'-&*L% Ribjitat. 1 j$S|Šfcarobna je naša reka o poletnej noči! * «J|p$[ Urni valovi se pode po širnej strugi iu nosijo tajna naročila šumečej Savi. Spotoma poljubljajo bele kamene in objemajo prstene skale, drug drugega prehitevajo in si šepečejo sladko bescde. Tudi vodna rusalka se pokaže časih nad prožnitn površjem in naglo izgine ¦— to je bistra postrv, ki se je zagnala izpod vode za plesajočo mušico. Povodni mož se ziblje nad vodnim zrkalom — to je hlod, ki ga je oduesla poželjiva reka tam izza sivega Grintovca. Cuje se žuborenje ia Šumenje valov — to je veseli smeh povodnih vil. čuje se ploskanje in zaganjanje valov ob skalnate Ceri — to je phvanje povodnega, mozL Ob reki pa sfcražijo uo6 in dan zelene jelše in žolte vrbe in prožno protje ter se zato smejo gledati v čistem vodaem zrcalu. Nebo pa je ogruilo svoj modro-sivkasti plašč se svetlimi pikarai in iz plašča gleda sarao okroglo, polno, biedo obličje njegovo ter se zrcali na vo-dinem površji. 171 ^^^^^^^^B Tii pa tara se zoži širna reka v ozko strugo in prej tako urni valovt^B se zibljejo poeasi po zelenih globelih. Jedno stran meji travnato bregovje,™ drugo pa navpik štrleee visoke pečine. Ob vodi je steza ia izza grinovja vede druga steza navkreber na vrb. ilnatih pečin. Na stezi pri tolmonu stoji človeška postava. Dolgo palico drži nad vodo, stopa počasi kakih deset korakov ob vodi navzdol ter se vrača zopet na staro \ mesto, kjer stoji na tleh posodiea in dre postrvi se premetujeti v njej. Male, drobne oei švigajo mlademu ribiču vedao na okrog, kakor bi se bal, da ga zdaj in zdaj kdo zagrabi za roko. Svetli mesec nain ne zavida, da si ga ogledamo natanfneje. Mlad jc še, komaj kakih petnajst let bi mu primerili. Telo mu pokrivajo prtene hkče, zavihane do stegen in hodnična srajca, ki je vže davno dala modro polo svojemu gospodarju. Za pokrivalo mu so obilni, na vse strani štrleči črni lasje. Lepo, malo bledo oblieje s čraimi mačjimi očmi pa izrazuje nekaj tajnega iu zlobnega. Urno preiniče svoji ogoreli nogi ob tolmunu in vidi se, da ihu je malokdo kos v tekanji. Ko tako hodi gori in doli ob vodi ter se neče ujeti nobena postrv več na truek, zagrabi ga jeza, da začne na polu glasDo godrnjati. Ali v hipu se sporani, da ni varen pred ribičeiu in zopet obmolkne. Kar potegne tretjo postrv izza rujave skale. V istem trenotku pa zaSumf tudi iiekaj za grmovjem. Pazna ušesa ribjega tatii ne preslišijo tega šumcnja. Plaho se ozre okrog, slutee precej, da mu tukaj ni dobro biti/ Da bi skočil v tolmun in ga preplaval, iii rnogoče, ker se vzdiguje onstran naopična skaluata steza. Po stezi tudi ui mogoče uteči, ker bi se srečal na jednej strani z ribičem, a na drugej bi pritekel ravno pred ribičevo hišo. Ko mi to preinišljamo, premislil si je ribji tatek vže davno in teče po stezi, ki drži na vrli pečiu. Eibič — ta je šuinel v grmovji — steče za njiin. Eibič je prazen, sauio nokak oslešek drži v roci. Deček pa iaia v jednej roci posodico, v drugej pa palico s trnekom. Vže ga drži ribič za dolgo palico. Deček odtrga hitro trnek in mu izpusti palico. Kmalu bodeta na vrhu. Deček premišlja, kaj bi storil. Ako teče v vas, dob6do ga gotovo — drugam pa ne more; k vecjeinu, ako poskoči raz visoko pečiuo v reko in zleze malo niže onstrau aa breg. Malo da nista vže vkupe. ,,Ne bodeš kaše pihal!" zavpije še ribji tat in — zginil je s posodico vred. Močno zavihten oslešek zasvrči raz pečino nad njegovo glavo, a ni ga zadel; hitrejši je bil kakor oslešek. Hudo se vzuemiri rairna voda, debele kaplje lete na sežnje visoko in široko, plavalca objeinajo vznemirjeni valovi, a valove objema tudi plavalec, urno rezoč s koščenima rokama nepokojno vodo, ki ga vleče na dno zaradi teže mokre obleke. Sreča — struga ni posebno široka in drzni plavalec zauka na zelenem bregu. Bisernate kaplje mu teko po črnih laseh, ki jih je počesala voda — menda zoper njegovo voljo. Telesa se mu tesno prijema mokra srajca, ki se ga drži, kakor bi bila sešita na njem, po nogah mu pa curlja voda, bliščeč se v mesečnej svetlobi. Na desnej roci ima rudečo liso, najbrže se ,je oprašnil ob kakern skakiatera robu. Posodico drži še v roci, a rib ni več v njej. Jezno se otrese, kakor kak pes, kadar pride iz vode, če si ga po sili zagnal va-njo; potem se obrne in zgine kmalu v bližnjein jelševji------------ Samo porogljiv ,,ha-ha!" se je začul še časih iz jelševja, ribič na pečini pa je otišel vže prej, godrnjaje samemu sebi: nPa bodem pihal kašo, pa jo bodem!"