©©IMIMoIMEEGLAS kto XLIV - št. 83 - CENA 25 SLT Kranj, torek, 22. oktobra 1991 MERKUR SVETILA SIJAJ HRASTNIK 30°/« V) Glas (gorenjskih) sindikatov OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO GORENJ m** «0 let cerkve sv. Jošta - Otvoritev urejene in asfaltirane ceste iz Stražišča v krajevno skupnost Jošt in d 250-letnici obnovljena cerkev sv. Jošta sta bila minuli konec tedna osrednja svečana dogodka na b s*2ern bregu Save v kranjski občini. Po otvoritvi ceste v Stražišču, kjer je bil slavnostni govornik ? edsednik izvršnega sveta občinske skupščine Vladimir Mohorič, je bila potem v cerkci sv. Jošta sve-• ,na akademija. Osrednja cerkvena svečanost ob 250-letnici pa je bila v nedeljo popoldne na Joštu, ^er je v cerkvi maševal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Župnijski urad Kranj -ftiartin je ob letošnji obletnici sv. Jošta izdal tudi zbornik o zgodovini cerkve nad Kranjem. - A. Ž. -r°'o: J. Cigler ^rnik armade z Gorenjskega Odšli še zadnji vojaki jLr,nJ» 21. oktobra - V prvih urah ponedeljkovega jutra je iz Kranja fj.PflJala proti Kopru kolona z 18 tovornjaki in 3 avtobusi, v kate-s. J* bilo 418 vojakov, starešin in članov oficirskih družin. Slovenijo* Zastava plapola v nekdanji loški vojašnici že od minulega petka enot Umik ostankov armadnih z Gorenjskega je stekel v m& ko so malo pred 14. uro loa ^e zadnji vojaki iz škofje-v l v.°jašnice v zbirni center 19 anJski vojašnici. V soboto, I - oktobra 1991, so gorenjski viay0r'alci prevzeli v varstvo nJu i-no. kompozicijo v Kra-27 ' Kjer je bilo 87 vagonov, pa V Va8onov na Bohinjski Beli. in ste^e'J.° dopoldne so vojaki da Jarešine zapustili vojašnico roku0n>njski Beli, ki je odtlej v Ike T0 radovljiško - jeseniški ?bmočja. Zbrane v kranj-v°jašnici, med njimi tudi člane oficirskih družin, so s tovornjaki in avtobusi odpeljali iz Kranja proti koprski luki, kar se je zgodilo 21. 10. med polčetrto in četrto uro zjutraj. V nove kraje vseeno niso hoteli prav vsi; en vojak je namesto na kamion odšel v neznano. Gorenjski teritorialci si sedaj prizadevajo, da bi čimprej izpraznili vagone in opremo shranili v radovljiški in kranjski vojašnici. Čemu bodo namenjeni objekti nekdanje armade na Gorenjskem, zaenkrat še ni znano. • S. Saje Odslej le slovenske uniforme pod slovensko zastavo. Foto: J. Cigler ^ vojakov iz škofjeloške vojašnice. Opravičilo Čeprav so se novinarji trudili in pravočasno napisali vse, kar se je na področju gospodarstva, poslov in financ ter še nekaterih drugih področjih zgodilo, nam je tik pred oddajo gradiva v tiskarno računalnik »pojedel« dobršen del gradiva. Skušali smo rešiti, kar se je rešiti dalo in na novo napisali nekatere tekste, druge bomo objavili v petkovi številki. Žal pa so izpadla pisma in podlistek. Bralcem in avtorjem se opravičujemo. Uredništvo Vam svetuje: - pri podjetniških odločitvah - pri Vaših finančnih naložbah in transakcijah - pri gospodarsko - pravnih zadevah v obrti in podjetništvu S** Kranj, C. JLA 4 (064) 211-320 211-337 ^kup |n proc|aja nepremičnin: Parcel, stanovanj, hiš in poslovnih prostorov UGODNO PO TEČAJU TOLARJA! {-S^^ORAK V POSLU - VAŠ OBISK ALI TELEFONSKI POGOVOR Vam nudi: - raziskave tržišča - svetovanje na področju marketinga in trženja izdelkov in storitev - iskanje in izbor strokovnjakov in poslovnežev - pomoč pri realizaciji Vaših podjetniških idej in načrtov § Beli štrajk je prekinjen Stavkovni odbor zdravstvenih in socialnih delavcev je desetega dne prekinil stavko, saj je presodil, da so izpolnjene vse zahteve. Kolektivna pogodba za to dejavnost je podpisana, pogajanja o njenem tarifnem delu pa se bodo nadaljevala do konca leta. Dotlej mora tudi izhodiščni osebni dohodek v zdravstvu doseči 58 odstotkov povprečnega OD v gospodarstvu. Obljubljeno je tudi, da bo večji del sredstev, ki se v republiškem proračunu zberejo za zdravstvo, v ta namen zares uporabljen. Od skupno zbranih 16,7 milijarde tolarjev bo zdravstvo letos dobilo 15 milijard Zdravstveno problematiko bo ta teden obravnavala skupščina, standarde in normative za to dejavnost bodo sprejeli do konca leta. Celo ministrica in njen namestnik, katerih glave je zahtevalo 15 tisoč stavkajočih v zdravstvu, sta naposled pisno potrdila, da sta premieru Peter-letu ponudila odstop. Kopica zahtev, ki so jih zdravniki naslovili na vlado in svoje resorno ministrstvo, je izvirala iz dejstva, da je letos za zdravstvo na voljo tretjina manj denarja. Posledico nosijo zdravstveni delavci, še bolj pa bolniki zaradi slabše oskrbe v bolnišnicah, težje dostopnosti do zdravilišč, po- manjkanja zdravil, višje participacije... Ljudje se utemeljeno jezijo, in ne le med stavko, ko so bili prikrajšani za delež zdravstvenega varstva, ki jim gre kot davkoplačevalcem v zdravstveni proračun. Zanj jih prikrajšuje tudi vsakodnevno vse bolj revno stanje v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V škofjeloškem zdravstvenem domu, denimo, so imeli pred stavko v ambulanti za sladkorne bolnike samo še toliko reagenta za določanje sladkorja v krvi, da bi zadoščalo za 30 bolnikov. V porodnišnici so imeli le za teden dni zalog sanitetnega materiala, pa vemo, koliko se ga porabi pri porodnicah in novorojenčkih. Takih primerov, ki govore o nevzdržnem materialnem stanju v zdravstvenih zavodih, pa je še veliko. O njih se je od stavkovnega odbora zdravstva med stavko veliko manj slišalo kot o mizernih plačah, zato stavkajoči zdravstveni delavci pri ljudeh večidel niso bili deležni simpatij, čeprav bi bila nemara bolj*pravi naslov za gnev prikrajšanih bolnikov vlada in zdravstveno ministrstvo, ki predolgo zatiskata oči pred težavami v zdravstvu. Njima gre vrniti tudi očitek o pomanjkanju etike, ki sta ga med stavko večkrat naslavljala na stavkajoče zdravstvene delavce. • D. Z. Zle-bir Turistične agencije so pripravile zimske programe Smučanje le za bogataše Ljubljana, 17. oktobra - Te dni so naše turistične agencije začele s predstavitvami letošnjih zimskih programov, svoj privlačni katalog pa je predstavilo tudi podjetje Kompas Holidays. Odločili so se, da bodo uporabili slogan "Letosprava zima", in kot kažejo zadnji dnevi, bo tudi zelo zgodnja. Žal pa bodo počitnice na snegu, začenši z božičnimi prazniki, za mnoge le skomine, saj si stroška, kot so si ga izračunali hotelirji in agent je, večina ne bo mogla privoščiti. Pri agencijah (seveda pa predvsem hotelirji) stavijo na veliko ljubezen Slovencev do smučarije. In ker so cene v tujini zaradi neugodnega menjalnega tečaja letos skoraj nesprejemljive, so se odločili, da si bodo po slabi poletni sezoni odrezali večji kos pogače (ter se tako preživeli) pozimi. Cene so postavili v markah in se bodo na dan vplačila preračunavale v tolarje (kar je še nekako razumeti), ni pa moč razumeti višine cen. Res je sicer, da so stroški bivanja v hotelih veliki, res pa je tudi, da so plače tistih, ki naj bi vanje prišli, takršne kot pač ta trenutek pri nas so. Koliko je tistih, ki bodo za teden dni bivanja ob novem letu... naprimer na Rogli (brez smučarskih vozovnic) lahko odšteli 500 mark na osebo za polpenzion ali v Kranjski Gori za teden dni med 260 in 525 mark? To namreč pomeni okrog 16 tisoč tolarjev. In če je družina štiričlanska?! Gotovo se je zato te dni že moč spraševati, kdo bo sploh še lahko smučal (tudi dnevne smučarske vozovnice naj bi imele ceno okrog 25 mark) ali si celo privoščil počitnice na snegu. Ni pa prezgodaj odgovarjati mnogim hotelirjem (so tudi izjeme), zakaj pri njih ni gostov - saj je bogatašev pri nas pač malo. In kot kaže, poletne izkušnje, ko so domače goste imeli le tam, kjer so se prilagodili njihovim denarnicam, niso bile dovolj grenke. • V. Stanovnik Beguncev že več kot 20 tisoč Ljubljana, 18. oktobra - Po podatkih Rdečega križa Slovenije je v naši državi že 20.206 beguncev s kriznih hrvaških žarišč. Največ jih je na območju Maribora, Novega mesta, Kočevja in Kopra. Na Gorenjskem jih je zatočišče poiskalo blizu dva tisoč. Tako jih je na Jesenicah 478, v Kranju 571, v Radovljici 463, v Škofji Loki 265 in v tržiški občini 86. jim a KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 V petek, 25. oktobra, ob 19. uri bo v hotelu Creina v Kranju peta letošnja GLASOVA PREJA Voditelj Glasovih prej Viktor Žakelj je tokrat povabil v goste pisatelja, ustanovitelja prve politične stranke v povojni Sloveniji, slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Pogovoru je dal naslov Dr. Rupel proti... Če želite, da Vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu na številko 211-860 ali 211-835. VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI V SALONU POHIŠTVA JAK@B NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661 i i i i • i i n-iin-Qili •nn-Hrsi in-«ifi i a !».. hA iiTj Mili iS" TrrratSi -|~n~r -n-iTOtai ~n~Tr5n -m-rHSn ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Na robu svetovnih dogajanj V dneh, ko srboslavna vojska neslavno in dokončno (?) zapušča Slovenijo in potem, ko sta se predsednik Kučan in zunanji minister Rupel minuli petek vrnila iz Haaga še kar zadovoljna - ko torej vse kaže, da se bodo vremena Kranjcem vendarle zjasnila, si v vzdušju olajšanja dovoljujem tole pisanje zastaviti nekoliko drugače kot sicer: s kratkim razmišljanjem o tem, kako lahko svetovna dogajanja vplivajo na kraj, ki sam nima nanje nobenega neposrednega vpliva - na Žiri, ki so najjužnejši kraj na Gorenjskem in imajo jutri svoj praznik. S kakšnimi staroslavnimi dejstvi v našem primeru ne moremo očeti. Dokazano je sicer, da so na tem koncu živeli ljudje že v stari kameni dobi - v Matjaževih kamrah, jamna tih pečinah nad zgornjim tokom Sore Poljanščice. O tem, kako usodno je "veliki" svet vplival na nekdanje Zirovce, je mogoče z gotovostjo govoriti šele v 9. :<,fn delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo » o po objavi razpisa. . GLAS Istanovitrlj in izdajatelj: < asopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UredniSIta politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko '., P;,r,A Odgovorna urednica: Leopold ina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto ZaP'0/".' pF-l" ca Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar. Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: PodJfV 15.36*, - TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860. 211-835,,tclefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218463. telefax: (064M ^jL' Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. -13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda ■ Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 20"" popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni lisi RS. 7/91). 0 i Torek, 22. oktobra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Jutri in v četrtek sklicana slovenska skupščina Zakon o gozdovih v skupščinskem kolesju Tokratne seje zborov bodo zanesljivo "zaznamovane" z aktualno problematiko družbenih dejavnosti, predam zdravstva, pa tudi s problematiko lastninjenja. Kranj, 22. oktobra - Vsi trije 2k°ri slovenskega parlamenta, ^klicani za jutri, 23. oktobra, in Cetrtek, 24. oktobra, so na začetek dnevnega reda uvrstili ned-v°rnno aktualno zadevo osnutek *akona o gozdovih. Že dosedanja razprava o gozdovih je pokazala Pestrost mišljenj in pogledov, za-to lahko kaj takega pričakujemo tudi na tokratni seji. Pred poslance prihaja tudi pa-*et osnutkov zakonov s področja zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in lekarniška ter varovanja okolja. Vlada Podlaga v obravnavo predlog za 'Zdajo zakona o varstvu okolja z Osnutkom zakona, osnutek zako-na o pokojninskem in invalidnem zavarovanju, osnutek zako-na o zdravstveni dejavnosti, os- nutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter osnutek zakona o lekarniški dejavnosti. Skupščini je predložen v sprejem spremenjen in dopolnjen zakon o upravnih taksah, predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o državljanstvu ter pobuda za izdajo soglasja za gradnjo kapelice na Kredarici na osnovi zakona o Triglavskem narodnem parku. Družbenopolitični zbor in zbor občin pa bosta nadaljevala razpravo in usklajevanje o lastninski zakonodaji. Kot je predvideno, bo predvidoma v četrtek v skupščini govora o aktualni problematiki družbenih dejavnosti. Kapelica na Kredarici Na Kredarici je bila kapelica posvečena 12. avgusta leta 1897 in sicer Lurški materi božji. Sredi petdesetih let tega stoletja pa je bila odstranjena, dovški župnik France Urbanija pa je idejo o ponovni zgraditvi kapelice oživil, jo spravil v javnost in za gradnjo navdušil tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica, ki skrbi za dom na Kredarici. Lokacija za kapelico je predvidena na dnu kotlinice pod domom, v stičišču steza iz Krme, Velega polja in Staničevega doma. Lastništvo zemljišča je bilo že preneseno s Planinskega društva Ljubljana Matica na župnijo Dovje. Ker pa je Kredarica del Triglavskega narodnega parka, mora posege v prostor izjemoma dovoliti le slovenska skupščina. Dosedanje razprave so se izrekle v prid gradnje kapelice. Zanjo je bila tako slovenska vlada kot skupščinska komisija za varstvo okolja in naravne dediščine. Na komisiji je bila edina pripomba na velikost kapelice. Načrtovan je namreč večji objekt od prvotnega. predvsem pa zdravstva, ki je svoje zahteve izražalo v več kot te- ^oslanci sprašujejo, vlada odgovarja Armadni dom mladinskemu turizmu 7 Poslanci Vojka Štular, Jasa Zlobec, Roman Jakič in Jože Zu-Pančič so predlagali, da se Dom jugoslovanske ljudske armade v "ubijani po umiku armade precedi v mladinski hotel. Slovensko ministrstvo za Orjrambo odgovarja, da je po Urrtiku armade naslednik nepre-"jj'čnin Republika Slovenija, Vrbnik pa ministrstvo za obram-b°' Zaradi zapletov in težav pri Medsebojnem vračilu material-n°tehničnih sredstev in vojaške °preme med armado in Teritorialno obrambo bistveno zamuja udi prevzem posameznih objek-j?V armade. Večino objektov, ki P1 je armada izpraznila, še ni Predala pristojnim organom Re-Publike Slovenije. Po prevzemu 0 določena dolgoročna namembnost, pri čemer bodo upo-,tevani, razen obrambnih, tudi j"ugi interesi. Ministrstvo je že "ralo številne predloge. Ta po- buda je še vedno aktualna, saj za Slovenijo dosedanja funkcija teh domov ni več predvidena. Pri določanju namembnosti tako domov JLA kot drugih vojaških objektov pa bo treba upoštevati tudi interese lokalnih skupnosti in načrte prostorskega razvoja. Kdaj na zdravljenje v tujino Andrej Magajna je vprašal, v katerih primerih in na osnovi katerih meril bo Republika Slovenija odobravala zdravljenje posameznim zavarovancem v tujini iz sklada naše zdravstvene skupnosti in kdo je pristojen za izdajo teh dovoljenj. Vprašal je tudi o razlogih za operacijo članice republiške vlade v Švici oziroma ali doma take operacije ne bi bili sposobni izvesti. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo in Republiška uprava za zdravstveno var- stvo odgovarjata, da je pravica do zdravljenja v tujini dana z zakonom o zdravstvenem varstvu. V njem je določeno, da imajo uporabniki izjemoma pravico do zdravljenja v tujini, če konzilij pristojne univerzitetne klinike ali inštituta ugotovi, da so v Jugoslaviji izčrpane možnosti za uspešno zdravljenje, z zdravljenjem v tujini pa je upravičeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja, ali če se s tem prepreči bistveno poslabšanje obolenja. Zdravljenje v tujini lahko predlaga uporabnik, njegov družinski član, zdravnik ali zdravstvena organizacija, v kateri se uporabnik zdravi. Predlog z dokumentacijo je treba vložiti pri Republiški upravi za zdravstveno varstvo. Ta nato zaprosi konzilij klinike ali inštituta, da da svoje mnenje o vrsti obolenja in bolezenskem stanju, o možnosti za uspešno zdravljenje doma, den dni dolgem štrajku. • Košnjek o načinu potovanja in o potrebnem spremstvu. Če se je mogoče zdraviti doma, konzilij predlaga, kje. Do ukinitve sisov je o zahtevku odločala Zdravstvena skupnost Slovenije v soglasju z občinsko zdravstveno skupnostjo. Na odklonilno stališče ie bila možna pritožba. Sedaj o tem odloča republiška uprava za zdravstveno varstvi?, pritožbena instanca pa je ministrstvo, možen pa je tudi upravni spor. Glede ministrice (mišljena je dr. Katja Boh) so bili vsi pogoji izpolnjeni. Konzilij zdravnikov je predlagal metodo, ki se pri nas zaenkrat še ne izvaja, ker nimamo ustrezne aparature. Podatkov, koliko ljudi bo letos napoteno na zdravljenje v tujino, še ni, do 31. avgusta pa je prišlo 132 predlogov, od tega 13 za zdravljenje srca in ožilja. Lani pa je bilo 89 napotitev v tujino. Trije so bili iz kranjske občine, po dve napotitvi pa sta bili iz radovljiške in škofjeloške občine. Največ bolnikov je bilo v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Švici. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Konferenca Slovenskih krščanskih demokratov Konsolidirana in etablirana stranka zbijana, 18. oktobra - Le nesporazum in posebno zaupanje so nam n'ogočili, da smo spremljali za javnost sicer zaprto sejo konference I '°venskih krščanskih demokratov in ob koncu bi lahko rekli, da bi bi-. namesto kritik javnih občil veliko modreje tak sestanek odpreti za i Vn°st, saj dejstvo, da časopis Slovenec (obravnava njegovega položaja *J bi bila vzrok za zaprta vrata) raste ob nedrih te stranke, že dolgo ni c skrivnost. Tako je nezaupanje v korektnost poročanja (tudi o konkursi) povzročila, da je pomemben politični dogodek - SKD so ena naj-J^toembnejših političnih strank na slovenskem političnem prizorišču -sk h V <*nevnm med'j'b anonimen, komuniciranje z javnostjo preko sicer rbno pripravljenih izjav, pa spada v preteklost. ro,!^aJ takoj na začetku tega po-cj ,la poudarimo, da na koferen-n< bilo nikakršnih znakov o j. rebitnih nesoglasjih znotraj Ven^ SKD< ki so danes v sl°" Ma Politiki tako aktualni. n sPr°tno: pri obravnavi priprav ^kongres SKD. ki bo izjemo-ra ' 2aradi izredno spremenjenih PreH1^ *prvi kon8res Je bil še tlo .Volitvarn')' Je D''° poudarje-„' da so SKD v tem času najbolj lranje urejena (etablirana) in utrjena (konsolidirana) stranka v Sloveniji in vse razprave bi lahko ocenili kot notranje graditeljske. Tem ciljem so namenjene tudi v zasnovi razložene spremembe statuta stranke, ki naj bi jih sprejel kongres 18. januarja prihodnje leto, posebno pozornost pa pri tem zaslužijo ukrepi, ki naj bi zagotavljali boljšo povezavo članstva stranke z njenim vodstvom. Predlagano je tudi, naj bi se Slovenska ljudska stranka, ki deluje „ Jijavi za javnost o lastninski reformi SKD poudarjajo, da se zav-g("'a/° :a čimprejšnji sprejem zakonov o lastninjenju, ki bo orno-"o / numwm0 lastninsko strukturo gospodarstva. Pri tem je nuj-0 'očiti funkciji lastnine kapitala in upravljanja od funkcije vode-:j' Uveljavi pa naj se tudi zgodovinsko razvita sindikalna organi-vg0!105* delojemalcev. Pri dosedanjih privatizacijah naj se upošte-p [iste, kjer je bila na tej podlagi izvedena dokapitalizacija i . Jet'j. delnice pa prodane brez popustov, za podjetja, prodana v//Ce'."' P° "aj se uvede strogi nadzor države. Oblikovanja in upra-jjfffv° podjetij po ponujenem zakonskem predlogu SKD ne poj-u\'!P° /)0d'žavljanje gospodarstva, pač pa nujen proces pri čef ,avli smo videli, da od nekdanje ne preveč solidne izdelave avtomobi- lov ni ostalo nič. Proizvodne hale so modernizirane, razpolagajo s s°dobnimi stiskalnicami za pločevino, modernizirali bodo lakirni-c°' kontrola proizvodnje pa je v vmesnih in končni fazi takšna kot v letalih Renaultovih tovarnah, kar pomeni, da so merila kvalitete, s *'tero avto lahko pride do kupca, izredno ostra. Od celotne proiz- °dnje bodo izdelali tretjino renaultov 4 in dve tretjini renaultov 5. kateri avto bodo v Novem mestu začeli izdelovati kot tako imeno-p?.n Program X, za sedaj še ni znano, najverjetneje pa bo to renault >>o. Za sedaj je znano samo to, da naj bi na leto izdelali okoli 50.000 vozil, proizvodnja pa bo pretežno robotizirana. Priljublje-1)0 katrco naj bi izdelovali predvidoma še do konca naslednjega le- a- Na sliki: vmesna kontrola na montažni liniji R 5. M.G., slika A,eš Gorišek Verig? evropske kakovosti V alpskih deželah so kljub novim pripomočkom za zimsko vožnjo, ki so sicer primerni tudi za vožnjo po kopni cesti, klasične snežne verige ohranile svoj tržni delež, saj se za druge pripomočke odloča samo 2 odstotka kupcev. V Verigi Lesce, ki je na domačem trgu vodilni proizvajalec snežnih verig, so se letos odločili za opustitev programa Rival in ga nadomestili s tremi vrstami novih verig. Verige Klip klap so najpreprostejše verige in tudi nekoliko cenejše. Povsem nove so verige Ruck zuck, medtem ko so verige Pro-fessional posodobljena verzija verig Rival. Vse vrste verig imajo opravljen izredno zahteven nemški test TUV, kar pomeni nadzor nad kakovostjo. Kako težko je pridobiti ta znak, pove že dejstvo, da morajo verige brez poškodb vzdržati 200 kilometrov vožnje po suhi cesti pri hitrosti od 60 do 80 kilometrov na uro. • M. G. Urednik priloge: Matjaž Gregorič Fotografije: Aleš Gorišek, Jure Cigler Tehnično urejanje: Mirjana Draksler EVROPSKA KAKOVOST ZA LETO '92 IZPUŠNI SISTEMI »AMBROŽ« • IZDELAVA IZPUŠNIH SISTEMOV IZ DVOJNE POCINKANE PLOČEVINE PO NAJNOVEJŠIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH • MONTAŽA IN SVETOVANJE VSE P0 KONKURENČNIH CENAH V DELAVNICI: PODGORJE 69, KAMNIK 061/812-541 < °3 Avto šola B in B je bila lani prva zasebna avto šola v Kranju Kaj ponujate? Že od začetka poslovanja poskušamo kandidatom za voznike daljšati postopek opravljanja vozniškega izpita. Poleg teoretičnega in praktičnega pripravljanja voznikov A in B kategorije, tudi podedujemo pri zdravniških pregledih in Opitih prve pomoči. Naše osnovno geslo Pa je prijaznost. Tečaji CPP menda pri vas potekajo Kes. Tečaj CPP lahko začnete obiskovati vsak ponedeljek dopoldne ali popoldne, kot imate čas. Pri načinu učenja smo šli |e malce dlje. Bodočim voznikom praktično odkrijemo nekatere skrivnosti avta, kot npr. menjas/a kolesa. Pri pouku vožnje skozi križišča in po avtocesti pa se z ozvočenim kombijem zapeljemo na cesto in spet v praksi opozorimo na nevarnosti in najpogostejše napake voznikov. Kakšna pa je ponudba pri učenju praktične vožnje? Izbirate lahko med vozili opel corsa, golf, R-5, pri inštruktorjih pa med moškimi ali ženskami, mladeniči ali šarmantno sivolasimi - vsi pa imajo eno skupno lastnost - so profesionalci in se z razumevanjem posvetijo tudi kandidatu, ki mu gre morda malce težje ali ga je strah prometa. V čem je še vaša prednost? Od prvega septembra veljajo enake ugodnosti tudi za Tržičane. Tam se lahko oglasijo v naši poslovalnici JURE. Vsak novopečeni voznik pa dobi tudi simbolično darilo - obesek za ključe. Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj svetuje Jesen ni prijateljica težkih nog Na Gorenjskem je bilo lani pri Zavarovalnici Triglav sklenjenih prek 72.000 za varovanj avtomobilske odgovornosti (AO), reševali pa so skoraj 7000 škodnih primerov. Vozniki dobro vemo, kaj pomeni težka noga v avtomobilu. Nikdar ni priporočljiva in pre-nekateri pozna to slabo Izkušnjo. Jesen pa sploh ni najboljša prijateljica hitrih voženj, nenadnih in močnih zaviranj, drznih zavijanj. Megla, mokre ceste, listje na cestišču, vlažne zavore in še kup razlogov je, s katerimi se poleti ne srečujemo, da velja jeseni, kakor tudi po končani zimi tudi zgodaj spomladi, vožnjo "zares prilagoditi" cesti. Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana - Območna enota Kranj, ki še posebej sodeluje tudi s sveti za preventivo in tudi denarno podpira posamezne preventivne akcije, pa seveda predvsem "sodeluje" pri zavarovanju avtomobila, voznika in oseb v avtomobilu. Najbolj znano je tako imenovano obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki pokriva vse zahtevke drugih udeležencev v prometu, ki jim je posameznik povzročil škodo oziroma zavarovanje odgovornosti za škodo (materialno in nematerialno) povzročeno drugim pri rabi motornega vozila. Ta zavarovanja se sklenejo vsako leto enkrat ob tehničnem pregledu in registraciji vozila. Sklenitev tega zavarovanja je tudi pogoj za registracijo vozila. Poleg obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti pa ima Zavarovalnica Triglav tudi več drugih, tako imenovanih AO plus zavarovanj. Vemo, da lahko zavarujemo osebe, stekla, poškodbe pred divjadjo na cesti. Med zadnjimi novostmi sta na primer tako imenovani I in H kombinacija. I kombinacija omogoča najem vozila za čas popravila, H kombinacija pa povračilo škode zaradi ledenih sveč. Sicer pa je bilo v tako imenovani skupini različnih kasko zavarovanj lani pri Območni enoti Kranj na Gorenjskem zavarovanih več kot 39.000 vozil, od tega pa je kar 14.000 vozil imelo tako imenovani polni kasko. V reševanju so imeli v Območni enoti Kranj Zavarovalnice Triglav kar 2700 škodnih primerov iz kasko zavarovanj. Skupaj torej (AO in Kasko) je bilo lani skoraj 10.000 škodnih primerov. Izračun tako pove, da je bilo lani vsak dan povprečno 26 škodnih primerov, ki jih je obravnavala Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Kranj. Škodni primeri iz avtomobilskih zavarovanj pa iz leta v leto tudi na Gorenjskem naraščajo. V Triglavu sicer skušajo vse primere reševati čimhitre-je, vendar so nezadovoljni, ker se reševanje največkrat, tako za oškodovance kot pri njih v postopkih, preveč vleče. Zato so se odločili, da bodo že pri hodnji mesec v Območni enoti Kranj začeli posebno akcijo, povezano z Evropskim poročilom. Gre za obrazec, ki naj bi ga, tako kot že doslej, tudi v prihodnje imel vsak voznik v vozilu in ga po nesreči takoj izpolnil. Pri manjših škodah naj bi v prihodnje ta izpolnjeni obrazec bil glavni pogoj, da bo škodni primer lahko hitro rešen. Tako je nenazadnje tudi povsod v razviti Evropi, kjer ob najmanjšem trčenju ne kličejo policije in pri izplačilu odškodnine ne čakajo na policijski zapisnik. Cilj akcije torej bo, da se tudi na tem področju "navadimo" na evropsko obnašanje in na tovrstno kulturo v prometu, ki jo trenutno še vedno premalo poznamo. Alpetour-Bandag Škofja Loka uvaja nove izdelke Zaščitne izolacijske plošče Približno 70-odstotni delež ima obnova tovornih avtoplaščev, vzporedno teče obnova potniških avtoplaščev, avgusta pa so iz obruskov začeli Izdelovati zaščitne izolacijske plošče, ki so povsem nov izdelek na našem trgu. Ob vstopu v delavnice Alpe-tourovega Bandaga nas je presenetila čistoča, ki nam je postala razumljiva med ogledom proizvodnje. Starim avtoplaš-čem po obrušenju s posebnim ppstopkom nadenejo novo plast in pri lepljenju je čistoča izredno pomembna. Delo zahteva veliko spretnosti in natančnosti, zato delavcev nihče ne priganja, pomembnejša je kakovost njihovega dela, pravi direktor Matevž Oman. Za vsako obnovljeno gumo dajejo namreč prav takšno jamstvo, kot ga imajo nove, vsaka obnovljena guma ima svojo dokumentacijo in morebitne napake je zato moč zlahka odkriti. Ravnajo po standardu, ki velja za tovrstno proizvodnjo v svetu: en človek -ena guma - ena ura. Alpetourov Bandag je daleč največja tovarna za obnovo avtoplaščev pri nas, letno obnovijo 50 tisoč tovornih avtoplaščev in 30 tisoč potniških, vzporedno pa so avgusta začeli uvajati proizvodnjo zaščitnih izolacijskih plošč, zanjo uporabljajo obruske, ki nastanejo pri brušenju starih avtoplaščev. Pri obnovi avtoplaščev moramo omeniti najsodobnejši stroj, s katerim s pomočjo ultrazvoka pregledajo, ali je jekleno jedro avtoplašča nepoškodovano in tako primerno za obnovo, če so v njem mehurčki zraka, rja, če je preveč poškodovana, jo izločijo. Zato imajo sorazmerno veliko izmeta, vsak obnovljeni avtoplašč, ki pride iz Alpetouro-vega Bandaga, pa je zanesljivo kakovosten kot nov. Stroj so uspeli dobiti zaradi Bandagove licence, sicer ga ne bi mogli, saj Polaganje nove plasti na stari avtoplašč. Avgusta so začeli izdelovati zaščitne izolacijske plošče. ga ni moč kupiti, pohvalijo pa se lahko, da je edini vzhodno od Švice. Druga, zelo pomembna prednost njihovega proizvodnje je paleta desenov, naročniki lahko izbirajo kar med petindvajsetimi in tako izberejo avtoplašč, ki njihovim vozilom najbolj ustreza. Velika prednost obnovljenih avtoplaščev je seveda cena, saj so polovico cenejši od novih. V težkih časih bi jim posel torej moral cveteti, vendar žal ni tako, saj slovenskim prevoznikom zaradi usmerjenosti na jugoslovanski trg veliko tovornjakov stoji. Pri brušenju starih avtoplaščev so odpadek gumijevi obru-ski, ki so jih doslej izvažali, letos pa so jih začeli uporabljati sami. Z lastnim znanjem in inovacijo so razvili nov izdelek, plošče velikosti 40 x 100 centimetrov, debeline 0,6 milimetra, ki jih s