se tiska lkrat. * * n II n n • >i u n n ii ^ • i Pri večkratnem tiskanji »e MO« primerno imanjša. Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovani, pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opraviii&fvi administracija! in ekspedieiia tia Starem tr^u n. št. 16 Pilltitu lisi za slovensKl narod. Po pošti preieman velia 7a e«1" ieto . . 10 *i i.a L'oi it:a n — f.a t'etrt ,,,-ta 50 V administraciji veha /.a '-eio ieto i gi. 40 si ra pol let* 4 ., 20 , r.a četrt ieta . . " „ 10 , V I..inbiiani na dom posiliš velja 60 ar. vm' na ieto. Vredništvo ,c ua Bre^u mšn jtev. 190. izhaja po trikrat ua teiien iu sut^t:' Krtek Češka in naša opozicija. *) i. V novejšem času se govori zopet bolj po gosto o češki opoziciji. Teža češke opozicije postaja ustavovercem vedno bolj sitna, zato se izjavljajo listi in posamezni možje za to, naj bi Čehi v državni zbor stopili. — O slovenski opoziciji pa nikjer ni govora, tudi o poljski ne; Rusinov že celo nihče ne omenja. Saj se pri nas vendar vedno uaglaša korist aktivne politike ; kje pa je tist vpliv, ki smo ga z njo pridobili, kje so druge pridobitve? Dovolite, gospod vrednik, da nekaj na vsa usta povem, ker k temu je treba nekoliko moralnega poguma, ker je ravno pri nas vse za aktiviteto, — da namreč povem, da sem za pasivno politiko, in da bi želel tudi, naj si jo osvojijo naši poslanci. Slovenski poslanci, dovolite, — nemajo pravega skupnega programa, ali bolje rečeno, nemajo jasnega c Ija pred seboj, kam bi naj jadrali. Oni so taktično aktivni, ker državni zbor obiskujejo — vendar niso s celim srcem aktivni, celo zborovanje na Dunaji jim nič kaj ni povšeči, in jim tudi ne more biti. Recimo naravnost, oni so opor tunitetni politiki, zdi se jim, da ne kaže drugače, nego iti v zbor, in tako tudi hodijo tje. Opominjam na to, kako je svoje dui „Slov. Narod" Luka Svetca in sploh kranjske poslance napadal zaradi njihove aktivne politike in oportunitete; — se \e da, tačas je bil *) Ta spis smo prejeli od rodoljuba, ter ga natisnemo iz objektivitete, ne da bi popolnem odobravali, kar piSe o domačih slovenskih razmerah. Vredn. Jakob Schell pl. Schellenburg in njegove vstanove. (Konec.) 4. Vstanova za odgojo 24 dečkov iz varaždinskega in karlovskega generalata. V ta namen v državnih obligacijah naložena matica, ktero oskrbljuje vojno ministerstvo, znaša 48.000 gld. st. den. Sprva so bili omenjeni dečki sprejeti v Chaosijev zavod na Dunaji; ker so bili pa stroški za nje vsako leto večji, zmanjšalo se je njihovo število že 1. 1755 od 24 na 18, leta 1809 in 1810 pa na 8, in pozneje celo na 4, ki so se odgoje-vali v inženirski akademiji na Dunaji. Ker so pa dohodki te vstanove znašali komaj 326 gld. 24 kr. star. den., stroškov za enega gojenca pa je bilo 400 gld , je od 1. 1832 naprej omenjeno vstanovo vžival en sam deček, za kterega so morali starši inženirski akademiji doplačati kar je primanjkovalo do 400 gld. Po srečnim izžrebanji se utegnejo dohodki za petkrat toliko pomnožiti, ter bi potem zadostovali za 4 gojence. 5. Vstanova za p o d p o r o 12 revnih vdov častnikov kranjskih, za ktero je bilo „Narod" še v bolj energičnih rokah, in je ve liko hvale vedel g. dr. Zamiku, ki ni hotel iti na Dunaj ; — a kakor že doslednost, ni „Narodova" močna stran, tako je zašel tudi v tem prašanji na čisto nasprotno pot, in zagovarja sedaj pri vsaki priložnosti aktivno politiko. Jaz mu tega nikakor v greh ue štejem, kajti svoje mnenje pred rugačiti še nikakor ni neznačajnost — iu gotovo mora imeti tudi za svojo sedanje stališče svoje prepričevalne uzroke; koustatirati pa hočem in moram, da „Narod" iu sploh noben slovensk list do sedaj naše aktivne politike še do dobrega motiviral ni. Ako jaz našo aktivno politiko obsodim, in tudi dokažem, da je slaba, potem vsaj se nadejam, da se bo kdo potrudil, dokazati dobrote in koristi aktivne politike. Koj iz prva moram omeniti, da pod pasivno politiko razumem samo izstop iz državnega zbora, nikakor pa ne onega iz deželnih zborov. V deželnih zborih se ne dela toliko politika, nego se obravnavajo domače, deželne zadeve ; deželni zbori, kakoršni so sedaj po volilni reformi, nam v političnem oziru niti mnogo koristiti, niti mnogo škodovati ne morejo. Tudi Čehi bi šli v deželni zbor, samo da bi večino zadobili v njem. Sedaj pa do državnega zbora. Naši poslanci so šli tje, in še hodijo; obljubili so nam, da nam bodo kaj prinesli od tam; mislili so menda da nekaj malega nam bodo že dali hudi liberalci, ker nismo tako trdovratni, kakor Čehi, in lepo ubogamo, ter se damo v državnem zboru majorizirati. Kaj so nam tedaj prinesli naši