... 11* 172 Na koncu vasi — kakor je vže to navadno — stala je lesena, se slamo krita koča. Stanovala sta v njej oče in mati, ki sta imeJa sina jedinca. Pri hiši se je reklo pri IJzainetovih, sinu pa je bilo irae Oene. Imeli so malo, delali malo, a živeli so dobro. Star prigovor pravi, da jabolko ne pade dalef od drevesa, a o Oenetu bi se lahko reklo, da še niti ni padel raz drevo, če tudi je bil nzrel" vže jako zgodaj. Delal ni rad, da-si je imel vže svojih petnajst na plečili — pa saj ga tudi nista silila roditelja, ker sta ravno tako dobro živela. Postopali so navadno od jutra do večera, a zvečer pa se je še le začelo vsakdanje delo pri Uzametovih. Zato se ni čuditi, da je bil Cene pravi sad in povse ,,zrel". Lov na ribe pa je bilo njegovo največje veseljo. In njel jih je dosti, časih eelo toliko, da jih je prodajaj. Kaj pa da je lovil tudi ribie njega ali ujel ga ni nikdar, da-si mu je časih vže huda predla. Toda Cene je bil poln vseh muh in izvil jo je vselej, če so rau še bolje stopali na prste. Jedenkrat pa vender ni mogel uiti, če tudi ga ni ujel ribič; njel pa ga jc.tisti, kateri sicer lovi dolgo, časib jako dolgo, toda kadar koga ujamc, po njem je; nikdar več mu ne uide —------- Divja pa je naša reka o jesenskej noči! Nežni valčki so postali razburkani valovi in prozorno, stekleno vodovje se je izpremenilo v rujavo, kopičečo se gorovje. Silno se zaganjajo kipeči va-lovi v temne čeri, izpodjedajo štrlefie skale in bljujo iz sebe vodene plasti, ki pljuskajo na raztrgano obrežje in dree nazaj v strugo, kakor bi se trgali gorski plazovi. Bijo in tepo se med seboj — brat proti bratu — menda pač ne za hlode, trske in žaganje, kar so pripodili izza visokega suežnika. JelSe in vrbe pretakajo debele solze gostega dežja, ki prši in neti še hujše ljuti boj raed strastnimi valovi. Nebo pa se je zavilo popolnem v sivo-temni plašf, ki jc našit s čarobnimi podobarai, menjajočimi se vsak hip. Kar nič se ne vidi iz temnega plašča, saino ognjene oči se pokažejo sem ter tjii ter mečejo blisk na saežne vrhove krožečib gonl Izpod širnega plašea pa se euje zaraolklo golčanje in godrnjanje velikega nebii tolikokrat, kolikorkrat pogleda z blisk bljuvajočim ofesom na ošabni vrh visokega snežnika. Na stezi pri tolrauuu stoji zopct človeška postava. Dolgo palico drži nad vodo in mala posodiea mu visi ob pasu. Na tla bi jo nocoj pač ne mogel postaviti, kajti odnesla bi jo voda, ki stoji čez stezo za ped visoko. Mraz mu je, mlademu ribiču, da si je nocoj bolje oblečen. Oprezen pa ni, saj nocoj se mu ni bati nikogar, če bi prav lovil vso noč. Lov pa je dobra, posodica mu je malo ne polna postrvij. Še nekaj časa brodi po vodi, potlej odveže motvoz in trnek, palico pa zažeae v reko. Vesel dobre lovi, stopa brezskrbno po stezi navzgor. Polzka je nocoj pot io dež bije nanj kakor iz Jijaka. On pa se ne zmeni za vse to in celo žvižgati se mu poljubi. saj ga tako nihče ne euje nocoj. Vsak je najrajc pod strebo o takem času. Ko pride na vrb. steze, zabrlizga na prste, da se je čulo tja v vas in §e dlje. Še dvakrat je mislil zabrlizgati, — a ni vže utegnil. Cloveška postava skoei proti njemu in zakriei: ,,stoj! zdaj-Je sva pa skupaj" .... Samo besede: ,.pa še nisva!" .... prilete na ribičevo uho, ribjega tatu pa no vidi več. Le nekako tak šuin se začuje, kakor da bi kdo poskočil z vso silo v gluboko vodo, potlej pa je vse tiho. Samo bobnenje valov žene naprej svoj jednakomerni tok, in šnmenje gostega dežja moti ponočno tišino . T . . 173 ^^^H Kibič na pefiini čaka še nekaj časa, kdaj začuje vriskauje smelega plavalca z ono strani deroee reke, ali nocoj ga ni slišal. ,,Najbrže se mu nocoj ne Jjubi vriskati," misli si in otide domov .... Oez dva dni, ko je dež nekoliko ponehal in se je reka malo polegla, dobiJi so Jjudje, nabiraje drv, ki jih je reka prinesla se seboj, mrtvega dečka, ležeeega na piodu za nekim grinovjem. Komaj so ga spoznali — Uzametovega Ceneta, tako zelo so ga snedle ribe — ribjega tatii, P.b.-c