pridom že uporabljajo pri zaščiti hidroizolacij pred poškodbami v gradbeništvu. Razviti nameravajo široko paleto tovrstnih izdelkov, nemara bodo v končni fazi celo namenoma brusili stare avtoplašče, s»\ jih zdaj skoraj 10 tisoč letno izločijo, ker so preveč poškodo vani. GLAS 10. STRAN NA ŠTIRIH KOLES Torek, 22. oktobra 1991 Test: Korando Terenec z Daljnega vzhoda Po dokaj uspešnem prodoru južnokorejskih avtomobilov Hvundai na naš trg, so pri ljubljanskem Slovenijalesu storili še korak naprej. Ob koncu leta naj bi začeli uvažati še terenska vozila južno-korejske tovarne SSang Yong. Za našo tokratno preizkušnjo so nam odstopili terenca z imenom korando, ki naj bi ga uvažali predvsem za potrebe vojske. Korando, ki naj bi po vseh merilih nekako sodil med prave terence, je na prvi pogled kopija nekdanjih ameriških vvillvsovih džipov. Precej robata karoserija, izbočeni prednji blatniki in značilna maska hladilnika so dovolj, da vozilo na cesti zbuja dobršno mero pozornosti. Korando je sicer precej velik džip, saj ima poleg voznikovega sedeža prostora še za osem potnikov, ki lahko z nekaj več privijanja in odvijanja vijakov poljubno spreminjajo položaj zadnjih sedežev. Notranjost je obdelana precej robato, tla, stranice in sedeži so oblečeni z. oblogami iz umetnih snovi. Korando ima višino po- I tniških kombijev, za lažje vstopanje pa so pod vrata namestili tovornjaško stopničko. Nekaj težav imajo z vstopanjem in izstopanjem potniki z zadnjih sedežev, kajti vrata so na obeh straneh samo po ena. Voznikov delovni prostor je zasnovan v tovornjaškem du- hu. Armaturna plošča ima poleg merilnika hitrosti tudi merilnik vrtljajev, kar je ob dejstvu, da je 2,3 litrski motor kar prehitro v prepovedanih vrtljajih, zelo koristen pripomoček. Sicer pa sta voznikov in sovoz-nikov sedež postavljena dovolj visoko, vendar žal iz popolnoma nerazumljivih razlogov povsem k vratom, kar nekoliko ovira vrtenje srednje velikega volanskega obroča. Sicer pa na tovornjaško vzdušje spominjata tudi dve veliki in zelo uporabni bočni ogledali ter visoka, vendar mlahava ročica srednje natančnega petstopenjskega menjalnika. Skoraj povsem ravno prednje steklo omogoča vozniku dober pregled na cesto, preglednost pa je tudi sicer dobra lastnost tega terenca. Nekoliko prekratka je ročica reduktorja, vključitev pogona na vsa štiri kolesa pa je treba opraviti s premikom na prvih dveh kolesih, kar seveda pomeni umazane roke. 2,3 litrski Isu-zujev motor je na cesti še kos svoji nalogi in doseže v končni fazi blizu 130 kilometrov na uro. Pri terenskih vožnjah je njegova moč dokaj skromna, pri čemer ima nekaj zaslug tudi nekoliko neustrezno prestavno razmerje, predvsem na račun predolge druge prestave. Zadovoljiva je kvaliteta zavor, udobje pa je v takšnem avtomobilu seveda primerno karakteristikam, saj ne smemo pozabiti, da je konec koncev korando vse prej kot "našminkani" terenec, v to kategorijo pa sodijo tudi V avto šoli Emila Humarja vemo, daje pridobitev vozniškega dovoljenja za marsikoga zelo ležka naloga. Dolgoletne izkušnje naših predavateljev in učiteljev vožnje vam zagotavljajo, da vse težave na poti do izpita poznamo in tudi vemo, kako se jim izogniti ali jih čimlažje premagati. Skrbimo, da je naš vozni park (saj poznate naše rdeče Renaultove petice) brezhiben, saj te učenie na starih in izrabljenih vozilih bistveno težje in tudi nevarno. Učenje cest-noprometnih predpisov marsikomu povzroča velike težave, zato smo predavanja pripravili tako, da se kandidati dobro pripravijo na testiranje, ki jih čaka. Hkrati se že v učilnici pripravljamo na učenje vožnje, ki ji posvečamo prav posebno pozornost. Naši inštruktorji poskrbijo, da se naporno učenje obvladovanja vozila ne spremeni v moro, kar se vsakemu kandidatu kaj rado pripeti, če dobi učiteljsko vzvišenega ali celo ostrega in vzkipljivega inštruktorja. AVTO ŠOLA ing. HUMAR ZAUPANJE RODI SPEH 1ff 064/311-035 Večina naših učencev je že tradicionalno ženskega spola in kot glavni razlog pri izbiri avto šole navajajo prav razumevajoč in pomirjujoč odnos naših inštruktorjev. V zadnjem letu smo do izpita pomagali kar 654 kandidatom, kar uspejo le nekatere največje avto šole v Sloveniji. Ce je v Kranju na prvi izpitni vožnji uspešen le vsak drugi kandidat, potem si štejemo v čast, da imamo inštruktorja, ki uspe kar 27 učencev od 30 naučiti toliko, da so uspešni že prvič. To težko dosegajo tudi odlične nemške avto šole. Dober glas seže v deveto vas, pravdo. V avto šoli Emila Humarja ob velikem številu kandidatov, ki prihajajo k nam, vedno znova z veseljem ugotavhamo, da to drži. Vse težave, ki vam bodo med učenjem pri nas stopile na pot, bomo z veseljem pomagali reševati, ker... ZAUPANJE RODI USPEH Prodajalna Sava Kranj listnate vzmeti na vseh štirih kolesih, kar seveda povzroča pretirano poskakovanje na neravnih cestnih površinah. Koranda naj bi Slovenijales uvažal v glavnem v omejenih količinah za vojaške potrebe, če pa se bo ob dokaj ugodni tovarniški ceni, ki naj bi znašala okoli 14.000 dolarjev in ne pretirano nizki porabi (nekaj nad 13 litri plinskega olja na 100 kilometrov), "prijel" na našem trgu, bomo vedeli že ob koncu letošnjega leta. Do takrat naj bi Slovenijales poskusno uvozil še dva tipa korejskih terencev, ki bosta od koranda nekoliko manjša. • M. Gregorič, slike Aleš Gorišek DAIHATSU S* J9 4? Ludvik Ahčin Voklo 75a 64000 Kranj tel.: 064/49-406 ALPETOUR Mehanične delavnice ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 50 PONUDBA USLUG IN STORITEV • servisiranje avtobusov, tovornih vozil in kombijev vseh tipov • popravilo viličarjev • servisiranje kmetijskih strojev in naprav • kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse • vseh vrst varjenja • generalna obnova motorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih sklopov vseh tipov • generalna obnova karoserij • rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila • menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodobnejšimi stroji za tovorna vozila in avtobuse • pranje in čiščenje vozil • menjava olj • izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije • mizarska dela • izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motorna vozila • izvajanje rednih tehničnih pregledov, podaljšanje veljavnosti registracije ter izvajanje registracije za nova motorna vozila • tehnični pregledi traktorjev • prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala • intervencijska služba STORITVE IZVAJAMO KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. INFORMACIJE DOBITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 064/632-121 632-730 DELOVNI ČAS OD 6.-21. URE OB SOBOTAH OD 6. - 13. URE SE PRIPOROČAMO! Od pnevmatik do laboratorijskih zamaškov Seveda bi bilo odveč ponavljati, da je kranjska tovarna Sava najbolj znana po pnevmatikah za avtomobile. Seveda je temu ustrezna tudi ponudba v njihovi tovarniški prodajalni na Gregorčičevi cesti, kjer imajo v zalogi vse vrste zimskih in letnih pnevmatik tako za osebna kot tudi za tovorna vozila. Seveda pa k temu sodi tudi celovit program zračnic. Avtomobilisti bodo verjetno veseli, da imajo v trgovini v zalogi vse vrste originalnih ali univerzalnih predpražnikov za avtomobile, še posebej, ker na vrata trka zima. Predpražnike gurnarne Ptuj boste lahko kupili v kompletih ali posamezno, za tapeciranje sedežev pa je na voljo posebno usnje Previst. Poleg gumenega materiala imajo v trgovini tudi vsa ustrezna lepila in Savakit, ki vam bo pomoč pri vstavljanju vetrobran-skih stekel. Naši jekleni konjički zagotovo ne bi delovali, če ne bi imeli klinastih jermenov. Seveda tudi jermeni prihajajo iz kranjske Save in jih prodajajo v trgovini. Za nekatera vozila imajo tudi zobate, ki nadomeščajo pogonske verige. Omeniti je treba še razne profile za stekla in avtomobilske zavesice, načrtujejo pa tudi program avtomobilskih cevi. Poleg osnovne ponudbe avtomobilskih tovornih in tudi trak- torskih ter industrijskih pnevmatik, boste v Savini trgovin1 našli vse za vzdrževanje in čiščenje avtomobilov oziroma vse. čemur rečemo avtomobilska kozmetika. To so avtomobilsk' šamponi, sredstva za odmrzO' vanje, odstranjevanje rje, kadar pa ni pri roki vode, si lahk° umazane roke očistite s krem0 Samil. To pa še ni vse, kar ponujaj0 v trgovini. Sava je namreč znana tudi kot proizvajalec kern'' čnih izdelkov, lepil, razredči'1 vseh vrst umetnega usnja, 'z°' lacijskih materialov in še česa* kar boste zagotovo našli v n)1' hovi prodajalni. Jorek, 22. oktobra 1991 Test: daihatsu charade TS ha Štirih kolesih 11. STRAN Svojeglava privlačnost aihatsu charade je prvič zapeljal po cestah že davnega leta 1977, Pred tremi leti pa so ga z novo obliko predstavili tudi pri nas. Na-PreJ je zgodba že znana. Generalni zastopnik Jeklotehna Maribor 1 sčasoma ponudil na domačem trgu tudi ostale avtomobile te japonske tovarne, ki so bili lani in letos prodajne uspešnice. Daihatsu "arade TS smo preizkusili v sodelovanju ljubljanskega podjetja urora auto, ki je pooblaščeni Jeklotehnin prodajalec. Nova oblika charada je v majhnega avtomobila veliko * *du s sodobnimi oblikoval- prostora v notranjosti, tako da irni trendi in dovolj aerodi- je občutek pri vožnji podoben ohk l da SC lahk° P°stavi kot v mnogo večjih avtomobi-ron ?• svoJim Japonskim in ev- Hh. V tem smislu sta zasnovana tem J11 konkurentom- K1Jub tudi prednja sedeža, ki sta za jnu da avto na prvi pogled ni spoznanje pretrda, vendar ju je ea najatraktivnejšimi, pa je s mogoče pomakniti dovolj da-°J0 širino, zaobljenimi linija- ieč nazaj, ne da bi pri tem prekori" *voJsko oblikovanim zad- tirano trpeli potniki na zadnji »m dovolj svež, da na cesti na eno ali dve tretjini deljivi r?e8ne pozornost. Podobno zadnji klopi. Prtljažni prostor raV V^C kombilimuzine nižjega je primeren avtomobilom tega .,zreda s tremi vrati, ima tudi razreda, sicer pa pristopen in s Parade velika bočna vrata, ki Pn parkiranju na ožjih prosto-n" povzročajo nekaj preglavic, endar so zato bolj priročna za ^stopanje na zadnji sedežni podrto klopjo ne ravno med najmanj prostornimi. Tako kot je svojsko zasnovano celotno vozilo, je nekoliko nenavadna tudi armaturna plošča. Prva B- Resnici na ljubo je treba stvar, ki pade v oči, je merilnik Priznati, da je tudi Japoncem hitrosti na desni strani in ostali UsPelo narediti iz na zunaj merilniki ter kontrolni instru- Avtoplašči iz Save Kranj tavamo vožnjo Avtomobilska pnevmatika skupaj z zavornim sistemom, Resami in krmilnim sistem ^ločujoče vpliva na aktivno l[arnost vozila, v katero so vklju-J^ni vsi ukrepi za zagotovitev Vame vožnje. Kako dobro se bo ^evmatika obnesla na vozilu, Pa je odvisno od voznika. Še ta-1° dobro konstruirano in kvali-'etno izdelano pnevmatiko lah- ko nevesten voznik onesposobi ?a varno vožnjo. Pravilna upora-^a pnevmatike je torej predponi za njeno kakovostno delo-anje. . Prvi korak za izpolnjevanje te ahteve je pravilna izbira avto-P'ašča. Pri tem so vozniku lah-.0 v veliko pomoč kvalificirani u|kanizerji - montažerji, ki bo- 'zbrali avtoplašč ustreznih vsem blaš enzij. Voznik se mora pred- zavedati, da je vsak avto-I -č izdelan za neko največjo ,.^voijeno hitrost. Ker so dovolj hitrosti relativno visoke in 12 manjšimi vozili ne presega ^k^tudi ve, kakšna je največja ^Žna nhromcnitou Pri toi ]e še pomembneje, da voz- remenitvi pa zračni tlak ne g?1 e biti manjši od predpisane- I a*č bolj deformira, večja de-Sfi Racija povzroči močnejše zvanje, le-to pa plašč po- na obremenitev. Pri tej Tehnični podatki: kombili-muzina s prečno postavljenim motorjem, 993 ccm, 38 kW (52 K S), petstopenjski menjalnik. Dolina, širina, višina: 3600 x 1600 x 1385 mm. Najvišja hitrost: 145 km /h, pospešek O-100 km: 14 sek. Poraba goriva po ECE normah: 4,2/ 6,2/ 6,7 l/100 km. Posoda za gorivo: 371. menti, ki jih sicer ni toliko, da jih ne bi mogli nadzirati, na levi. Stikala na ročicah ob volanu so povsem enaka kot pri ap-plausu ali pri terenski ferozi, to pa glede na izkušnje pomeni precej enostavno vklapljanje žarometov in brisalnikov. Nekoliko manj je vozniku v pomoč trikraki volan, ki bi sicer AVTOŠOLA ZSAM |B& ŠKOFJA LOKA IGRAJE DO VOZNIŠKEGA ZNANJA TEČAJ cestnoprometnih predpisov 30.10. 1991 Vožnja na vozilih GOLF in OPEL C O R S A Pokličite na telefon 631 - 729 ob nekoliko drugačni obliki lahko dobro pripomogel k hitremu obračanju, tako pa se vse prerado zgodi, da se voznikovi roki zapleteta ali pa po nepotrebnem zadeneta v veliko stikalo zvočnega signala. Sicer pa je armaturni plošči potrebno priznati dobro preglednost in prijetno nočno osvetlitev, avtomobilu pa izredno dobro okretnost. Zaradi dokaj široke konstrukcije (1,60 m) in Sem-peritovih pnevmatik je ena od boljših charadovih lastnosti lega na cesti, predvsem na suhih površinah. 993 kubični motor s tremi valji je dokaj dobro kos svoji nalogi, saj avto brez večjih težav zmore skoraj 145 kilometrov na uro, pri tem pa mu je v izdatno podporo natančen in pretežno mehak menjalnik. Charade je zaradi velikih steklenih površin in obeh bočnih ogledal dobro pregleden avto. Nobenih očitkov ne gre pripisovati niti zavoram, medtem ko je motor pri hladnem vžigu nekoliko podrhtavajoč in zahteva dodajanje plina. Seveda je treba vedeti, da je v svoji domovini charade avto, s katerim se vozijo tisti, ki za tovrstno udobje niso pripravljeni seči globlje v žep, naš trg pa ima tako ali tako svoje značilnosti, vendar pa je treba po drugi plati upoštevati kvalitetno izdelavo japonskih avtomobilov, kar je v vseh pogledih lastnost tudi tega avtomobila. • M. Gregorič, slike Aleš Gorišek j6°duje ali ga celo uniči. Zato Ijedna kontrola zračnega tla-lip^0 pomembna kot polnje-rezervoarja z gorivom. življenjsko dobo avto-r^sča je odločilnega pomena r^.