poslanci ? Odgovor je kratek : nič! Ne besede in obljube, ampak de- janja naj govore, facta 1 o t[ a u n t u r ; in ta dejanja kažejo, da aktivna politika nič ne nese. Le poglejmo: llusini se najbolj uklanjajo pred ustavoverci, oni so celo v njihov tabor stopili, in kaj imajo za to? Ali se je njihov politični vpliv pomnožil, ali jih branijo ustavoverci pred Poljaki, kakor so se Itusini nadejali ? Nika-kakor ne: ustavoverci jih zaničujejo; šole v Galiciji so poljske; komaj da so Rusinom dali preparandijo ! Pri zadnjih volitvah so jih tako čisto zapustili, da so Rusini mnogo sedežev zgubili, z eno besedo, nihče ne misli na to, da bi se jim kaj dovolilo, saj se lahko reče, da so popolnem zadovoljni, drugače ne bi mirno med ustavovorci sedeli in njih predlogov podpirali ! O sebi vemo, da nismo tudi nič dosegli, prav nič. Edino, česar se je bilo nadejati, da nam bodo v materjalnem oziru kako koncesijo naredili, še edino to upanje je splavalo po vodi; nismo dobili ne dolenjske železnice, ne ljubljanskega vseučilišča, ue zn^/anja davkov, — z eno beseda: nič nismo dosegli. Zgubili pa smo pri aktivni politiki ves sloves , kar smo ga še vživali pred volilno reformo, — od nas nihče več ne govori, ker se mu ne zdiiuo govora vredni. Naj mi pa kdo potem dokaže, da nemam prav, naj mi našteje blagovoljno, za koliko smo na boljem, ker naši poslanci na Dunaj hodijo ! Rekel pa bo morda kdo: ,.Saj Čehi so pa še menj pridobili s svojo pasivno politiko!" Kdor kaj tacega trdi, temu naravnost in brez pomislika rečem, da nič ue razume o politiki da je slep. Cehi so se umaknili v trdnjavo svojega državnega prava. Rekli so ustavoverci, v državnih pismih naloženih 24.000 gld. Vsled znižanja obresti vživalo je od 1. 1811 naprej to vstanovo le 6 vdov, ki so dobivale po 32 gld. star den. na leto, od 1. 1831 naprej pa celo ena sama. Ker se je med tem časom obresti nabralo 3133 gld., dovolili so cesar vsled prošnje kranjskih stanov, da so se za te denarje kupile državne obligacije, ter zauka-zali, da se ima toliko vstanov po 100 gld. st. den. napraviti, za kolikor zadostujejo obresti naloženega denarja, ostanek pa da naj se toliko časa naklada, da bodo naposled obresti zadostovale za 12 vstanov po 100 gld. st. denarja, kakor jih je dob čil blagi vstanovnik. Stanovi z generalno komando imajo pravico za vsako izpraznjeno vstanovo, kterih so bile 1. 1843 že 3, nasvetovati tri prosilke, iz kterih cesar po nasvetu vojnega miniaterstva eno izbeio. 6. Dvanajst dijaških štipendij, ki so bile od Schellenburga samega vstanov-Ijene že 1. 1713. Za te vstanove odločeni denar 18000 gld. je bil naložen pri rbželiiih stanovih iu je dajal 1080 gld. letnih obresti. Te vstanove je vživalo 12 gojencev, 2 duhovnika in 10 drugih dijakov v jezuitskem vstavu. Za hrano in stanovanje vsacega gojenca se je ra čuuilo na 1. 70 gld., za obleko 5 gld., za svečavo v cerkvi pri sv. maši, k kteri so morali gojenci hoditi in za vstanovnika moliti, 10 gld., za hlapca 40 gld., postrežnici 30 gld. Ostalih 100 gld. se je obrnilo za izvanredne potrebe, bolezen gojencev itd. Pravico oddajati te vstanove je Schellenburg pridržal sam sebi , po smrti pa tistemu, kterega bode v oporoki svoji imenoval. Tudi je določil, da imajo prvo pra vico do teh vstanov sorodniki njegovi in njegove-žene, in če takih ni, otroci poštenih staršev iz cesarstva avstrijskega, iu zlasti iz dežele tirolske. Ker naložena istinu ni zadostovala, dalje Schellenburg v ta namen še 3000 gld. ter določil, da naj se 6% obresti tega kapitala, t. j. 180 gld. na leto, nakladajo in le v po-scbnih|potrebščinah obrnejo za gojence. V svoji oporoki je dodal še drugih 5000 gld. z določbo, da se imajo letne obresti od 2000 gld. izro-čevati duhovnikoma, ki naj pa za to vsaki teden v nunski cerkvi zanj in njegovo ženo ter obojih sorodovince opravljata vsaki po dve sv. maši, tedaj oba skupaj 4 maše na teden, Pravico oddajati te vstanove je Schellenburg da jih bodo izstradali, da jih bodo čisto ignorirali. Pa zdaj ae že vidi, da to ne gre. Češki narod je zadosti velik, da sam ob sebi lahko živi, on se jc izoliral ua svojo lastno duševno iu materjaluo moč, in mi vidimo, da se pri tem dobro počuti. Čehi so začeli ustauovljati na svoje lastne stroške iu iz svoje lastne duševne moči češke gimnazije, in ko je vlada to videla, dovolila jim je par državnih srednjih šol s češkim učnim jezikom. Na vseučilišču v Pragi je jezikova ravnopravuost kolikor toliko vpeljana. Iz čeških tal izraslo je na stotine v narodnem duhu pisanih knjig in časo pisov, ki vsi dobro prosperirajo- To kaže dovolj jasno, da Čehov v duševnem