^nje voznika med vožnjo, ki * * Di bilo kar se da pazljivo. jj^1 naleti na pločnike, udarne t0..e ali na ostre predmete v av-&ok ^u Povzročajo mikroraz-ajj e> ki se lahko po nekaj sto Celo nekaj tisoč kilometrih Plašč EXACT je bil razvit s sodobno računalniško tehnologijo. tako povečajo, da pride do defekta. Voznik se zaman sprašuje, kje naj bi zadnjih petdeset metrov vožnje poškodoval avtoplašč; to se mu je namreč zgodilo že mnogo kilometrov pred defektom. Tretja pomembna aktivnost pa je redna kontrola videza avtoplašča. Če velja za avtoplašč pravilo, da nas »opozori« na našo malomarnost šele po daljšem času, pa je vendarle pozitivno dejstvo, da poškodbo. »napove«. Nepravilne oblike na površini, izbokline, nepravilna obraba in podobno so znamenja, da nekaj ni v redu. Če bo voznik obiskal vulkanizerja, bo ta strokovno ocenil nepravilnosti in dal ustrezen nasvet. Voznik se bo tako izognil menjavi poškodovane pnevmatike na cesti, kar bi bilo še najmanj neugodno. Povzemimo: če bo imel voznik do avtoplašča oziroma do celotne pnevmatike ustrezen odnos, bo dobro služila svojemu namenu, kar bo v zadovoljstvo njemu in tudi izdelovalcu. B. Markun KRANJ KRANJ -LABORE Priprava vozila za zimo po posebno ugodni ceni 480 SLT. Priprava obsega: • pregled in nastavitev ventilov, platin, predvžiga ter vplinjača, • čiščenje oziroma zamenjava svečk, • kontrola hladilne tekočine, • kontrola akumulatorja, • elektronski test zavornega olja, • kontrola zavor na testirnih valjih, • ostala dela za varno in zanesljivo vožnjo. Predhodno naročanje ni potrebno. Aurdra Auro. IZJEMNA PRILOŽNOST!! AURORA AUTO vam ponuja omejeno količino avtomobilov DAIHATSU po znižanih cenah: DAIHATSU CHARADE bencin - 10.990 DEM + 218.100 SLT DAIHATSU CHARADE diesel - 13.670 DEM + 296.500 SLT DAIHATSU APPLAUSE (91 KS) - 16.360 DEM + 324.200 SLT DAIHATSU FEROZA - 19.800 DEM + 399.800 SLT Vse cene so do registracije in so od 100.000 do 150.000 SLT nižje od trenutno veljavnih cen, veljajo pa do razprodaje zaloge. Vabimo vas, da nas od 9. - 15. ure, obiščete v našem prodajnem salonu na Slovenčevi 24 v Ljubljani ali pokličete po tel. (061) 182-444 int. 245. PETROL PETROL Ljubljana TOE KRANJ AVT0M0BILISTI! ZIMA JE ŽE POKAZALA SVOJE ZOBE V naših trgovinah v Kranju, Medvodah in Tržiču ter na vseh 33 bencinskih servisih na Gorenjskem smo dobro založeni z vsem potrebnim za vaše vozilo pozimi: • snežne verige - prodaja STARO ZA NOVO do 15. 10. 91 • hladilne tekočine • ustrezna olja in maziva • tekočine in razni spreji proti zmrzovanju • razna strgla za led in še marsikaj $090 /47/// J//¥/W WŠ/jf& / Snežna veriga milijonkrat preizkušena v snegu, plundri in zmrzali atest ZRMK Ljubljana in TUV Bayern - znak zanesljivosti Akcija STARO - ZA NOVO Stare snežne verige zamenjamo z novimi, ne glede na vrsto, dimenzijo in izdelovalca. Ob dostavi starih verig boste dobili nove za 600 SLT ceneje. Do 15.11. vam bodo verige zamenjali v vseh prodajalnah avtomobilskih delov, na bencinskih servisih ali neposredno v tovarniški trgovini. Samo verige omogočajo varno zimsko vožnjo. VERIGA—[S> LESCE d alpska 4 3 tovarnn verig, vijakov, odkovkov, orodij, pncvmatsko-hldravllcnlh naprav. Industrijske opreme In meril Stavke, zlorabe vodilnih položajev v podjetju in izigravanje delavcev, nespoštovanje podpisane kolektivne pogodbe, stečaji, tehnološki presežki, krivični odpusti z delovnih mest... o vsem tem na žalost lahko veliko preberete tudi na naših časopisnih straneh. Poredkeje pa delavec, ki doživlja take in drugačne krivice, v časopisu najde konkretne napotke, kje naj išče pravico, nasvet, pomoč, kje sta sindikat ali delavski zaupnik, ki bosta vedela, kako ravnati v posebnih okoliščinah. Upamo, da bo tovrstni nuji deloma odpomogla tudi naša sindikalna OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO priloga, ki smo jo sklenili objavljati redno vsak mesec. Tokrat smo jo pripravili v sodelovanju z Območno organizacijo svobodnih sindikatov Gorenjske, ki šteje okoli 35 tisoč članov. S tem pa ne zapiramo vrat drugim sindikatom. Nasprotno, na naše časopisne strani vabimo vse sindikalne organizacije, ki delijo prostor novoustvarjenega sindikalnega pluralizma in čutijo potrebo po podrobnejšem obveščanju svojega članstva. Današnja sindikalna priloga tudi še nima pravega imena, zato vas prosimo, da ob vsebinu sooblikujete tudi njeno ime. Svobodni Sindikati Slovenije Odprto pismo: Zahtevamo! V odprtem pismu, ki smo ga gorenjski sindikati spričo gospodarskega zloma posredovali slovenski vladi, smo ponovno postavili naše zahteve: - da vlada pripravi celovit pristop k prehodu na gospodarske spremembe glede na politični položaj v Jugoslaviji in Evropi in pripravi socialni program; - da sprejme zakon o stečajih, ki bo drugače opredelil položaj delavcev zaradi stečaja in vlogo sindikata; - da se ob procesu ukinjanja delovnih mest ustvarijo pogoji za odpiranje novih; to je zlasti zagotovitev ustreznih sredstev in ekonomskih spodbud, s katerimi se bo odprl nov razvojni ciklus in nova delovna mesta; pošiljanje delavcev na zavod za zaposlovanje ni rešitev; - da parlament in vlada ustvarita pogoje za uresničevanje in izvajanje kolektivnih pogodb in da se sprejme zakon o kolektivnih pogodbah; - da se takoj preneha z administrativnim omejevanjem plač, da vlada zagotovi poroštvo za izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov in nadomestil, določenih v zakonu za primere, ko podjetja nimajo sredstev, najkasneje do 18. v mesecu; - da se razbremeni gospodarstvo in bruto osebni dohodki, skratka, da se poceni delovanje države. Sindikat organiziran tudi po dejavnostih Območna organizacija svobodnih sindikatov Gorenjske je bila ustanovljena 20. marca 1991, in sicer za območja Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Tržič in deloma Kranj. Delujejo tudi območni odbori sindikatov dejavnosti, in sicer: - kovinska in elektroindustrija (Edo Kavčič); - tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija (Tone Rozman); - gradbeništvo (Marta Mulej); - trgovina (Marta Smolej); - kmetijstvo in živilska industrija (Dušan Čater); - gostinstvo in turizem (Mirsad Mulalič); - komunalno in stanovanjsko gospodarstvo (Jože Štraus); - družbeni in državni organi (Boris Sodja); - lesarstvo (Tone Goričan). Sindikati podjetij iz dejavnosti, ki še niso osnovale območnega odbora ali ga ne nameravajo, sodelujejo neposredno z območno organizacijo ali sindikati dejavnosti na republiški ravni. Na Gorenjskem so taki: gozdarstvo (Vinko Grgič), promet (Dane Potočnik), obrt (Anton Smrekar) in nekovinska industrija (Pavle Ča-dež). Socialno partnerstvo Zahtevamo socialno partnerstvo predvsem z motivom, da dosežemo spremembe odnosov v družbi in možnost vpliva in sodelovanja delavcev v njih: - v oblikovanju in sprejemu ustave, ki bo s svojimi določbami zagotovila sindikalne svoboščine in socialno-ekonomske pravice ter participacijo delavcev na ravni pravnih držav razvite Evropa - v takojšnjem lastninjenju družbene lastnine, ki bo delavcem in upokojencem zagotovilo na neodplačan način solastništvo, skladno z njihovim prispevkom k povečanju družbenega premoženja ; - v soupravljanju delavcev, ki mora biti z ustavo opredeljeno kot ustavna pravica, ki je tudi zakon ne more omejiti in ki temelji na delu delavca - v vplivu sindikatov na oblikovanju in sprejem zakonov, ki urejajo pravni in socialno-ekonomski položaj in pravice delavcev v parlamentu; v pravni in socialni državi je normalno, da sindikati .svoja stališča in predloge v zvezi s tem usklajujejo z vlado in delodajalci ter v parlamentu; - v zagotovitvi celovitega pravnega varstva člana-in sindikalnega zaupnika; pravno varstvo pravic članov pred samovoljo poslovodnih struktur in delodajalcev, strokovno pomoč sindikatom v podjetjih in organizacijah ter zastovanje po pooblastilu, so v teh razmerah prednostne funkcije sindikata. Kdo pravzaprav smo Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko je sestavni del 410 tisoč članske organizacije svobodnih sindikatov, organizirane v 20 sindikatih dejavnosti in 15 območnih organizacijah. S prvim kongresom svobodnih sindikatov smo se odločili, da mora naša organizacija prenehati z dotedanjo vsebino in načinom delovanja. Območni sindikati so postali organizacijski element, prek katerega imajo sindikati dejavnosti vzpostavljen neposredni in nepretrgani stik s članstvom. To bodo ugotovili tudi od nas ločeni deli, saj tisti, ki se zapirajo v ožje območje, nimajo vpliva navzgor, tisti, ki se zapirajo na republiški panožni ravni, pa nimajo neposrednega stika s članstvom. Krepitev stroke; zaupanje in spoštovanje so temelj delovanja območne sindikalne organizacije za Gorenjsko. V svobodne sindikate je na Gorenjskem včlanjenih 35 tisoč delavcev, z včlanjevanjem pa smo začeli praktično iz ničle. Nihče nam ne more očitati avtomatizma včlanjevanja. To članstvo je naša legitimnost in s ponosom lahko rečemo, da smo opravili s hipoteko obveznega članstva. Na hrbtni strani članske izkaznice smo opredelili pravice članov, ki jih lahko uveljavljajo le z izkaznico. Nekateri projekti se že uresničujejo, drugi še nastajajo. S prenovljeno personalno strokovno službo postajamo resni in trdi pogajalci, ko gre za zaščito interesov članstva. Bili smo prvi in edini sindikati, ki smo leta 1990 podpisali, registrirali in objavili splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in panožne kolektivne pogodbe. V ta dokument je bilo vloženega veliko znanja, truda in sredstev, zato je naša naloga poskrbeti, da se njegova določila tudi izvajajo. Kolektivne pogodbe niso politični akt, pač pa je tovrstno pogajanje resno strokovno delo, ki zahteva razločno razpoznavanje interesov pogajalskih partnerjev; avtonomni delovnopravni akt, ki ureja razmerja med delom in kapitalom; akt, s katerim je pravica zagotovljena in iztožljiva. Z analizo, ki smo jo izdelali v gorenjskem svobodnem sindikatu, ugotavljamo neodgovoren odnos vodstev do koletivnih pogodb v mnogih gorenjskih podjetij, kjer želijo pravice in obveznosti delavcev opredeljevati v pravilnikih. Te sprejemajo organi upravljanja, ki se spreminjajo v organe vodenja. Grobo se kršijo normativna in tarifna določila kolektivnih pogodb, izkorišča se odsotnost institucij nadzora, saj je znano, da so ukinjeni družbeni pravobranilci samoupravljanja, da je delo inšpekcijskih služb premalo učinkovito, da poslovodni delavci dobivajo večja pooblastila. Delavec je prek noči ostal brez zaščite in pomoči, zloraba delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe pa postaja vsakodnevni pojav. Osebni dohodki se še vedno administrativno urejajo in omejujejo. Zaradi nejasne prihodnosti se širita strah in nezadovoljstvo med delavci, naša zahteva je, da le delo zagotovi socialno varnost, ne pa socialni programi, temelječi na krščanskem ali drugem usmiljenju. Vse več iskalcev pravne pomoči nas tudi obvezuje k izdelavi projekta sindikalne pravne pomoči na Gorenjskem. Eden od pogojev za tako vsebinsko zasnovano delovanje gorenjskih svobodnih sindikatov sta tudi vsestranska obveščenost in strokovna usposobljenost sindikalnih zaupnikov. Predsednik: Sandi Bartol Profesionalci Za izvajanje nalog območne sindikalne organizacije je zadolžena strokovna služba, ki se postopno oblikuje v tako sestavo, ki bo sposobna nuditi članstvu vso pomoč. Predsednik območne organizacije sindikatov Gorenjske je SANDI BARTOL. Rojen je 8. februarja 1944 na Vrhu v občini Trebnje. Po osnovni šoli in srednji mlekarski šoli se je zaposlil v Ljubljanskih mlekarnah na posameznih strokovnih področjih, nazadnje kot v. d. upravnika mlekarne v Radečah. Leta 1968 se je zaposlil v Kmetijski zadrugi v Škofji Loki, kjer je do 1978. vodil mlekarno. V tem obdobju je s spremembo tehnologije in organizacije ekonomsko in tehnološko saniral obrat. Potem je prevzel vodenje trgovske in investicijske dejavnosti in dosegel lepe rezultate, saj je bilo v tem obdobju obnovljenih in posodobljenih več poslovalnic v občini Skofja Loka. Za delo v KZ je prejel posebno priznanje KZ Skofja Loka in nagrado občine Skofja Loka za leto 1980. Ta čas je končal srednjo komercialno šolo v Kranju ter prvo stopnjo kadrovsko izobraževalne smeri na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. V sindikalno delo je vpet od leta 1968, sprva kot predsednik sindikata v Kmetijski zadrugi, zatem član predsedstva in kasneje kot predsednik takratnega občinskega sveta. Od 1984 do 1986. leta je bil predsednik republiškega sindikata agro-živilstva ter član zveznega sindikata kmetijstva. Na ustanovni seji območne organizacije svobodnih sindikatov Gorenjske marca letos je bil izvoljen za njenega predsednika. Je član sveta ZSSS ter sodeluje v delovnih telesih zveze. Voljena in imenovana profesionalna sindikalna delavca na Gorenjskem sta še MILENA SITAR v Škofji Loki in BOGO KOŠ-NIK\ Radovljici. Sindikalna pisarna V vseh gorenjskih občinskih središčih delujejo sindikalne p1' same, kjer članstvo lahko dobi organizacijsko in strokovno po-moč, informacije, pravno pomoč in svetovanje. JESENICE; Maršala Tita 86, telefon 81-585 Tečejo zaključni pogovori z dvema kandidatoma za redno pravno in strokovno službo zaobmočje Jesenic, ki naj bi začela delovati z novim letom. Dotlej bo dežurstvo na sedežu sindikata opravljala Olga Labura, in sicer vsak dan od ponedeljka do petk& od 8. do 14. ure. Pravno pomoč za člane sindikata pa vsak četrte* od 14. do 16. ure nudi advokat Zdravko Rus. RADOVLJICA, Gorenjska cesta 25, telefon 75-262 Sindikalni zaupnik v občini in strokovni delavec za območne od-bore sindikatov gradbeništva, gostinstva in turizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva je Bogo Košnik. Sindikalna p1' sarna je odprta od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Pravna pomoč za člane sindikata: vsak ponedeljek od 13. do 16. ure, advokat Zdravko Rus. SKOFJA LOKA, Kidričeva 1, telefon 620-201 in 622-291 Sindikalni zaupnik v občini in strokovni sodelavec za območne odbore sindikatov trgovine, kmetijstva in živilske industrije, družbenih in državnih organov ter lesarstva je Sandi Bartol. Sekretarka območnega sveta in za sindikate podjetij, ki se ne povezujejo v območne odbore sindiktov dejavnosti, je Milena Sitar. Sindikalna pisarna je odprta od ponedeljka do petka od 7. do /'* ure. Pravna pomoč za člane sindikata: vsak torek od 13. do 16. ure, dipl. pravnica Lucija Vuga za sindikalne zaupnike in nujne primere pa vsak dan od 7. do 15. ure, razen srede. TRŽIČ, Bračičeva 4, telefon 50-354 V sindikalni pisarni, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure sta na voljo Ivanka Ahačičm občasno Tone Rozman, predsednik območnega odbora tekstilne in obutvene industrije. Pravna pomoč: vsako sredo od 8. do 15. ure, dipl. pravnica Lucija VugO« KRANJ, Poštna ulica 3, telefon 218-160 Naloge sindikalnih zaupnikov začasno opravljata Sandi Bartol in Milena Sitar, medtem ko