oziru izstradati ni mogoče. Njihova pasivna politika po-menja le zanašauje na lastno moč in obdelovanje lastuih tal brez ozira ua drugo državo. Ne pasivitete lenobe, apatijc, rezignacije, am pak tako pasiviteto hvalim , ki zida na svoje lastne moči. Najboljši dokaz za moje mnenje so Moravei. Narodna stvar na Moravskem stoji mnogo slabeje, nego na Češkem, dasi je na Moravskem SU čehov proti \t Nemcev, na Češkem pa \ Čehov proti '/a Nemcev. In vendar hodijo moravski poslanci v državni zbor! Razloček pa je ta : aktivna politika Mo-ravcev (kakor tudi nas Slovencev) obstoji v tem , da oni le od sedaj vladajoče stranke vse pričakujejo in od njene pravičnosti, ki jim pa daje le kamenje namesto kruha ; Čehi v kraljevini pa v svoji pasiviteti tiste tolažbe niso imeli, za to so se morali zanašati na lastno moč, oni so se izolirali (osamili) na same sebe, tako so bili primorani, več delati, več se truditi. Iu to jih je okrepilo ; dosegli so precej, po svojih močeh dosti, navadil so se po lastnih nogah hoditi , zato so že sedaj krepkejši nego moravski bratje, krepkejši nego vsa druga opozicija. Josip Juraj Strosmnjer. (Konec) Težje bi bilo cerkveno semenišče za dečke postaviti v Djakovu, kjer ni gimnazije. Tu mislilo se je nato, da se za Uosensko in Srem-sko škofijo povzdigne enak vstav v Oseku, kjer gimnazija obstoji; ako bi vendar posrečilo se bogoslovijo napraviti v središču v Zagrebu, tedaj bi se tako semenišče za male dečke povz- digniti moralo se ve da v Djakovu, in takrat bi prva skrb škofu in duhovščini biti imela, da si do časa pridobijo dovoljno število iz-prašanih in sposobnih učiteljev. Mi tu imamo v ta namen zadušbino nekako okoli sto in petdeset tisuč forintov. Kaj pa, da to še ne zadostuje; ali kjer se dela o vstavu tako potrebnem, kteri ima obstojati vedno in segati glohoko v bodočnost cerkveno, tu se je nadjati. da viri tej pobožni zadušbini nikdar ne bodo usahnili niti pri škofu niti pri duhovščini niti pri ljudstvu. Zalibože, da je ta zadušbina sku paj z akademijo našo pretrpela pri zavodu Spljetskem „Associatione dalmaticn ' znamenito zgubo od dvajset tisuč forintov z obrestmi od deset in več let vred. Čudno je, da |se spletki ali zamotani pravdi Spljetski nikakor na kraj priti ne more. Meni se zdi, da je centralna vlada za Giskrc, hoteč se posluževati Raja-montija kot slepega orodja za politiške namene, po nepravednem načinu oškodovala akcionere tega društva. Država je namreč, kedar so vložniki pod gotovimi pogoji svoj denar v društvene namene že oddali, znamenito vsoto posodila Rajamontiju pod pogoji, kteri so kaj pa da zagotovili državi i glamico i obresti, toda na škodo akcij in novcev v njih vloženih tako, da se brž ko ne od akciouarske vsote nič otelo ne bode. Ako je ta moja slutnja resnična , tedaj morem reči , da država ue dela prav , upirajoč se likvidaciji. Država je res juridiško društvo, v katerem postava in vedno samo postava veljati ima, toda tudi državi temelj iu duša je pravica večna, ktero gre zviševati na zemlji, kakor se zvršuje v nebesih. Ako se kakoršni koli na boben prišli ljudje postave in postavnega svojega položaja poslužujejo na to, da delajo očitno krivico, da tuje blago razsipajo v sebičue. svoje namene; ako skupščine svoje tako vladajo , da se glas jirave resnice in pravice čuti ne more; tedaj ue sme država, jaz vsaj tako mislim, pod predtvezo ktere koli legalnosti , trpeti, da se krivica dela, in da se zapravlja tuje premoženje, vzlasti kedar jc odločeno svetim namenom. Jaz sem prepričan, da bi v tem slučaju država imela se ozirati ue na postavni položaj, na kterega se sklicujejo propalice in šegavci (krahovci in prekanjenci), ampak na glas očitne resnice in pravice, kteri zahteva, da vlada s svojimi lastnimi organi na tanko reč preišče in likvidacijo dopusti. Drugače mogla bi sramota otnh šegavcev škodovati dobremu imenu države same. Kar sem doslej povedal o semeniščih za dečke, to rečeno je o samem načelu ; bolj tanke stvari ne spadajo sini. Vredno bi bilo, da se ta reč resnobno razpravlja, iu da vsak, kdor se čuti poklicanega, svojo o tem pove. Svoje škofijsko duhovstvo prosim, da to popolnoma svobodno stori v našem „Glasniku" (škofijskem listu Djakovskem.) Rekel sem prej, da se čem še enkrat povrniti na našo vojaško postavo. Ako se ta postava tako strogo tolmačila in rabila bode, kakor se tolmači in rabi od nekega Časa, tedaj bi mogla prav res pogubna postati duhovskemu stanu, in morda tudi nameri naši o semeniščih za dečke. Postava ta glede na duhovski stan oprostuje od vojaške dolžnosti kandidate bogoslovja. I)o najnovejšega časa imenoval se je kandidat bogoslovja vsak mladeneč, kteri je s pristopom v semenišče izjavil resnobno voljo in namero, da hoče postati svečenik ali duhoven. To je naravno tolmačenje izreke: „kandidat bogoslovja". Sedaj se ta izraz tolmači ostreje tako, da so od vojaške dolžnosti izvzeti samo bogoslovi, da si je očitna razlika med kandidati t. j. pripravniki za bogoslovijo in za duhovski posel in med pravimi bogoslovi. Sedaj se mladenči tilozoti, ako pred gotovo dobo ne vstopijo v theologijo, zastonj učd theologije, zastonj se posvečujejo (ordinirajo), oni morajo biti vojaei! Čujem, da sta dva svečenika Čanadske školije po tem načinu dospela do tega, da sta sedaj prosta vojaka, in da se proti njima kot takima s posebno neobzirnostjo postopa. Tako se vsaj tukaj pripoveduje. Jaz mislim, da je tako stanje škodljivo in pogubno ne samo za cerkev nego tudi za državo. Jaz mislim, da bi epis-kopat moral pridobiti od Njihovega Veličanstva milostivo odloko, po kteri bi se ostalo pri starem, blažjem tolmačenju izreke „kaudidat bogoslovja". Drugače težko bode osnovati semenišča za dečke, kajti kdo hoče rediti dečka več let za to, da se, kedar doseže vojaška leta, duhovskemu poklicu za vselej odmakne. Sicer bi se pri snovanji semenišč za dečke vstanoviti moralo načelo, da se noben otrok vanj na sprejame, ako ni v dobi taki, da bode še pred vojaškimi leti stopil v v svoji oporoki izročil deželnim stanovom, ter| jih ob eiietn naprosil paziti na to, da se bode | ravnalo po njegovi volji, in vstanove, če bi bilo treba, jezuitom vzeti in prenesti jih drugam , vendar pa tako, da število gojencev in določbe vstanovnega pisma tudi potem še ostancjc nespremenjene. Ker so stanovi vsled tega hoteli vedeti, kako je s hrano, obleko itd. Schellenburgovih gojencev v jezuitskem vstavu, je temu oporekal samostanski rektor Jožef Spindler in njegov naslednik Maks. Galler, češ, da to z vstanovnikom sprva ni bilo dogovorjeno in je, vstanovo izročil deželnim stanovom, naj ž njo narede, kar hočejo. Stanovi so v to privolili in se obrnili do stolnega kapitelna, ker je b.la školija ravno izpraznjena, bi li ne hoteli vstanove sprejeti za škofijsko semenišče? To semenišče je bilo sicer v sedanjem bogo-slovskem poslopji, pa je bilo bolj podobno sedanji Mojznici, kakor bogoslovju, ker so si smeli gojenci po dovršeni gimnaziji povoljno izbrati svoj stan. Stroški tega semenišča so se po-ravuavali 1. s Preširnovo, 2. Schifrerjevo, Tal-ničarjevoin 4. Schellenburgovo vstanovo, kterih prvi je imel pravico oddajati ljubljanski škof, tretjo stolni kapitel, četrto pa deželni stanovi. Stolni kapitel je sprejel ponudbo deželnih stanov, ne da bi se bila pa sklenila pismena pogodba. Toda obe stranki ste se pritoževale, kapitel in Skofijstvo, da so dohodki vstanov pre-pičli, odkar so se bile obresti od (i"/Q znižale na 4'7u> stanovi pa zarad obleke, hrane in števila goji ncev. Meseca februarja 1.1781 seje Skofijstvo resj odpovedalo teh vstanov iu l. maja 1781 se je po dogovoru med skofijstvom in stanovi s posebnim pismom določilo, da se te vstanove spremend v dijaške vstanove po HO ali prav za prav 70 gld. na leto, iu sicer dve za dva bogosloven, lo pa za dijake, kterim so se določile posebne dolžnosti do ranjkega vstanovnika. Za sveče se je cerkvi sv. Jakoba določilo 10 g'd. na leto in tudi vstauova za sv. maše v nunski cerkvi se je posebej zagotovila. R. 1805 se jc bogoslovskemu semeničču vsled doolčbe cesarja Franca I. izročil za dva bogoslovca odločeni del vstanove. Pri oddaji teh vstanov se jc gledalo tudi na želje sorodnikov usta-novnikovih, ki so bili I. 1804 imenovali dva zaupna moža, da sta pri oddejanji Schellenburgovih vstanov v njihovem imenu določevala. Med francosko vlado se jc bilu ta vstanova zatrla, ko je pa Kranjska zopet prišla pod Avstrijo, so se 1. 1S1G štipendije Schellenburgove z drugimi vred na novo vstanovilc, kolikor je bilo mogdče v smislu in po željah vstanovnikovih. Od 1. 