pravno pomoč nudi Lucija Vuga. Če ostanejo vrata kranjske sindikalne pisarne zaprta in telefon gluh, naj se članstvo obrača na naslov v Škofji Loki. Pravnik v službi sindikalnega članstva Poleg neposrednega svetovanja in pravne pomoči posameZ' nikom razširjamo sindikalno pravno varstvo tudi na sindikalni organizacije in svetovanje sindikalnim zaupnikom. Pri območnem svetu je redno zaposlena dipl. pravnica jo Vuga, na katero se lahko obračate vsi sindikalni zaupniki, ka' dar gre za naslednja pravna vprašanja pri vašem delu: - delovnopravna zakonodaja - podjetniške kolektivne pogodbe - pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopki - procesi lastninjenja - stečaji, likvidacije in drugo. Sedež pravne službe je v Škofji Loki, Kidričeva 1, telef°n 620-201, dela pa tudi v Tržiču. Območni sindikat: vsestranske naloge __j Območna organizacija sindikatov ima naslednje naloge: - sodelovanje in strokovna pomoč pri sklepanju kolektivnih P godb v podjetjih in zavodih ter nadzor nad njihovim izvaj njem; Va. - pravna pomoč in svetovanje sindikalnim zaupnikom in sindik tom podjetij, zastopanje članov po pooblastilu; - solidarnost do članstva, pomoči in ugodnosti po programu; - izobraževanje in usposabljanje sindikalnih zaupnikov; - organizacija in strokovna pomoč pri stavkah, protestih in dr gih oblikah sindikalnega pritiska; - uveljavljanje interesov članstva v odnosu do lokalnih oblasti; - posredovanje in pomoč nezaposlenim pri iskanju zaposlitve. Tovornjak pomoči hrvaškim sindikatom dil« V dobrodelno akcijo pomoči hrvaškim sindikatom, ki jo je vO"n0 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, se je vključila tudi obm°£ organizacija z Gorenjskega. Minuli petek so s tovornjakom škofij loške LTH poslali sosedom v stiski blago, ki ga je prispevalo de gorenjskih firm. Čevljarna Ratitovec je prispevala 50 parov vljev, Poliks iz Žirov 20 parov čevljev, ABC Loka dva kartona P rila, Kroj iz Škofje Loke karton konfekcije, Peks pa dva kat° peciva. Mercator iz Tržiča in Kmetijska zadruga Križe sta Pf,s^v? pa delovne obleke in škornje. Alpina bo darovala iz svojih pO5'0 valnic 400 - 500 parov čevljev, Gorenjska predilnica pa blag0- r-p^M^B peciva, irienuiur iz ii/.ici m i\rnriij.\nu zuurugu ivii/c sia y i y M «1 */4k vala tri tone krompirja, BPTTRnč prevleke za odeje, tržiški rj^WP^^fc»^fc r,.. Hp1ovi-w» nKl^tp in tlnrnip Atninn Kn rt«rr,\/nl'i t-7 evnuh P Torek ,22. oktobra 1991 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 13. STRAN mmmiS^GLAS Podpredsednik Andrej Ocvirk v klubu gorenjskih direktorjev v Preddvoru S Srbi dogovor še ni mogoč $ Hrvati je plačilni promet dogovorjen, v kratkem bo z BiH, nato še z Makedonci, s Srbi pa "rez političnega soglasja še ni mogoč. •"eddvor, 17. oktobra - Trčila sta dva nekonvertibilna denarna sijema, slovenski in jugoslovanski, zato se krešejo iskre, toliko bolj, /r nihče, celo Srbi niso verjeli, da bo Slovenija uvedla svoj denar. e* Šest mesecev bodo stvari že toliko jasne, da bomo konec marca Prihodnje leto lahko dobili pravi denar, je v klubu gorenjskih di-eMorjev v Preddvoru dejal podpredsednik slovenske vlade dr. An-reJ Ocvirk. Spregovoril je tudi o drugih aktualnih gospodarskih p.r?blomih, odločno zavrača zamrznitev plač in cen, vendar v sloven-*' vladi vsi ne mislijo tako. Prepričan je, da so rešitve potrebne Predvsem pri podpovprečnih podjetjih (in plačah), saj bo sicer stavkovni Val "... ...,.l,r . nuiikoion 0vni val novembra neizbežen. Vsi smo vedeli, kaj se bo godilo 8. oktobra, res pa je, da snio to izpeljali brez velikega POrnpa, imali smo namige, naj ^°rimo tako, je dejal dr. An- r£j Ocvirk, ko je spregovoril o ežayah plačilnega prometa z . rVgimi republikami. Slovenija Je 'mala ob uvedbi samostojne-°a. denarnega sistema skoraj 14 ^'••jard dinarjev terjatev do rugih republik. Točni so sicer Podatki ob koncu prvega polle-^a> ko je Slovenija v druge re-Publike prodala 23 odstotkov ,.v°jega blaga, kupci pa so ji bi-1 dolžni 13 milijard dinarjev, °cenjujejo pa, da je do konca ePtembra dolg še narastel. Jihče ni verjel da bodo Slo-J^ci uvedli svoj denar Nihče, celo Srbi niso verjeli, a bomo uvedli svoj denar, vsi Pa se bojijo, zlasti Hrvati, da .Prno s tem denarjem vdrli v .,r|arski denarni sistem, kar bi j ^gi verjetno res storili, je de- ]a' dr. Andrej Ocvirk in zavrnil ^•"šnokoli možnost, da bi '°venija to napravila. Pri Na- ^°dni banki Jugoslavije je Slo-^nija zadolžena za 18 milijard farjev bankovcev, v Beogra-u pa so izračunali, da je tega *a 27 milijard dinarjev. Zato iš-^jo nevtralno mednarodno intuicijo, ki bo sodelovala pri bojanju v tem sporu. , S Hrvaško so na vladni ravni ? dogovorili, da bo medseboj- ■1 Plačilni promet poslej pote-a' s pomočjo nerezidenčnih aČunov, za kar je še potrebno • °glasje parlamenta. Z Bosno .n Hercegovino, naj bi takšne ^°govor sklenili v tedni dni, •at° tudi z Makedonijo. S Srbi- J0 Pa o besedah podpredsedni- ka Ocvirka še ni mogoč, saj ga pogojujejo s političnim soglasjem podobno tudi kraje premoženja, ki jim pravijo nacionalizacije po Markovičevem zakonu. Bodo južni trgi ostali ali ne, še ni povsem jasno, je dejal dr. Ocvirk, vsekakor pa v primeru njihovega izpada ne bo moč čez noč za 20 odstotkov povečati izvoz drugam. Sovjetski trg je problematičen zaradi problematičnega financiranja, preostanejo torej zahodni trgi. Pripravite predloge za ekonomsko sodelovanje z Nemčijo, ko se bodo razmere umirile, saj so bili zadnji razgovori s kanclerjem Kohlom obetavni, je direktorje pozval dr. Ocvirk. Bodo plače in cene zamrznjene Govorice o zamrznitvi plač in niso očitno niso povsem iz trte zvite, saj je dr. Ocvirk že uvodoma spregovoril o tem. Odločno sem proti zamrznitvi, saj sem se ji tudi sam kot direktor vedno znal izogniti, vendar pa v slovenski vladi vsi ne mislijo tako. Potreben bo dogovor s sindikati, tam, kjer so plače nizke in razbremeniti gospodarstvo, zlasti delovno intenzivno, čeprav so pritiski tudi v družbeni sferi strahotni. Če ne bo rešitev, zlasti za podpovprečna podjetja, potem bo stavkovni val novembra neizbežen. Pri cenah pa so ključnega pomena cene infrastrukturnih dejavnosti in prehrambene industrije, vse druge niso problematične, je dejal dr. Ocvirk. Pričakujemo torej lahko posege države le pri cenah infrastrukturnih (praviloma mono- ^ovatorji škofjeloške občine za leto 1990 Kar dva iz Tehtnice d , Ja Loka, 17. oktobra - Enajsto leto zapored so podelili nagra-( '"ovator leta, tokrat so jih prejeli Marjan Prevc in Miha Potomk *'z ^ Loke. *n ^.°m'sijo za podelitev pri-s anJ in nagrad Inovator leta ga l?krat sestavljali Miha Bo-{} aJ> Sonja Jakopin in Bojan »Jlr eu\ odločila seje za tri na- apde in plaketo, hn p^0 na8rado je prejel Mar-jE] P'evc za dosežke pri razvo-teun?ve elektronske precizne lnice v podjetju Tehtnica v Gosta kluba gorenjskih direktorjev sta bila tokrat tudi Srečko Štrukelj, slovenski podjetnih iz Gorice v Italiji, in predstavnik Goriške banke Boris Baša. Štrukelj je dejal, da je italijanski trg za naša podjetja dober, pomaga tudi država, ki je Sloveniji že odprla za 40 milijard lir kreditnih linij. Vendar pa vam država ne bo poiskala poslovnih partnerjev, pomagati si morate sami, italijanski partnerji so pripravljeni na osnovi pogodb pošiljati tudi surovine v predelavo, je ponudil sodelovanje. Boris Baša je v Goriški banki, ki ima deželni značaj, zadolžen prav za sodelovanje s Slovenijo, kako močna je ta banka, pove dejstvo, da bo financirala gradnjo goriškega kraka avtoceste. Baša je omenil 90 milijard lir novih kreditnih linij za Slovenijo, seveda pa morajo slovenska podjetja z njimi stopiti v stike prek korespondečne, banke v Sloveniji, torej v glavnem prek Ljubljanske banke. polnih) dejavnosti in pri cenah osnovnih življenjskih potrebščin. Stavke imajo socialno, pa tudi politično sestavino, kar velja tudi za zdravstveno in šolsko, je še dejal dr. Ocvirk, zaradi stavk pa je ekonomsko tveganje večje, prednost daje Madžarom, Poljakom, ki z bistveno nižjimi ceni prodirajo na zahodne trge. Emil Milan Pintar pa je ob tem spomnil, kako je že pred časom napovedal, da so družbene dejavnosti preizkusni kamen za vsako vlado in bo torej v krizi, ko se bo sesula prva, natančno to se zdaj dogaja z zdravstvom, tudi s šolstvom, sledilo pa bo sesutje kulture in raziskovanja. Omejeni bančni plasmaji Banka Slovenija je omejila bančne plasmaje, pri tem pa je problematično, da je bilo to storjeno 15. oktobra za 11. oktober, vmes so štirje dnevi, medtem se je lahko marsikaj zgodilo, je opozoril direktor Gorenjske banke Zlato Kavčič, ki opozarja tudi na problematičnost linearnega ukrepa, zaradi česar so se pritoževali že doslej, zaradi podobnih ukrepov NBJ. Mimo parlamenta je bil uveden tudi 1-odstoten sekundarni davek pri obrestovanju obvezne rezerve, ki se bo stekal v proračun. Dr. Ocvirk je odgovoril, da je razlog omejevanja bančnih plasmajev velika likvidnost Ljubljanske banke (5 delali so "miniaturni plinski hladilni stroj po Stirlingu" za doseganje temperatur pod minus 200 stopinj Celzija, kar je rezultat vrste inovacij. Namenjeni so hlajenju v mikroelek-troniki, hlajenju super prevodnih materialov, raznih tkiv v medicihi in podobno, izdelek sodi v svetovni vrh. Tretjo nagrado je prejel Miha Potočnik iz Tehtnice Železniki za razvoj dveh novih aparatov: električni vibrator % in- I z lušči t i velja tudi misel, ki jo je dr. Andrej Ocvirk izrekel o jeseniški Železarni. Neposredno se sicer ne ukvarja z njo, saj je "zadolžen " za še bolj problemtično tovarno aluminija Kidričevo, z jeseniško Železarno pa se ubada minister Izidor Rejc. Oba velika slovenska industrijska obrata imata seveda veliko neplačanih računov. Vendar pa je za jeseniško Železarno v narodnogospodarskem in socialnem pogledu najceneje, da obratuje, saj je bolje, da ljudje delajo, kot da so doma. milijard dinarjev 7. oktobra). Obdavčitev obvezne rezerve je bila sprejeta v soglasju z Banko Slovenije je dejal dr. Ocvirk in vprašanje obrnil k stopnji revalorizacije, ki jo uporabljajo poslovne banke, saj se giblje od 44 do 48 odstotkov, ekskontna stopnja pa je 24-odstotna. Tudi bankirji, ki nimajo kontaminirane celotne aktivne, uporabljajo tako visoke obrestne mere. Tomaž Košir iz Gorenjske banke pa je dejal, da bi bilo bolje, če bi povečali obvezno rezervo in s tem zmanjšali visoko likvidnost poslovnih bank, kot pa da omejujejo bančne plasmaje, kar povzroča višje stroške. Na vprašanje, kdaj bo sprejet zakon o javnem dolgu, pa dr. Ocvirk ni odgovoril, izvil se je z besedami, da prej kot zakoni o drugih oblikah varčevanja. kubatorski vibrator-tresalnik, uporabljajo jih v laboratorijih za mešanje večjih količin tekočin. Podjetje Tehtnica Železniki pa je prejelo plaketo za vzorno organizirano inovativno dejavnost v lanskem letu. Za kolektiv s 114 zaposlenimi, ki jih že vrsto let vodi direktor Ivan Lazar, je velika pridobitev osvojitev družine elektronskih preciznih tehtnic, ki sodijo v sam svetovni vrh. • H. Brudar Železnikih. Namejene so laboratorijem, zdravstvu, industriji in šolam, Tehtnica pa je edini proizvajalec tovrstne opreme pri nas. Drugo nagrado so prejeli Miha Bebler, Franc Megušar in Roman Mesec z Inštituta Zoran Rant v Škofji Loki, razvili in iz- Kranj, 18. oktobra - Podjetje za proizvodnjo, inženiring in trgovino Dolnov v Kranju je slovesno odprlo nove prostore projektivnega biroja in trgovine. Slavnostni govornik je bil Vladimir Mohorič, predsednik kranjskega izvršnega sveta, ki je dejal, naj bo takšnih dogodkov še več. Dolnov je nasledil propadli Inženiring, ki ga je dan pred stečajem prevzel Peter Žibert, ki je v dveh poplačal 600 tisoč mark škode in investiral približno 1 milijon mark. Vsi tisti, ki so dvomili o tem, da bo podjetje rešil zasebnik, so se torej zmotili. M. V. Foto: G. Sinik GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Moratorij Kaj je moratorij, smo pri nas prvič slišali in začeli razmišljali o njem. ko so se iztekali lagodni socialistični časi. Tedaj se je nanašal na odlog odplačevanja tujih dolgov. V času Milkinc oziroma "bonske vlade" so nam morali tuji finančniki izračunati, koliko denarja smo dolžni svetu, hkrati s tem računom pa je prišla prva streznitev, da je tega zelo veliko in da potrebujemo moratorij. Podaljšanje plačilnega roka oziroma odlog plačila je izvirni pomen tega pojma. Danes pa je beseda moratorij vse pogosteje uporabljana. Smo potemtakem v vedno večjem "zosu"? Seveda živimo slabše, kot smo v času bencinskim bonov (cinik bi dejal, zdaj jih imamo za vse), vendar ne zgolj zaradi tega, ker ne moremo odplačati dolgov, temveč zato, ker so z vso silovitostjo priplavali na površje tudi vsi drugi problemi, ki so se dolga leta skrivali po navidezno mimo socialistično gladino, privedli končno do spremembe političnega sistema in postopnega razreševanja starih grehov. Nič čudnega torej, če je beseda moratorij dandanes tolikokrat uporabljena, tudi v povsem drugačnih kontekstih, kot je odlaganje plačil. Tako smo denimo imeli moratorij nad sečnjo v gozdovih, uveden je bil moratorij na stečaje pod-jetjij, sociologi govore o psihosociološkem moratoriju mladih generacij, ki ne morejo dobiti dela, vse pa kaze, da nas v kratkem čaka tudi moratorij na lastninjenje podjetij. Gre torej za to, da v času moratorija nekaterih stvari ne bi počeli oziroma ne moremo početi, bistvo pa je nedvomno v tem. da gre za odlaganje problemov, da je zagata tolikšna kot pri dolgu, ki ga ne moremo plačati, ker nimamo denarja. Tiskovni predstavnik slovenske vlade je že minulo sredo redakcijam razposlal obvestila, da bo vlada na zaprti seji obravnavala moratorij na lastninjenje podjetij, nato pa je za nekaj dni zavladala tišina. Mar ni ali pa je tiskovni predstavnik dogodke prehitel in tančico odstrnil tam, kjer je ne bi smel? Sprejem moratorija na lastninjenje podjetij namreč ni nič drugega kot priznanje, da se je vlada pri lastninski zakonodaji zaletava z glavo v predebel zid, da je bil zasuk vsebine zakona od osnutka do predloga le prevelik in je obtičal v zboru združenega dela, kjer ne vidi več poti naprej. Mar torej te dni še skušajo doseči soglasje in bo moratorij sprejet na četrtkovi seji ? Povsem drugačen pomen bi namreč imel moratorij, če bi ga slovenska vlada podobno kot za sečnjo v gozdovih (za kar je poskrbela Omanova kmečka stranka) sprejela