1824 naprej zadobili so bili tudi stanovi vsled ukaza cesarjevega pravico oddajati te štipendije. Retne obresti so tedaj znašale 480 gld. str. den. in 22 gld. 30 kr. dunajske veljave, pozneje pa so bile ne-ktere obligacije izžrebane, tako da je matica I. 1843 znašala žc 28.209 gld. 2(1 kr. s (>23 gld. st. den. letnih obresti, ki so se razdelile med 10 štipendij po 51 gld. 55 kr. st. den. na leto. To jc življenje in delovanje toliko dobrotnega moža. Pač se morajo tedaj sramotno skriti pred njim dandanašnji dobrotniki liberalne vrste, kteri dajejo le, da se jim sveti ime in da poveličujejo same sebe. Seveda ne trdim , da so vsi taki, a mnogo jih je, ktere le mika kakov križec ali drugo poslavljenje. Zbirajo si za-klede, pa ne takih, kterih tat ne odnese in molj ne sne in ki ostanejo v večno življenje, ampak zaklade, kteri z njihovim življenjem vred minejo. bogoslovijo. Tudi pri postavah velja ono : ue quid nimis, drugače se dostikrat počenjajo velike škode in nezgode." — Tako se glasi jako znamenito pisanje, ki ga je priobčil viadika Djakovski Josip Ju-raj Strosmajer z ozirom ua posvetovanje o pomanjkanju klera ali mlade duhovščine (gl. Slovenec št. 37), kako bi se proti temu dalo pomagati iu kako naj se v obče odgojuje duhovna mladež , da tim bolje odgovarja svojemu zvanju ali poslu. Pripoveduje se, da je o poslednjem shodu škofovskem na Dunaju kardinal Miroslav nadškof Pražski s škofi vred ravno to nadlogo potožil na najvišjem mestu; ali — reklo se mu je: Skrbite, da volijo se poslanci konservativni, in poravnala se bode tudi ta stvar. Tako sem slišal posreduje vsaj od dveh škofov cislajtanskih pripovedovati o tej zadevi. — Znamenito je pri-obČeno pisanje glede vseučilišča , glede bogoslovnega lista znanstvenega ; kajti — tudi v Sloveniji ali po slovenskih škofijah se bodo težko vzdrževala posamesna učilišča bogoslovska, in središče slovensko — ali se ne imenuje tako l/jublj ana? — kakor v krasnem spisku o cerkveni zgovornosti (gl. Slov. št. 109. 110.) želi viadika Djakovski hrvaškemu „Propovjeduiku", da vse brate v Sloveniji in v Dalmaciji in v Bosni privleče v svoje kolo; tako zahteva tudi o vseučilišču v Zagrebu, da od njega ne ostanejo izključeni mladenči iz Slovenije in Dalmacije. Nalog bode torej poslancem slovenskim in hrvaškem izposlovati pri najviši vladi, de veljavni postanejo izpiti njegovi tudi pri nas. Sploh v živo segajo besede iu resnice, ki jih v omenjenem pisanji daje viadika Josip .luraj na pr. o duhovnih in duhovnem življenji, o mladenških semeniščih, o učiluah, in jetnišnicah, o razmeri med duhovščino in ljudstvom, vlado in narodom, državo in cerkvo itd., in razvidno je tudi iz tega, da se ne zovc sastonj dika jugoslovanska. Istinič. Z bojišč«. Iz Bukarešta se poroča, da je prišel turški parlanienter (pogovornik) iz Plevne v ruski tabor, o kterem sodijo, da ga je poslal Osman paša zastran kapitulacije. Kaj bolj natančnega in zanesljivega pa se o tem ne v(5. Mehmed Ali je dospel v Orhanije, kjer je bil že prej Šakir paša zašel okolico pri Pravci. Pravijo, da ima [tod svojim poveljništvom 40 batalijo-nov, kteri bodo po mnenji Turkov zadostovali, da odpro pot proti Plevni. Okoli Bogota bile. so tedni majne praske med prodnimi stražami; Turki so hoteli 21. t. m. trikrat čez reko Solenik, pa so bili vse trikrat od kozakov zapodeni nazaj. 23. t. ui. so Rusi Turkom vzeli Pravec in drugi dan tudi mesto Etropolj. Turki so pobegnili v velikem neredu. V Karsu so Rusi po v r a d n e m poročilu razun bolnih in ranjenih, ki so jih našli v bolnišnicah, vjeli 17.000 mož, med ko-jimi je 5 paš in ROO častnikov. Rusi so zgubili 1 generala, 30 štabnih in višjih častnikov in 460 vojakov, ranjenih iu poškodovanih pa je bilo 43 častnikov in 1790 vojakov.j Črnogorci še vedno oblegajo barski grad; katoliške vasi ob potu proti Baru so se Črnogorcem vdale, Mohamedanci pa so iz zakotja na Črnogorce streljali, ki so jih 30 vjeli in v Cetinju zaprli. Kakor poroča „Pol Corr.", zaseli so Črnogorci te dni tudi Murici na Bojani na jugozahodu od Skaderskega jezera, ter vsled tega prisilili Turke popustiti svoje trdnjave pri Anamaliti in umakniti se v Skader, kamor so Črnogorci vdarili za njimi. Med potjo so katoliški Albanci streljali na Turke iu pričel se je med njimi boj, o kterem pa se nič natančnega ne ve. Na severu prav ua meji avstrijski se je Črnogorcem brez boja vdala trdnjavica Kajn, Nehaj pa ua severu od Spuža nameravajo Črnogorci prijeti. Po t urških mestih se snuje narodna straža, ki bode skrbela za javni red, dokler bode trajala vojska. Politični pregled. __I Avstrijske dežele.__ jV Ljubljani, 20. novembru. V državnem x!ioru je poslanec Fischer učnega ministra interpeliral o mini-sterskem ukazu, ki šolskim nadzornikom daje pravico nadzorovati tudi način podučevanja v krščanskem nauku, ter o napakah poročati ško-fijstvu in ministerstvu. Ker ta ukaz nasprotuje naravnim pravicam cerkvenim in postavnim določbam o nadzorovanji krščanskega nauka, vprašajo poslanci : Je li res dal minister tak ukaz, in kako ga bode zamogel opravičiti ? Na Hrvatskem vlada velika razburjenost, ker je ogerski zbor sprejel krajiško železnico po načrtu vladinem ne zmenivši se za želje Hrvatov. Neki poslanci so zaradi tega iztopili iz liberalnega kluba, „0bzor" pa priporoča, da naj bi to storili vsi, da se ne bo videlo, kakor da bi bili poslanci med seboj neediui. To je sicer vse prav, koristilo pa ne bo nič; Hrvatje bi bili morali že iz početka proti Madjarom odločneji ravnati, da bi jim ne bil zrastel greben, in ne za ljubo jemati drobtin, ki so padale s prepolne mize teh oholih gospodov. Odločnejši ravnanje bi ne bilo koristilo samo Hrvatom, ampak tudi takrajlitavskim deželam, kterim nadvlada madjarska nič manj ue preseda kakor Hrvatom. V ogerski zbornici je He)fy vlado zopet interpeliral o zadevah na izhodu. Rad bi videl, da bi se Avstrija vtaknila v boj, ali da bi vsaj posredovala, seveda za Turčijo. Če pa zato še ni prilike, naj ministerski predsednik vsaj pove, kakošno je stališče našega vnanjega ministerstva glede najnovejših dogodkov na vzhodu? Vidi se, da zmage Rusov jako srbe Madjare, ker se boje, da bi potem tudi zanje ne prišel plačilni dan. Vnanje države. ■luska je bila začetkom vojske obljubila varovati angleške interese. „Sovremennija Izvestiju" pa stavljajo sedaj vprašanje, če Ii ni prišel že čas izjaviti, da je Angleška s svojim vedenjem odvezala Rusko od te obljube? ,,Ruska — piše omenjeni časnik — je obljubila ne segati v angleške interese, no se vida — pod pogojeni angleške nevtralitete. Angleški kabinet je sam deval ta dva pogoja v vzajemno zvezo. Se pa li Angleška drži nev tralitete? Kdo daje sredstva Turčiji? Načegar ladijah se jej dovažuje orožje? Čegavi olieirji postajajo zraven turških naši vjetniki? Vzrokov se je nabralo prav dosii m Ruska zamore slovesno izjaviti, da se šteje ona za razvezano od vseh obljub glede Angleške, — izjaviti ne samo s polnim pravom, ampak tudi s polno nadejo, da bo to pravo pripoznal celi omikani svet no izvzemši Ameriko". rriiiicosko ministerstvo se je sosta-vilo 23. t. m.; predsednik mu je general Ro-chebouet. 24. t. m. se je predstavilo seuatu iu narodni skupščini, ki mu je precej pokazala zobe sprejemši predlog poslanca Kerry-a, ki se glasi: Glede na to, da ministerstvo od 23 nov. v svoji sostavi in osnovi nasprotuje pra- vicam naroda in narodne skupščine ter bode še poostrilo krizo, ki od 16. maja sim tlači opravke, narodna skupščini naznanja, da nobene zveze z njim ue more imeti in prestopi na dnevni red. — Od senata je bil Grand-perret izvoljen za starašino, ki se ne more odstaviti. Izvirni dopisi. Iz IVovc^ii mesta, 24. novembra. V nedeljo večer 18. t. m. so napravili dijaki pod vodstvom vodje g. Fischer-ja in P. Ilugo-lina Sattnerja glasbeno in deklamalno veselico kot večernico godu cesarice. — Program za petje je bil ta-le: l.), Beethoven, Sonate op. 26. a. c. dvoročno na glasovirji. 2.) Weber, Jiigerchor aus Freischu-z, z glasovirjem 3.) Weber, Cuvatina sopran solo, z glasov i rje in. 4.) Sattner, opomin k petju, pevski marš za mešani kor. 5) Bivali, staročeska. 6.) Lainin-ger ,,das Ettaler Briiustuberl", mešani kor. 7.) Mozart, Sonate Nr. 2. — Med petjem so se vvrstovale deklamacije. (8 slovenskih, 9 nemških, večih m manjših). Deklamovali so dijaki od 8. do 2. razreda; k slepu pa so prvošolci predstavljali otroško igro „Schneewittchen". Pevske in godbine produkcije so se izvrševale izvrstno. Tudi deklamacije so bile sprejete z občno pohvalo in priznanjem (samo preveč jih je bilo). Najbolj sodopadle: Vilherjev „Trara, trara, trara"; „Pesem starega Kranjca"; Ko-seskijev ,,ltaj zgubljen"; in pa „Gorenec — Dolenec" (dialog — vinski kupec Gorenec in vinček Dolenec se razgovarjata vsak v svojej govorici; na zadnje zapoje kor Potočnikovo: „Pridi goreuc z mrzle planine".) Na vse zadnje stopi g. vodja na oder, ter se zahvaljuje občinstvu, ki se ga še nikdar ni bilo toliko sošlo, za blugodušno priznanje, in za blagodarno pripomoč podpornemu društvu ; naznani dalje, da bode na god cesarice oblekel l H dijakov. Dohdek tega večera je znašal 68 fur. 80 kr. Iv. t mlirusii. 13. novembra. Gorje človeku, ki oderuhu pride v roke, kterih se nikjer ne manjka. Tudi pri nas imamo takega moža, čigar ime za zdaj zamolčimo, ki je v neki veliki sili posodil svojemu sosedu znesek od 10 gld., pa je zahteval od tega zneska od dveh let 10 gld. 50 kr. obresti! Kam bo to prišlo, ako bodo vsi voherniki tako delali iu reveže ali siromake drli? Ali si upa tak človek, kateri brez noža ljudi dere, enkrat umreti in račun Vsegavedijočemu llogu od svojega življenja dali ? Vsaki si lahko misli, da ne! Kako bodo laki ljudje izrejevali svoje otroke in sploh vse sebi izročene ter jih za poštenje prav učili in na pravo pot pripravkih, ker so sami slabji kakor vsak drugi? Star pregovor pravi, da na trnji ni še. nikoli jabelko