kinalu po svojem nastopu. Tedaj bi vsi verjeli, da ji gre predvsem za to, da prepreči kraje družbenega premoženja, zdaj pa bi bilo takšno sklicevanje na poštenost že naravnost smešno. Vsi tisti, ki jim je dišala družbena lastnina, so imeli že več kot dovolj časa, da so si jo prilastili, saj že vrabci na strehi čivkajo, kako je to moč napraviti. Razlika je le v tem, da ponekod vodilna ekipa to napravi sama in tako dobesedno pred nosom delavcem spelje podjetje ali pa pridno poslujejo s pomočjo "by-pass" firm in bo tako staro podjetje hipoma čmoknilo v stečaj, ko bo odpravljen moratorij na stečaje. Ali pa to napravi za celotni kolektiv in se v teh razmerah takšnemu lastninjenju lahko celo priklonimo. Kolikor poznamo primere, lahko rečemo, da se za celoten kolektiv odločijo direktorji, ki že vrsto let dobesedno živijo s tovarno, ki se dobro zavedajo, kako pomembno je zadovoljstvo delavcev in da je lahko na dolgi rok dober le tisti direktor, ki mu delavci zaupajo. Kar nekaj primerov pa poznamo, da se je za polastninjenja odločila le vodilna ekipa, to so manjša podjetja, direktorji pa v njih še nimajo dolgega staža, nekateri so z neverjetnim posluhom za razmere pravočasno pri frčali iz rdeče politike, torej v časih, ko je direktorje še nameščala politika. Težko je torej reči, da vsi direktorji po vrsti kradejo, mnogi, ki dobro delajo, upravičeno to razumejo kot žaljivko. Vprašanje, ki si ga v tem trenutku zastavljamo, pa se glasi, bodo vsi tisti, ki zdaj kradejo družbeno premoženje kaznovani, saj je navsezadnje njihova kraja zelo podobna povojnim nacionalizacijam, v obratnem smislu seveda. Prav bi bilo, da bi bili tisti, ki so podjatja polastninili v ozkem menedžerskem krogu, medtem ko je težko reči, da mora enaka strogost veljati za tiste, ki so upoštevali celotni kolektiv, zlasti, če so ga vodilni že vrsto let uspešno vodili. Zadnjič smo zavrteli "Elanov triler" Bo Elanove zgodbe konec... Begunje, 18. oktobra - Po natančno letu dni je stečajna ekipa Elana pod vodstvom Igorja Trillerja zadnjič sklicala časnikarsko konferenco, na njej je sicer padlo nekaj pikantnih vprašanj, prežemalo pa nas je občutje, da bo s prodajo podjetja v stečaju Elanove zgodbe konec. Bo tema zagrnila tudi vse nekdanje Elanove lumparije... Verjetno, morda pa ne za večno. Stečajna ekipa pod vodstvom Igorja Trillerja torej odhaja, da ne bi ostali na cesti, kakor je šaljivo dejal Triller, saj v vseh scenarijih nakupa Elana niso predvideno kot manage-ment novega Elana. Odhaja in pravi: ostal je Elan. V letošnjih devetih mesecih je imel 117 milijonov tolarjev dobička (od leta 1984 ga ni imel). Zaposluje 720 ljudi, povprečna plača trenutno znaša 11.320 tolarjev. Triller trdi, da je Elan sposoben poplačati upnike, glede to seveda, za kakšen scenarij stečaja se bo odločil sodni senat. Obstajajo štirje potencialni kupci Elana, ki razpolagajo z garancijami, kaj se bo zgodilo na licitaciji, je težko napovedati, saj kroži veliko govoric. Med drugimi tudi, da se na nakup pripravlja Gorenjska banka, ki ima že pripravljeno ekipo (Košir, Kopač, Novak), kar Triller ni ne potrdil ne zanikal. Druga govorica pa pravi, da se nekaj slovenskih bank pripravlja na nakup Elana. Že mekaj pa se pletejo okoli spornega primorskega poslovneža Dugarja, ki da bo svojo firmo posodil nekomu... Triller je na takšna vprašanja odgovoril, da bo vse jasno na tretji licitaciji konec novembra. Na obletnico uvedbe stečajnega postopka so Elanovi dolgovi, ki so bili tedaj vredni približno pol miljarde mark, manjši za približno polovico, k čemur je seveda najbolj pripomogla inflacija. Vse poti vodijo h Kodru, ki ne govori, je Triller odgovoril na vprašanje, kdaj bodo znani krivci Elanovega poloma. Pri nas se spretno izogibajo sodišču, čeprav se je nabralo že skoraj 50 ovadb. Triller je dejal, da so prijavo proti Kodru vložili v Avstriji, zaradi odtujitve premoženja. Bo tam drugače kot na naših sodiščih? • M. Volčja k \ ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Slovenska nogometna liga Nova zmaga Živil Nakla Naklo, 20. oktobra - Nogometaši Živil Naklo so v 14. kolu na razmočenem in spolzkem igrišču doma gostili ekipo Potrošnika. Obe ekipi sta bili oslabljeni in prikazali zelo povprečno igro. Edini strelec na srečanju je bil Ahčin, ki je gol zadel v 26. minuti. Pomembno pa je, da je zmaga spet ostala doma in da so naklanski nogometaši še naprej na visokem, tretjem mestu, na lestvici z 19. točkami in le za tri točke zaostajajo za vodilno ekipo Belvedur Izola. • V. S. Razmočeno in spolzko igrišče je botrovalo tudi mnogim padcem. Gorenjska in območne nogometne lige Kranj, 20. oktobra - V gorenjski nogometni ligi so bili konec tedna doseženi naslednji rezultati: Bitnje - Mavčiče 4:3, Polet -LTH 0:2, Bled - Lesce 2:0, Sava - Visoko 2:2, Zarica - Šenčur 2:0, Trboje - Creina 1:6. V OML je Triglav gostoval pri ekipi Jadran Lame in igral izenačeno 5:5, Creina pa je doma premagala Medvode z rezultatom 3:0. V članski slovenski ligi - zahod je Alpina doma izgubila z ekipo Slavije z rezultatom 0:5. • R. G ros L slovenska košarkarska liga - moški Triglav : Postojna 80 : 73 (46 : 32) Kranj, športna dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Dordevič in Jeršan iz Ljubljane. Triglav: Lojk, Ceranja 19 (4-3), Mubi, Mihajlovič, Prevodnik, Tušek, Tadič 7 (3-2), Bošnjak 10 (3-2), Šubic 2 (2-2), Kastigar, Jeras 20 (2-2), Mitič 22 (2-1); Postojna: Mislej, Pakiž 4, Besedic 12, Ademi 14 (6-6), Rojko 13 (4-4), Tiringer 11, Nikolič 2 (2-2), Jovič, Petrovič, Strle, Šušič I7\ Mejak; Skupni met: Triglav 65/33, Postojna 67/27, met za tri točke: Triglav 9/4, Postojna 12/7, prosti met: Triglav 16/12, Postojna 12/12, skok: Triglav 22, Postojna 23, število osebnih napak: Triglav 21, Postojna 19, pet osebnih napak: Jeras 33. minuta, Mitič 34. minuta. Vse do desete minute prvega dela je bil rezultat stalno izenačen. V enajsti minuti je Postojna prvič povedla (22 : 23), vendar je bil rezultat v štirinajsti minuti že 21 : 23 za domače, ki so razliko do konca prvega dela le povečevali. Sodnika sta s svojimi odločitvami onemogočila domačinom, da bi se Postojni odcepili za več kot 16 točk. V drugem delu si je Triglav priigral prednost 16 točk (61 : 45), ter s pametno igro proti koncu tekme osvojil dve pomembni točki. J. Marinček II. slovenska košarkarska liga Kokra - Lipje : Jesenice 105 : 73 (58 : 33) Kranj, športna dvorana na Planini, gledalcev 80, sodnika Mat-jačič in Bremec iz Kranja. Kokra-Lipje: Florjančič 6 (4-4), Kolar 11 (7-5), Stavrov 16 Metelko 20 (6-5), Omahen 12(12-4), Ščetinec 2 (1-0), Mihajlovič 3 (1-0), Horvat 13 (3-2), Dumenčič 14, Gantar 8; Jesenice: Čater 4, Tonejc 12 (2-0), Markelj 11 (5-2), Vauhnik 5 (2-1), Jovanovič 7 (5-5), Kristan 4, Šučur 3 (4-3), Fajkovič 4 (2-0), Valentar 23 (1-0), Balon. Prosti met: Kokra-Lipje 34/20, Jesenice 21/11, trojke Kokra-Lipje 8, Jesenice 4, število osebnih napak: Kokra-Lipje 26, Jesenice 31, pet osebnih napak: Kolar 29. minuta, Vauhnik 29. minuta, Tonejc 37. minuta. Že prve minute tekme so pokazale, da domačini ne bodo imeli pretežkega dela z oslabljenimi tekmeci. Bivši igralci Triglava so nasprotnike premagali v vseh elementih igre. J. Marinček Pionirke Kranja druge V Šentvidu pri Ljubljani je bilo v soboto, 19. oktobra 1991, finale prvenstva države Slovenije za pionirke. Košarkarice Kranja v postavi: Josifovski, Bakrač, Kuralt, Čankovič, Kljun, Omejc, Jenko, Pavlica, Hulčer, Kovač, Novakovič, Magdaze-lič, so dosegle sledeče rezultate: polfinale: Ilirija : Kranj 35 : 36 (23 : 27); koše so dosegle: Čankovič 12 (13-10), Jenko 8 (2-2), Pavlica 8 (4-2), Hilčer 4 (2-0), Novakovič 4 finale: Šentvid : Kranj 35 : 36 (23 : 27); koše do dosegle: Čankovič 17 (20 : 11), Jenko 12, Pavlica 8 (6-2), Hilčer 6 (4 : 0) Končni vrstni red: 1. Šentvid, 2. Kranj, 3. Maribor, 4. Ilirija Trener Poljanšek je bil zadovoljen z rezultatom. J. Marinček Slovenska košarkarska liga - ženske Jezica v Škofji Loki Skofja Loka, 21. oktobra - Košarkarice Odeje Marmorja so tretje kolo odigrale že med tednom in premagale mlado ekipo Jezice z rezultatom 50 : 76. Kranjčanke pa so gostovale pri ekipi Apisa v Mariboru in izgubile z rezultatom 81 : 60. Četrto kolo v slovenski košarkarski ligi za ženske pa "bo odigrano že sredi tega tedna. V Kranju bo v sredo, 23. oktobra, ob 20.15 uri v dvorani na Planini gostovala ekipa SI ovana, v četrtek ob 20.30 uri pa v Škofjo Loko prihaja najboljša slovenska ženska košarkarska ekipa - ekipa Jezice. Ježičanke in Ločanke so trenutno tudi vodilne v ligi brez poraza, s po šestimi točkami. Zato se v dvorani Poden obeta vrhunska predstava. Ločanke računajo na pomoč navijačev! • V. Stanovnik Glavni trener kolesarjev kranjske Save Matjaž Zevnik Izredna sezona pri članih, pomemben prodor mladih Trenutno kolesarji Save uživajo zaslužni letni dopust, v začetku novembra pa jih čakajo prve priprave za novo sezono. Trener Matjaž Zevnik, ki se je v zadnjem letu izkazal kot eden najboljših trenerjev v Sloveniji, pa ima že pripravljen program in začrtane nove cilje. Kranj, 18. oktobra - Čeprav je bila letošnja sezona tudi za kolesarje nekaj posebnega, saj je bilo na vrsti nastopov čutiti trganje zadnjih vezi z jugoslovanskim kolesarstvom in spletanje novih s kolesarji sosednjih držav, so kranjski kolesarji trenirali še z večjo zavzetostjo kot minula leta in dosegali pomembne rezultate v vseh kategorijah. Eden njihovih največjih uspehov je bila prav gotovo zmaga na dirki po ulicah Kranja, ki je pripadla Alešu Pagonu, poleg te pa beležijo še vrsto dobrih rezultatov na različnih tekmovanjih po Sloveniji in v tujini. Zato smo ob koncu sezone zaprosili glavnega trenerja Save Matjaža Zevnika za oceno rezultatov in načrte v letu olimpijskih iger. rekoč dve ekipi, naši pa so se preveč nagarali na posamečnih vožnjah in so bili v ekipni vožnji izčrpani. Naslednja pomembna dirka je bilo državno prvenstvo na pisti, kjer seje izredno izkazal Pilar, ki je zmagal v dveh disciplinah, pa tudi Bertoncelj je bil tretji v vožnji na štiri kilometre. Ekipa je zasedla tretje mesto. Nato nas je čakala velika nagrada Roga. kjer je lani zmagal Polanc, letos pa Pagon. S tem je Pagon že praktično potrdil, da je najboljši slovenski kolesar za letošnje leto, kai pomeni,"da bo dobil zlato Ro-govo kolo. Tako moram biti s sezono res izredno zadovoljen, saj takih rezultatov v Savi ni bilo od leta 1984." Prav pa je tokrat povedati tudi kaj o mlajših ekipah, saj so mnogi mladi tekmovalci z dresom Save letos posegali po najboljših mestih na različnih tekmovanjih. "Mislim, da imamo res zelo obetavne mladince, od Tomaža Poljanca, Janeza Krišlja, Žige Bajta, Jureta Studna, Uroša Kosmača do Aleša Konca. To je bila ekipa starejših mladincev, ki so letos dosegali izredno dobre rezultate tako doma kot tudi v tujini, predvsem na dirkah v Italiji. Vendar rezultati niso bili tako odmevni, krivi pa smo tudi sami, ker se malce premalo posvečamo medijem in bolj treningom ter Članska vrsta kolesarjev je še vedno najpomembnejša izkaznica kluba. Kako ste zadovoljni s svojimi varovanci? "Moram reči, da je bila letošnja sezona za naše kolesarje izredno uspešna in zato sem tudi izredno zadovoljen z rezultati, ki so jih dosegli naši kolesarji. Tako je naprimer Pagon že na ciklokrosu pokazal dobro formo in jo je več ali manj obdržal vse leto. Ze na prvih dirkah, na dirki po Normandiji je na eni etapi osvojil tretje mesto, kar je glede na konkurenco velik rezultat, /magal je na dirki po jadranski magistrali... Skoraj dva meseca pri nas ni bilo pravih tekmovanj, vendar smo dirkali zunaj, v glavnem v Avstriji. Tam je Bertoncelj na dirki po Štajerski dosegel deveto mesto, kar je zelo dober rezultat, vendar takrat ni bil tako odmeven. Moram pa reči, da smo vse napore posvečali enemu cilju - dirki po ulicah Kranja. Ta nam je stoodstotno uspela, saj je Pagon zmagal, Polanc pa je bil četrti. Že naslednji teden na odprtem prvenstvu Slovenije sta bila Pagon in Polanc drugi in tretji. Ekipno smo na tem prvenstvu zasedli peto mesto, kar mislim, da je neuspeh, vendar je posledica tega, ker imamo enostavno premalo kolesarjev. Vsi klubi imajo tako tekmovanjem. In če so naši člani letos prvi klub v Sloveniji po rezultatih, lahko rečem, da so mladinci drugi klub. Poljanec je zmagal dirko v Kranju, bil na pisti državni prvak v vožnji na kriterij... Nekaj smole je bilo, ker je bila vojna v Sloveniji ravno takrat, ko so se mladinci pripravljali za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu in smo se v klubu odločili, da se dva naša tekmovalca - Poljanec in Bajt -tega ne udeležita. Mlajši mladinci so nastopali v postavi: Tadej Valjavec, Sašo Berce, Sašo Zupan in Mihelič. Izpostaviti gre nastop na odprtem prvenstvu Slovenije v Kozjem, kjer so v ekipni vožnji zasedli drugo mesto, izredno dobre rezultate v zadnjem delu sezone je dosegel Valjavec, ki je zmagal na dveh dirkah v Drežnico in na gorskem prvenstvu države Slovenije." Torej se za nove tekmovalce, za večjo številnost v klubu ni bati? "Letos smo se v klubu posvetili iskanju novih tekmovalcev. Tako imamo sedaj v Tržiču ekipo desetih pionirjev, podobno je v Škofji Loki... tako, da smo na tem področju veliko naredili, kar pa je velika zasluga trenerja mladincev Mirana Kavaša, ki se je pri tem maksimalno angažiral. Uspehi so že tukaj, vendar bomo morali v prihodnje na tem še veliko delati." Kakšno pa je sodelovanje s tovarno Sava, kako je z denarjem za treninge in tekmovanja? "Lahko rečem, da smo letos s Savo izredno dobro sodelovali, težav z denarjem ni bilo. To se morda v teh gospodarskih razmerah čudno sliši, vendar nam je bila tovarna izredno naklonjena, pa tudi kranjski ZTKO. Če bo naprej tako, bomo lahko delali še Mateja Svet bo tekmovala le še v modnem svetu Nov izziv naše nekoč najboljše smučarke Ljubljana, 17. oktobra - Če je v športu potrebno veliko prizadevanj in tveganja, to nič manj ne velja za nov izziv, ki ga je sprejela naša do lani prva smučarka Mateja Svet. "Lani junija sem se poslovila od tekmovalnega športa in danes lahko rečem, da to ni bila lahka odločitev, vendar mi za to ni prav nič žal. Življenje se mi je spremenilo in ugotovila sem, da sem lahko ustvarjalna tudi na drugih poljih, ne le v smučanju," je ob predstavitvi svoje prve modne konfekcije najprej poudarila Mateja Svet. Odhoda