izrastlo. Iw. I*r»fse se piše „Hlasu" o shodu katrliško - političnega društva za kraljevino Češko, 13. t. m.: Katoliško politično društvo za kraljevino Češko je imelo v nedeljo 11. t. m. redni shod, kati rega so se vdeh žili številni udje in gosti in izmej plemstva grof Le o Thun. Predsednik grof Ivarol Schiuiborn je omenil radostno vest, d a je poslal sv. Oče pod naslovom kneza Juri|a Lobkovica katoliškim društvom v Českej pismo, v katerem se zahvaljuje za znamenito adreso, kise mu je iz (Jeske poslala s pol milijona podpisi za letošnji jubilej. Na to le prečital knez Jurij Lobkovic češki in nemški ta pripis, katerega so zbrani stoje poslušali z mnogimi Slava-klici na slavnega starčka v Vatikanu Potem je govoril župnik Kdm. Lan gerotem pismu sv. Očeta. Omenil je zlasti dve točki nahajajoče se v listu sv. Očeta, prvo, da zametuje sv. Oče previdnost tistih katoličanov, ki se cerkvi sicer nočejo odreči, ali je tudi nočejo braniti nasproti velemožem, boječ se, da bi ne prišli v nemilost. To telesno previdnost zametuje sv. Oče, hvali pa krščansko previdnost, hvali jo pri čeških katoličanih, ki bo se vdeležili katoliškega shodu ua Dunaji iu ki so poslali v Rim ono znamenito adreso, dokazujočo pred celim svetom njihovo vero in katoliško srčnost. Dočim razglaša protikato-liška stranka celemu svetu svoja dejanja, tedaj se spodobi, da se ponašajo tudi katoličani pred celim svetom s svojimi dejanji in dočim se poslužujejo naši protivniki vseh pravic proti cerkvi, tedaj je potrebno, da se poslužujemo tudi mi vseh obstoječih in dejanskih pravic v korist cerkve , kakor je delal sv. Pavel skli-cevaje se na svoje rimsko meščansko pravo. Pošiljajoč pismo našim društvom omenja v njem ev. Oče zlasti tri, namreč „katoličko politično društvo", katero deluje v vnanjem, „bratovščino sv. reŠnjega Telesa", katera deluje v notranjem, in ,,krščansko akademijo", ktera deluje v obojem smeru. S tem se nam priporoča tudi društveno katoliško življeuje, za čegar razvoj moramo skrbeti. Prof. J. Drozd je omenil v svojem pre-tresovauji pisma sv. Očeta glavno katoliškega duha, katerega bude naša društva in katerega je pohvalil sv. Oče. Naredili smo v tem pod ročji še le začetek, ali vspehov si nisuio malo pridobili. Pred leti je začela pri nas le mala kopica navdušenih mož buditi katoliško zavest, ali danes je narastla ta kopica že v kopo in v eelej deželi ni vasi, kjer bi ne vedli o nas Iz Prage pričakujejo po eelej deželi gesla tudi v verskih zadevah, ziito je treba, da si vtisnemo v srce besede sv. Očeta in v zbujamo v narodu katoliškega duha. Dominikanec Fr. Pohl je govoril o vzrokih naravne pokvarjenosti šolske mladine in je omenil kot glavne vire te žalostne prikazni l.) razkristjanovanje rodovine in onesvečevanje zakramentalnega znaka sv. zakona 2.) zasra-movanje naboženstva, nevero, obmejevanje na boženskih ur v šolah 3.) preoblagatije dijaštva v šoli s preobilnim učenjem, iz katerega izvira polovičar ka vednost, katera je nravnost, v kvar. Govornik je rekel, da je jedino sredstvo , s katerim bi se omejilo pokvareva-nje. šolske mladine: primerna premena celega šolskega sistema. Na zadnje je govoril dr. Miroslav grof Schon-born o tem: ,,Kukšno stališče morajo imeti katoličani pri izhodnem vprašanji." Želeli bi bili, da bi bili ta govor in vseobčni soglas, s katerim se je spremljal, slišali tudi oni, kateri so se lagali našemu ljudstvu, da katoličani ne simpatujejo z Jugoslovani, borečimi se'proti Turku. Govornik je odločuo in določno rekel, da morajo katoličani najsrčnejo želeti, da bi se turško gospodstvo na izhodu končalo jed-noč in za zmerom. Vsaj prebivajo po izhodnih deželah, katere so svete za vsacega katoličana, večinoma kristjani, živeč že stoletja mučeniško življenje. Kakor pa gledamo z bolestnim srcem, kako trpe v sedanjej vojski ubogi kristjani, tako se moramo pa vendar radovati temu, da se vede vojska, ker le steni jednim sredstvom se bo končalo trpljenje izhodnih kristjanov. Posebno moramo pa želeti mi češki katoličani krščanskim Jogoslovanom osvobojenja iz turškega robstva, vsaj zo krvaveli naši predniki v bojih proti njihovemu neprijatelju. Češko in ogersko kraljestvo je bilo graja turškim četam . Ti, ki so v sedanjej vojski na turškej strani, delajo to ali iz sovraštva do Slovanov ali pa iz dobičkarije. Ker smo občani avstrijske države, zato obžalujemo, da se ona ni spominjala in se ue sjiominja svoje naloge na izhodu, kjer je toliko prebivalcev, po veri iu jeziku sorodnih z veliko večino njenega prebivalstva. Ker pa osvobojenja kristjanov ua izhodu ni prevzela Avstrija, kar obžalujemo, tedaj ne moremo drugači , kakor da želimo zmage tistemu, ki je prevzel to nalogo, m upamo, da se z božjo pomočjo ta naloga tudi dovrši. Domače novice V Ljubljani 27. novembra. (Konfsciran) je bil ,,Slov. Narod" od nedelje zarad nekega dopisa iz Maribora. (Veliko vojakov) je minula tednu skoz Trst s posebnim Llojdovim parni ko m odrinilo v Dalmacijo. Prišli so iz Tirol. Kaj pomenja to, vpraša ,,Edinost?" (Valvazorjevc kronike) jirišel je nedavno na svitlo 21. snopič, ali IV. knjige L zvežčič, ki nadaljuje popis raznih naravnih znamenitosti, kakor studencev voda in zauimivegu cirkni-škega jezera, čigar podoba se tudi v tem snopiču nahaja. (V sodnijsko preiskavo zoper g. Naber-. uri dopoludne proti našemu odgovornemu vreduiku gospodu Ferd. Pevcu, kterega državno pravdništvo toži, da je z ne-k,m konfisciranini člankom ,,po volitvah" kalil javni mir in red ter šuntal zoper nasprotno stranko. Vsled pogostih konfiskacij si morajo slovenski časniki res žc želeti, da bodo tudi porotniki enkrat izrekli sodbo, je li res vse kazni vredno , kar slavno državno pravdništvo zapečati, ali ne. (('. i/. S imen RobiČ), poznan ne le doma, temuč tudi pri ptujih strokovnjakih zarad svoje eminentne zvedenosti v naravoslovji, je nunski dekliški šoli že lani daroval nekoliko prrpariranih ptičev, letos vravnal in pomožil zbirko kon-hilij in zdaj zopet priobčil lepo zbirko domaČih rastlin (uad 350 specij). Zato trudopolno in dragoceno darilo naj 86 mu v „Sloveucu" izreče očitno zahvalo in polivalo! (Povožena) sta bila včeraj popoludne v špitalskih ulicah Ledenikova otroka s posterno, ki ju je peljala na sprehod. Eden je bil neki prav hudo poškodovan. Silno potrebno bi bilo, da bi zlasti v špitalskih ulicah, ki je ozka pa najbolj obiskovana, vozniki vozili počasi. (Ogenj) nam jo včeraj ob '/^11. ure dopoludne naznanjal dvakratni strel z grada. Go relo je v dimniku neke hiše v Krakovem. Razne reči. — K o m p o 1 j s k i m p o g o r e 1 c e m so dalje darovali: Moravška fara 2 zaboja obleke Soteška 2 gld., Kresniška 5 gld. 70 kr., gosp Žužek iz Amerike 20 gld. od tih 10 gld. za cerkev. Mengiška fara 33 gld., Dolska !) gld. !)!) kr, Slap v Vipavi 3 gld., Sv. Križa pri. Svibnu 6 gld., Dovje 8 gld., Predvor 2 gld. 50 kr., Bloke 42 gld., Unec 10 gld., Planina 5 gld. Skupaj 147 gld li) kr. Bog povrni dobrotnikom. Dobropolje 20. novembra 1877. Val. Sežun, fajmošter. — Dober uzrok. Nekega bogatega pijanca so vedno oči bolele in izpraševal je mnogo zdravnikov, kako bi se ozdravil. Toda nikdo mu m povedal pravega zdravila, kajti vsak se je bal, da bi ga ne razažalil. Konečno pa vendar pride pravi svetovalec. ,,Veste kaj, gospod, pijačo popustite, pa boste kmalu imeli zdravi oči", reče zdravnik. ;Mož pa se zavzame: „Kaj zaradi dveh pokvarjenih oken bi celo hišo v nevarnost spravil? ne boš?" In pil je dalje. — P o domu tožilo se je nekemu ubijalcu, ki je bil obsojen na dvanajst let težke ječe. ,No, tukaj je človeku dolgega časa umreti" govori sam seboj. „Da le dvanajst let odsedim, pa ne ostanem ni ene ure več v tej luknji." Možu je bilo dolgčas po domu. Eksekutivno dražbe. 27. novembra: 3. Tomšič iu 3. Novak iz Knežaka, 3. Fatur it Zagorja, v Bistrici. 1. Zelko iz Nariuu, ,'}. Santel iz Belskega, I. Dolence iz Postojne, I. Doles iz Orcbka, 1. Kaluža iz Ne-verk, 3. Lenarčič iz Nudajucga sela, vsi v Postojni. 2. Perne, 2. Zvajerjevo reči v Ljubljani. 28. novembra: 3. Absce iz Vrtač, 3. Bitnoii-čič iz Boldreža, 3. Klcinenčič iz Solil, vsi v Metliki. 3. Kos iz Stoj) v Kamniku. 3. Skoda iz Male ltačuc, 8. Hribar iz Sela, 3. Drobnič iz Goričiee, 2. Uranič iz Podgrada, vsi v Ljubljani. 3. Cucek iz Stare SuSiee, 3. Polli iz Gorenju KoSane, oba v Postojni. Burja z Vrba na Brdu. 2. Baje iz Gorič, 2. Posestvo občine. Britof, oba v Senožečah. llmrli so: Ud 14. do 19. novembra: Stanko Novak, del. o. 7 ted., za božjastjo. Jožoftnu Medic, tandl. o. 8 ni., za vodeno glavo. Kva Hhitucr, cigar 47 I., za jetiko. Miha Lukač, vrad. sluga (SO I., tu mrtudom. Marjeta Pečnik, del. 4 1 I., za jetiko. Gregor Pnntur, gostrtč, 68 I., za vtripl. pljuč. Neža Mek, gostiuju, 60 I., za senom. Matija Ker Žič, gostač, 60 1., za jetiko. Johanu VVaide, kon dukt. b. 22 1., /.a jetiko. Frane baron Orc.szy, podpolkovnik v pokoj i in knmornik 58 let, vsled vtriplj. možganov. Marija Huttef, sirota 14 1., za mrzlico vsled gnojenja. TelvKrnllčn«' denarne cene '2ti. novembru Papirna renta (i.1.45 — Hreborua renta 66,90 — Zlata renta 74 40. — 18601utno državno posojili 112 50 Hankin« uitcijeH15 — Krmlitue akcije 205.30— London 118.70 _ Srebrn 100 80. — Cen. Itr cekini 6 01. tO frankov 9 61,