Mateje Svet iz tekmovalnih smučin po velikih uspehih si še mnogi ljubitelji smučanja do danes ne znajo prav razložiti. Mnogi so mislili, da se bo preizkusila med profesionalnimi smučarji, mnogi so slutili, da bo šla v tujino... Mateja pa je doma in dela. Zatrjuje, da je bilo lansko leto pravi čas za njeno slovo od tek- movalnih smuči in takole pojasnjuje svojo odločitev: "Vedno sem si želela delati kaj zanimivega, dinamičnega. Tako sem prišla so sveta mode, kjer bi se rada uveljavila kot poslovna ženska. To je seveda nov velik izziv in priložnost, pa tudi tveganje. Ustao/vila sem lastno blagovno Matjaž Zevnik bolje. Za nas pa je bilo pomembno, da smo imeli toliko denarja da smo lahko opravili treninge-šli na tekme, kupili dele za kole sa, medikamente." Kaj pa načrti, pred vami je o lim* pijska sezona in gotovo boste imeli kandidata za reprezentanco? "Članska ekipa za drugo le10 je že jasna. Sestavljali jo bodo: Aleš Pagon, Marko Polanc, Franci Pilar, Igor Bertoncelj, Tadej Žumar, Andrej Sajovec, Jane* Krišelj in Tomaž Poljanec. Ekip? bo torej štela več kolesarjev, prl čemer mnogo pričakujem od W* mlajših - od Krišlja in Poljanca-pa tudi od Sajevica, da se bo p° služenju vojaščine dobro vključi' v ekipo. Tako mislim, da boffl0 tudi drugo leto zelo dobra ekip3-Vendar pa se bo trdo delo moralo začeti že novembra, kajti uspeh' pač niso naključje. Glede na to. da je drugo leto olimpiada in r3' čunam, da bomo šli na olimp'3' do, kar je naš glavni cilj, da i}3 njej nastopi tudi kateri od naši!1 kolesarjev. Poleg tega bo drug0 leto jubilejna 25. dirka po ulicah Kranja in če bodo razmere prl nas normale pričakujemo udelež' bo kvalitetnih kolesarjev iz vsega sveta." • V. Stanovnik znamko Svet in podjetje Matej3 Svet. V sodelovanju z znani*1}*! oblikovalkama mode Ingr'd Buchnerjevo in Michaelo Mayef' jevo ter francosko tovarno Mos' sont sem pripravila svojo prV° kolekcijo zimskih športnih obla' čil za ženske. Modeli so res že"' stveni, saj sem si še kot tekm0' valka ves čas želela, da bi lahk° oblekla tudi na smučanju kaj 'e: pega, ne pa "moška" oblačila. Pfl tem pa je velik poudarek tudi f>3 kvaliteti blaga in izdelavi." Kot je še povedala Matej'1 Svet, načrtuje svojo kolekcij0 prodajati večinoma v tuj"1!' predstavila pa se bo tudi na sej' mih. Od srede novembra bo ko-lekcija na voljo tudi v naš'11^ predvsem zasebnih, športnih lf[ govinah. • V. Stanovnik, f°t0' G. Šinik Planinski izlet Kranj, 18. oktobra - Planinsko društvo Kranj organizira to soboto, 26. oktobra, zanimiv planinski izlet v skupino Martuljek za Akom. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 izpred hotela Creine. Iz vasi Gozd se bodo planinci povzpeli mimo mogočnih slapov Martuljka. Hoje bo za 4 ure, oprema za pot pa mora biti planinska. Prijave še do 23. oktobra sprejemajo v pisarni PD Kranj (tel. 212-823). Izlet bosta vodila planinska vodnika Meta in Jože Šparovec. • V. S. Odličen nastop slovenskih gorskih tekačev Po solidnem nastopu na 7. svetovnem pokalu v gorskih tekih v Zermattu v Švici, slovenski gorski tekači nadaljujejo z uspehi na mednarodnih tekmovanjih. V nedeljo, 13. oktobra, so nastopili v Tarcentu pri Vidmu v Italiji na 27. gorskih šta' fetah za lovoriko »Mesta Tarcento«. Na tekmovanju je nasto; pilo 39 štafet, od tega pet iz Slovenije. Slovenski gorski teka*' so tudi tokrat znova dokazali, da so v odlični formi. Tokra proga ni bila ravno zahtevna, dolga je bila 10 kilometrov z v)' šinsko razliko 480 metrov. Vsi trije tekmovalci so tekli ist0 etapo. V prvi etapi je bil najhitrejši Mojstrančan Franci Tf' raž, v drugi Italijan Giorgio Morassi, v tretji pa Ivan Urh ,z Kamnika. Se vedno pa je rekord prve etape iz leta 1989, ki g3 je postavil naš najboljši gorski tekač Franci Teraž. Rezultati: 1. Mojstrana - Slovenija (Franci Teraž, Vojk Djuričič, Stojan Melinc) 1,29:06, 2. Kavarna Veronika Kanj' nik - Slovenija (Franc Novak, Lado Urh, Ivan Urh) 1,30:2'' 3. U. S. Aldo Moro Paluzza A - Italija (Plermario Flora, Giof' gio Zampa, Alessandro Busettini) 1,32:41... 6. SRD Sorica ' Slovenija (Peter Gaser, Tone Vencelj, Tone Egart) 1,34:05'-11. Zlatarstvo Banič Kamnik - Slovenija (Lado Kveder, Maf' tin Vrhovnik, Martin Kemperle) 1,38:45... 24. Hoby Šentvid' Slovenija (Tomaž Pečjak, Anton Vencelj, Albin Strun*' 1,50:34. Lojze Kerš(»n Torek, 22. oktobra 1991 ŠPORT UREJA: VILMA STANOVNIK 15. STRAN ^°venska super liga v odbojki Atraktivna ženska odbojka brez sponzorja ^'ejske odbojkarice so se v lanskoletnih ligaških tekmovanjih zavihtele na zavidljivo tretje mesto v II. zvezni ?, uojkarski ligi. Tako so bile po teh razultatih najboljša slovenska ekipa, seveda takoj za Palomo Branikom, *' so igrale rang višje. Letošnja pričakovanja so precejšnja, vendar pa jih pestita dva velika problema, po be-^ah njihovega trenerja Jožeta Brezavščka, pomanjkanje denarja in igralk. (M 18. oktobra - Jože Brezavšček je trener blejske prve ženske *'Pe že tretjo sezono. Ko se je pred tremi leti preselil iz Ljubljane , Sled, je bila ženska ekipa tik pred razsulom. S poštenim delom, Pravi Jože Brezavšček, pa so uspeli. Tako on kot trener kot jsralke. "Po zaključku II. zvezne lige v prejšnji sezoni smo začeli uPaj z igralkami ugotavljati, da je ta liga brez koristi. Veliko -ov in energije je šlo zgolj za to, da smo se prevažali po gosto-nJ'h, na zadnjih v Bosni pa so nas že opozarjali, kje naj se ne vo-J"0' Postajalo je vedno bolj nevarno in to je bila zame prevelika Bovornost, ki je nisem mogel prevzeti. Skupaj z igralkami smo Pr*vnemu odboru kluba predlagali, da z začetkom nove sezone na-,0pimo tudi v novi ligi, en rang nižje, torej v I. slovenski ligi. Na srečo in veliko veselje je bila organizirana slovenska super II-£•!.. r le tud« edino smiselno. V II. zvezni ligi bi namreč letos nadalo kar šest slovenskih ženskih ekip." **ere bodo vaše letošnje naj-*j* nasprotnice? l ■ Najb olj favorizirana je vse-j4ltor Paloma Branik. To so t^'ke, ki trenirajo osemkrat jonsko in so za svoje športne . Sežke tudi nagrajevane. V Jl^rjavi z njimi mi treniramo nkrat L 8 tega smo v nezavidljivem HI "Cnem položaju. Ob Palo-|: Braniku pa še ekipa iz Ce-| je bila že lani zelo dobra, p°s pa se je še okrepila." ..fdnosti in slabosti dela vaše *jPe? p trenutno imamo dva velika j^blema: težave s financami t slabo kadrovsko zasedbo. do štirikrat tedensko, •gralka je odšla v drugo pJ'Po (Plamen Kropa), dobili q s,m° novo igralko iz ekipe t|?rJe. Iz druge blejske ženske ■P smo prav tako pridobili v° članico ekipe, vendar imamo skupno deset igralk in to je premalo. Lokalizmi nam izredno otežujejo delo. Tri kilometre od Bleda, v Gorjah je ekipa perspektivnih, sposobnih deklet, ki se letos niso uvrstila v II. slovensko ligo. Poskušali smo jih pridobiti za blejsko ekipo, skupaj z njimi bi bili krasna ekipa s štirinajstimi igralkami. Naši poskusi so bili neuspešni. Finančne težave so še večje. Sistemskih sredstev je vse manj, tudi zaradi tega, ker je odbojka v občini izgubila prioritetno mesto. Sponzorja nimamo. Atraktivna igra postavnih deklet na mreži bi vendarle morala biti zanimiva za promocijo nekih novih idej ali« izdelkov. Sam ob obilici drugega dela (trener, šofer, profesor telovadbe,...) nimam časa, da bi se ukvarjal še s tem." Kaj pa klub in njegov upravni odbor? "Občutek imam, da je upravni odbor nekakšen odbor čast- nih članov. Za vse to, kar sem pred tem našteval, bi morali oni poskrbeti. Ko so sprevideli, da ne bo dovolj sistemskih sredstev, bi morali začeti iskati sponzorja. Prepozno so ugotovili, da je to trenutno edini način zbiranja denarja. Profesionalec pa, ki je zaposlen v klubu, bi moral "zgraditi" nekakšno piramido, po kateri bi se točno vedelo, v katero ekipo v občini se stekajo kvalitetne igralke. To pa so vse že grehi prejšnjega dela." Vaš letošnji tekmovalni cilj? "Uvrsitev v play off tekmovanje, torej med prve štiri v ligi. Ce vsako leto smo svoje cilje bistveno presegli. Upamo na najboljše." • M. Peternelj, foto: J. Cigler kolo alpske lige uspešno le za blejske hokejiste Mleghe poražen na Bledu, kako bo danes na Jesenicah? Gradec, Ljubljana, 19. ok-l|p'*.- V soboto so hokejisti v pjc 1 Pa je proti pričakovanjem lonfS'a naJve^ uspeha hokeji-"j111 Bled Promolinea. Ti so i°dlični igri visoko premaga-tetoVa'itetno ekipo Allegha in s Jj, Pripomogli Jeseničanom, ^an nesrečnemu porazu v \\ • se vedno ostajajo med iiv^tvi, ki imajo možnost za 'te,v na drugo mesto v sku-\ .° >n s tem v finale. Seveda tj[J:e bodo z dobro igro tudi \1 danes premagali Italijane. H4JVj.b veliki želji in obljubam l(0| Jačem pa so bili v enajstem \\ .y skupini A alpske lige Uništi 01 impije Hertza spet W a8ani na domačem ledu. ^E\?f ^ Je u8na'a ekipa bj|^.a Bledu, kjer po nekaj sla-1is0'8rah domačih hokejistov SeK Pr'Cakovali posebnega **do .so D''' v Petek končno oijL°'-'ni z učinkovitostjo n strelcev. Poleg Anfjoro- ligi odigrali enajsto ko- Drugi izidi, skupina B: Asiago : K AC 9:7 (2:1,5:2,2:4), Zoldo: Feld-kirch 2:8(1:3,1:1,0:4), Bolzano: De-vils (Mi) 2:5 (2:0, 0:1, 0:4). Dcvils(Mi) Asiago KAC Allcghc Acroni Jesenice EC G raz Bolzano Fcldkirch Bled Promolinea Zoldo 0 96:30 4 65:47 5 54:60 4 63:52 5 57:52 6 54:59 5 54:40 7 53:54 8 37:58 10 29:110 PARI PRIHODNJEGA KOLA (torek, 22. t. bi.V. Acroni Jesenice - Alleghe. Fcldkirch - Bled Promolinea, Devils (Mi) - Asiago, Zoldo - KAC. Bolzano - EC Graz. va, ki je bil strelec treh golov, je dal dva še Stolbun, po enega pa Rožkov, Klemene in Kavec. Končni rezultat je bil 8:1 (4:0, 2:1, 2:0), Blejci pa so s šestimi točkami že izpolnili pred sezono zastavljeni načrt. Danes odhajajo na gostovanje k ekipi Feldkircha, domačim navijačem pa se bodo spet predstavili Sergej Stolbun je prvi mož blejske ekipe. Foto: J. Cigler doma v trinajstem kolu ta petek, ko gostijo ekipo KAC iz Celovca. Hokejisti Acroni Jesenice so v petek gostovali v Gradcu, kjer so po vodstvu v drugi minuti popustili, do konca pa uspeli izenačiti na 5:5. V podaljšku ni bilo golov, pri kazenskih strelih pa so imeli več sreče" domačini in Jeseničani so se domov vrnili brez tako pomembnih točk v boju za drugo mesto na lestvici. Danes na Jesenice prihaja ekipa Allegha. Tekma bo ob 18. uri v dvorani Podmežaklja. Že v soboto pa bo na Jesenicah gostovala vodilna ekipa v alpski B ligi, Milano Devils. • V. Stanovnik Hometaši Šeširja na turnirju rrtno društvo ASK6 in PSK iz Celovca sta bila med 19. in 23. Sne0lTl v Športni dvorani St. Rupert gostitelja nacionalnega roko-e tUHtUrn'rja v okv'ru »ALPE ADRIA« in na katerem so nastopi nacionalne selekcije Avstrije, Italije in Jugoslavije. i^eUik ru tekrnovanJ so gostitelji povabili na turnir tudi selekcijo iAof pionirJev (letnik 1977 in mlajši) rokometnega kluba ŠEŠIR i« ^?ke, k' so se v nedeljo pomerili s selekcijo avstrijske Koro-'kci;!'5' P'onirji so se pomerili v predtekmi nacionalnih članskih Avstrije in Italije Sok'adi rokornetaJi Šeširja so pokazali izredno borbenost in veli-%si°rnietnega znanja, pri igri pa jih je glasno spodbujalo Sprem- VSIj, -»nivgu znanja, [JI I Igli JJčl Jlll JC glit.MlO MJUUUUJU1U SpiCI '°Jo |/ .v 'n uprave kluba. Prvi polčas so igralci Šeširja zaključili v Dhadarnst 2 rezultatom 8:14, tako da je trener Stane Vrbinc lahko *8aJeVanju Preizkusil tudi mlajše igralce, ki so uspeli prednost iz i !kP°lčČsa održati do k h'iič pfa Šeširja je nastopila v postavi: Zupanek,~Dolinar, Perne ' uuic, Lovrič, Jovandič, Blažič in Galof. Najboljši strelec Šešir J* bi onca in zasluženo zmagati s 25 : 20. sirja je nastopi' I ^ovrič, JovandU, (°krat Galof s 6 zadetki, sledita pa Duič in Lovrič s 5 zadetki. k Jet Balinarske zveze Slovenije Nej' oktobra - Balinarska zveza Slovenije letos praznuje V sSv°Jega dela. Jubilej bodo proslavili to soboto, 26. okto-%b .Svečano sejo predsedstva BZS in prvim meddržavnim \ iJerT1 reprezentanc Slovenije in Hrvaške v vseh kategori-%0Jedan bodo ob 10. uri v Hotelu Ilirija v L priznanja. • V. S. irija v Ljubljani sveča- va Poljanski dolini konec tedna pripravljajo pentatlon Od kolesarjenja do poleta s padalom Skofja Loka, 18. oktobra - Upajmo, da vreme ne bo ponagajalo organizatorjem nenavadne in zato še bolj zanimive prireditve, ki so jo poimenovali pentatlon za pokal Marmorja. Če pomeni triatlon (ki se je zadnje čase priljubil tudi slovenskim rekreativcem in tekmovalcem) tekmovanje v treh različnih športnih panogah, potem je pentatlon sestavljen iz petih. Vendar pa vseh petih ni potrebno opraviti le enemu tekmovalcu. Tako naj bi športna prireditev, ki se bo začela v nedeljo, 27. oktobra, ob 10. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki, pomenila merjenje moči v cestnem kolesarstvu, veslanju, gorskem kolesarstvu, gorskem teku in v jadralnem padalstvu. Pentatlon bodo začeli cestni kolesarji, ki bodo morali prevoziti progo od Škofje Loke do Zminca v zaprti vožnji, nato pa se bo skupina peljala do Gorenje vasi, kjer bodo štafeto predali veslačem (kajakašem), ki se bodo spustili po poljanski Sori do vasi Log. Cestni kolesarji se bodo iz Loga odpeljali do Hotavelj, kjer bodo štafeto predali gorskim kolesarjem. Ti se bodo preko Malenskega vrha povzpeli na Črni kal pod Blegošem, nato pa se bodo spustil proti Hotavljam. Iz Hotavelj bodo gorski tekači tekli po Grebenih na vrh Blegoša. Z vrha Blegoša pa bodo zadnjo nalogo opravili še jadralni padalci, ki bodo poleteli nazaj v Hota-vlje, kjer se bo tekmovanje končalo. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri Urošu Ovsenku v Škofji Loki (tel. 064/622-169 od 8. do 11. ure in od 13. do 19. ure), prijave za tekmovanje pa pošljite na njegov naslov -Puštal 145. • V. Stanovnik ALPE-ADRIA TUDI V VATERPOLU Tako, kot v drugih športih so se tudi vaterpolisti odločili, da organizirajo vaterpolsko ligo ALPE-ADRIA. V ligi, ki se začne 10. novembra s turnirjem v Trstu, bodo nastopali: Edera (Trst), Vicenzi (Vicenzia), Mestrina (Mestre), Koper (Koper), VVoertersee (Celovec) in Triglav (Kranj). Ker v Kranju ni bazena, v Celovcu ga obnavljajo bo naslednji turnir 17. novembra v Celju, tretji 24. novembra v Trstu in 15. decembra finalni v Celju. Na finalnem turnirju naj bi nastopili prvi štirje iz predtekmovanja in pionirske vrste teh ekip. J. M. Namizni tenis Merkur Kranj : Strojna Maribor 2 : 7 Stražišče, športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Muzik (Tržič) in Skalar (Kranj). Rezultati: Kunter : Hribar 0 : 2, Smrekar : Grbič 1 : 2, Jeraša : Re-visz 0 : 2, Smrekar : Hribat 0 : 2, Kunter : Revisz 0 : 2, Jeraša : Plohi 2:1, Smrekar : Revisz 0 : 2, Jeraša : Hribar 0 : 2, Kunter : Plohi 2 : 0. V super namiznoteniški ligi je Strojna Mariner z okrepitvijo Romuna Revisza, ki je navdušil s svojo igro, zanesljivo premagala igralce Merkurja Kranj, ki so se bolj upirali, kot pa kaže rezultat. Ostali rezultati: V I. SNTL - moški so Jeseničani doma igrali z ekipo Petovia in izgubili s 4 : 5, Fužinarja pa so premagali s 5 :4. Ženske pa so v I. SNTL gostovale. Jeseničanke so premagale ekipo Vrtojbe z 1 : 8, Semedelo pa z 4 : 5. Igralke Merkurja so izgubile s Semedelo 5 : 4, Vrtojbo pa so premagale s 3 : 6. V II. SNTL za moške je ekipa Škofje Loke premagala Tempo-Ero s 4 : 5, Sava Pri-mex-Vrbojbo s 6 : 3, Križe Logatec s 6 : 3, Ločani so izgubili s Sevnico s 3 : 6, Sava je premagala Logatec s 6 : 3, Križe pa so izgubile z Vrtojbo 3 : 6. J. Marinček, V. Stanovnik Republiška rokometna liga - ženske Kranj : Sava 22 : 5 (12 : 4) Kranj, športna dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Udir (Besnica), Selan (Kranj). Kranj: Osterman, Nadižar 2, Tkalec 2, Bratož 2, Lalič 4, Babic 1, Jan 3, Herlec 2, Zupan 2, Ogrizek 1, Škofic 2, Majcen; Sava: Hubat, Rajgelj, N. Fireder, Vidmar, Janša 4, Oman, M. Fireder, Ginoska 1, Ahačič, Gros, Žugelj, Gčtz. Na prvenstveni tekmi kadetinj je izkušena ekipa Kranja zanesljivo premagala vrstnice nasprotnega brega Save. Že prvi del je pokazal, da so igralke Kranja, sa"j jih je kar pet, ki igrajo v super ligi, premočne nasprotnice. Republiška rokometna liga - moški Šešir : Črnomelj 22 : 19 (12 : 7) Skofja Loka, športna dvorana Poden, gledalcev 200, sodnika Kovačič in Štefančič. Rokometaši Šeširja so si prednost izborili že v prvem polčasu in na koncu zasluženo zmagali. Dobra udeležba Ločanov na športnih igrah Skofja Loka, 16. oktobra - Tekmovanja v okviru 11. D. Š. I. občine Skofja Loka, katerih generalni pokrovitelj je Embalažno grafično podjetje Skofja Loka, potekajo nemoteno dalje. Uspešno smo zaključili ciklus tekmovanj, ki so potekala na zunanjih igriščih, pri tem nam je vsekakor pomagala tudi lepa jesen in posledica lepega vremena je bila tudi dobra udeležba na vseh tekmovanjih. Tretjina tekmovalnega programa v okviru D. Š. I. je že zaključena in to zelo uspešno. Najboljša udeležba je bila na tenisu, kjer je sodelovalo kar 36 ekip. Pri moških smo zaključili s tekmovanji v tenisu, balinanju, teku in kolesarjenju. V teh štirih panogah je sodelovalo kar 205 tekmovalcev v 49 ekipah. Pri ženskah smo zaključili tekmovanja prav tako v tenisu, teku in kolesarjenju, kjer je 49 tekmovalk tekmovalo v 22 ekipah. Po tretjini zaključenih tekmovanj je na 11. D. Š. I. sodelovalo kar 254 občanov in občank v 71 ekipah in, če se bo ta trend zadržal tudi na naslednjih tekmovanjih, lahko pričakujemo odlično udeležbo na 11. D. S. I. 1991. Zadnji rezultati tekmovanj so naslednji: pri tenisu za ženske ekipe sta zmagali tenisačici Zdravstvenega doma Nada Fojkar in Irena Berginc. Drugo mesto sta osvojili Irena Elak in Marjana Vr-hunc-Štremfelj, tretje mesto pa je pripadlo Občini - Vefi Trobec in Tatjani Jamnik. Sledijo Alples, VVO Skofja Loka, ZZD občine Skofja Loka, Obrtna zbornica, Odeja, Center slepih. Pokrovitelj tekmovanja je bila Alpina Ziri. Na turnirju pri moških ekipah je zmagala ekipa Obrtne zbornice: Jani Bogataj in Tadej Rupar sta pripravila presenečenje in premagala favorizirano ekipo ZZD občine Skofja Loka - Dušana Carmana in Ljuba Osovnikarja. Tretje mesto je pripadlo OŠ Ivan Tavčar. Pokrovitelj tekmovanja je bil LTH Skofja Loka. Zaključili smo tudi tekmovanja v balinanju. Najprej so potekala predtekmovanja v balinanju po skupinah. Najboljši pa so se pomerili za 1. mesto. Tekmovanje je potekalo na balinišču BK Trata, pri tem naj omenim, da tekmovanje ni potekalo najbolj urejeno, vendar kljub temu zaključeno brez pritožb, le s pripombami. Sodelovalo je 17 ekip, 3 prijavljene ekipe Jelovica, Občina in Mesoizdelki se tekmovanja niso udeležili. Seveda jim ne uidejo kazenske točke. Presenetljivo so zmagali upokojenci Škofje Loke, ki so se prvič vključil na delavske športne igre in seveda prvič premagali vse nasprotnike. V ekipi so sodelovali Tone Okom, Milan Blažir, Peter Avguštin, Jože Buden in Jože Pehar. Drugi so bili balinarji Alpine: Franc Mlinar, Dušan Zadravc, Janez Logar, Dragan Gligorevič in Roman Krvina. Tretje mesto je osvojila ekipa LTH - OL, sledijo ZZD občine skofja Loka, Elektromotorji, Železniki, Inštitut Z. Rant, Obrtno združenje, Alpetour, EGP, LTH, itd. Pokrovitelj tekmovanja je bil LTH - Orodjarna Livarna. Kot sem že omenil, je tretjina tekmovanj že zaključenih in že lahko povemo tudi trenutne še neuradne rezultate za vseekipno skupno točkovanje. Pri ženskih ekipah je v vodstvu LTH, ki je v dveh panogah zbrala 200 točk, druga je bila ekipa Zdravstveni dom, ki ima skupaj 170 točk, na tretjem mestu je ekipa ZZD občine Skofja Loka, ki je iz treh panog zbrala 137 točk, četrta je ekipa VVO Skofja Loka 118,1 točka in na petem mestu ekipa Odeje, ki ima 107,3 točke. Pri moških ekipah je prvi del tekmovanja najbolje izkoristila ekipa LTH, ki z 373,6 točkami kar lepo vodi pred ostalimi ekipami. Sledijo tri ekipe, ki bodo poizkušale napraviti presenečenje oz. ogrozile 1. mesto LTH-ja. 257,97 točk ima LTH-OL, samo točko in pol za LTH-OR je Obrtna zbornica, ki ima 256,9 točke, sledi Alpina, ki zaostaja za drugim vsega 0,39 točke oziroma je zbrala 256,52 točke, četrto mesto imajo trenutno Elektromotorji Železniki 216,79 točke, peti so delavci združeni v Zvezi zunanjih delavcev, ki so zbrali 188,19 točke. 6. mesto in 183,58 točke ima Jelovica, itd. Marjan Kalamar GLAS 16. STRAN KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 22. oktobra 199 -—--to Med zasebnim in javnim interesom Slovenska skupščina bo na zasedanju, ki se bo začelo jutri in nadaljevalo v četrtek, obravnavala (udi osnutek zakona o gozdovih. Čeprav predparlamentarne razprave tokrat niso bile tako burne kot spomladi, ko se je med politiki in strokovnjaki "vnela"pravcata vojna glede obveznega odkazila in obsega gozdarske službe, pa bo v parlamentu tudi jutri oz. pojutrišnjem verjetno precej živahno. Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka, ki s 35 poslanci predstavlja pomemben del Demosa, je namreč napovedala, da bo storila vse, da zakon v takšnem besedilu, kot je predlagan, ne bi bil sprejet. Kaj se skriva za besedami "bo storila vse", je sicer težko napovedati, vendar pa je jasno, da ima kot stranka na oblasti precej možnosti, da prepreči ali onemogoči sprejem predlaganega gozdarskega zakona. In kaj kmečko zvezo v zakonskem osnutku najbolj moti? Kot je mogoče sklepati iz dosedanjih kritik vladnega predloga, je sporen predvsem trinajsti člen, ki govori o gozdnogojit-venih načrtih, s katerimi naj bi opredelili količino poseka ter izbrali in označili drevje za posek. Čeprav naj bi pri izdelavi tovrstnih načrtov sodelovali tudi lastniki gozdov, ki naj bi šele s podpisom potrdili, da se z njimi strinjajo (v primeru navzkrižja med zasebnim in javnim interesom bi odločala arbitraža), pa v kmečki zvezi to razumejo kot obvezno odkazilo in nezaupanje v kmetovo sposobnost, da bi si v svojem gozdu sam, po lastni presoji, vendar kot dober gospodar, izbiral drevje za posek. Naj bo tako ali drugače! Ker imajo gozdovi poleg proizvodne (dajanje lesa) še številne druge funkcije (varovalno, hidrološko, klimatsko, higiensko-zdravstveno, turistično, rekreacijsko, obrambno, estetsko itd.) in so za vsako državo, tudi za slovensko, velikega pomena, zasebnih gozdov ni mogoče enačiti s kakršnokoli drugo zasebno lastnino - z avtom, hišo, hlevom ali s čim drugim. V zasebnem gozdu se križata zasebni in javni interes, naloga država pa je, da ju uskladi tako, da je za lastnika in družbo najbolje. Slovenija oz. njen parlament je zdaj pred tem, da opravi to pomembno in zahtevno nalogo. Kako doseči, da ob zasebnem interesu ne bo ogrožen javni in obratno - da javni interes ne bo pretirano omejeval zasebnega, lastniškega, je "stvar" strokovne ocene in političnega dogovora. Je rešitev, ki jo ponuja osnutek zakona, najboljša ali bi bilo morda treba razmisliti še o drugačnih ? Nekateri se zavzemajo za to, da bi lastniki vsako sečnjo le prijavili pristojnemu organu, potem pa bi država preverjala, ali je (bila) njihova izbira drevja za posek strokovna, drugi so mnenja, da bi morala država dati lastnikom vso svobodo in strogo kaznovati vse, ki bi se "pregrešili" zoper javni interes, tretji so za takšno ali drugačno različico odkazila, pri katerem obvezno sodeluje gozdarski strokovnjak... • C. Zaplotnik MEŠETAR Čeprav stari zakon o gozdovih formalno še vedno velja in bi kmetje morali ves les oddati gozdnim gospodarstvom, pa se je praksa že prilagodila novim razmeram, ki jih bo uzakonil novi zakon in po katerem bo prodaja lesa prosta. Na Gorenjskem je čedalje več odkupovalcev lesa: poleg kranjskega in blejskega gozdnega gospodarstva odkupujejo les tudi nekatere kmetijske zadruge (na primer, škofjeloška) ter vse bolj številni zasebniki. In ker je odkupovalcev več, so tudi cene in plačilni roki različni. Poglejmo tokrat, po koliko plačujejo les v Gozdnem gospodarstvu Bled! rsta sortimenta - kakov, razred ZS cena (SLT/m3) smreka, jelka - hlodi E (extra) - hlodi A - hlodi B - hlodi C tehnični les iglavcev I. tehnični les iglavcev II. celulozni les - brusni celulozni les - navadni celulozni les - slabši 3.850 3.200 2.750 2.200 2.100 1.700 1.700 1.300 700 Macesen je za 10 odstotkov cenejši od smreke oz. jelke, za ceno hrasta in bukve pa se dogovarjajo sproti. Cene, ki smo jih navedli, danes, v torek, sicer še veljajo, vendar se bodo v kratkem spremenile. Ker novi slovenski tolar še vedno ni tako trdna valuta, da bi bilo kmetom vseeno, kdaj za prodani les dobijo denar, je pomemben tudi podatek, da v blejskem GG-ju plačajo les v enem tednu. Odkupujejo tudi les na panju, plačilo pa je že en dan po podpisu pogodbe. • • • Zima se vse bolj približuje, s tem pa tudi čas, ko bo na kmetih več' časa tudi za (samo)izobraževanje. ČZP Kmečki glas že vrsto let skrbi, da je "knjižnica" za pospeševanje kmetijstva dobro založena. Poglejmo, kakšne so cene posameznih knjižic! avtor in naslov knjige cena (v SLT) Kmetijski priročnik 1991 J. Korošec: Pridelovanje krme J. Žgajnar: Prehrana in krmljenje goved J. Ferčej in sodelavci: Govedoreja M. Ju kil j: Tablice za kubiciranje lesa J. Jurca: Mastitis pri kravah J. Pogačar: Kontrola in selekcija v govedoreji M. Leskošek: Gnojila in gnojenje I. Jazbec, F. Skušek: Bolezni goved M. Novak, J. Maček: Tehnike nanašanja pesticidov J. Ude: Podiranje in obdelava dreves 390 230 830 230 230 170 170 190 320 580 190 • • • Kako do strojev, krmil, gnojil in drugega kmetijskega materiala? Če je bilo pred nedavnim na Gorenjskem le nekaj takšnih trgovin, so zdaj že v domala vsakem malo večjem naselju. V sredo, 23. oktobra, jo bodo dobili tudi na Godešiču, kjer jo bo na Jenkovi kmetiji odprl Kmečki stroj s Sv. Barbare. Franc Kalan, kmet s Suhe pri Škofji Loki: "Tudi če bo se malo slabše, bomo preživeli" "Ne zdi se mi dobro, da bo pri denacionalizaciji precej zemlje prešlo v roke nekmetov." Suha pri Škofji Loki, 18. oktobra - Franc Kalan je eden tistih gorenjskih kmetov, ki je v kritiki kmetijskih razmer dokaj prizanesljiv (lahko bi bilo še slabše, pravi) in je zadovoljen s tem, kar so doslej dosegli in ustvarili. Ob stari hiši stoji nova, ob starem hlevu novo gospodarsko poslopje s hlevom za več kot dvajset glav živine in garažami za kmetijske stroje. "Osnovno za delo in življenje imamo in čeprav bo še malo slabše, kot je zdaj, bomo preživeli,'' pravi Franc in poudarja, da bo tedaj "malo slabše" tudi drugim. Lahko na kratko predstavite kmetijo! Koliko zemlje imate, s čim se ukvarjate...? "Vse zemlje je deset hektarjev: pet hektarjev je kmetijske zemlje, prav toliko tudi gozda. Poleg lastne imamo še dva hektarja zemlje v najemu. Ukvarjamo se z živinorejo in s pridelovanjem krompirja. V hlevu je trenutno dvajset glav goved, običajno pa jih je bilo petnajst. Krav je devet, ostalo so biki in "mladina". Na mesec oddamo okrog tisoč litrov mleka, v najboljšem mesecu smo ga oddali tudi tisoč petsto, kmalu pa bo prireja upadla, ker bomo štiri krave nehali molsti. Pri nas je tudi zbiralnica mleka za vso vas. Dnevno ga "zberemo" od dvesto do tristo litrov, odvisno od letnega časa in načina krmljenja. Pridelujemo tudi semenski in jedilni krompir. Čeprav je bil letos pridelek na splošno dokaj obilen, pri nas letina ni bila najboljša." Ker imate dva hektarja zemlje v najemu, je mogoče sklepati, da se ubadate s podobnim problemom, kot še številne druge kmetije na Gorenjskem - s pomanjkanjem zemlje. Koliko bi je še potrebovali glede na zmogljivosti hleva in strojno opremljenost? "Zdaj obdelujemo sedem hektarjev kmetijske zemlje: pet lastnih in dva najeta. Površina zadošča za naše potrebe, problem je v tem, da je nekaj zemlje slabe in da na njej ni mogoče pridelati toliko kot na dobrih zemljiščih." Tolar bo dolar Kvas in pleve "Še dobro, da so novemu slovenskemu denarju nadeli ime tolar," mi je zadnjič pripovedoval gorenjski kmet, znan po tem, da zna tudi resne stvari obrniti na smešno. "Kmetom bi se sicer dobro zdelo, če bi denar dobil bolj kmetijsko ime - klas, vendar pa bi bilo z imenom tudi kup težav. Ker na Gorenjskem bolj malo govorimo na "1", bi kmalu namesto klasa imeli kvas. Za kvas pa je znano, da spodbuja vzhajanje, kar pa za denar ne pomeni ničesar dobrega, ampak le - devalvacijo oz. inflacijo. In ko bi bila superinflacija, klas ne bi več veliko pomenil in bi morali ljudje prinesti v trgovino snop (polnih) ali kar cel otep (praznih) klasov, da bi, denimo, dobili kilogram moke ali četrt kilograma kvasa. Pa tudi stotinke klasa bi se prijelo drugačno ime, kot mu ga je nameravala "pritisniti" slovenska vlada. Ljudstvo, ki se ne meni dosti na uradna imena in vedno izbere najboljše in najlepše, bi jim reklo - pleve, ki pa silijo za srajco, bodejo in ščegetajo in so tudi sicer le za nadlogo," je razglabljal mož in dejal, da je res bolje, da se je parlament odločil za tolar. "Med tolarjem in dolarjem je vsaj v besedah majhna razlika in ko bodo nerodni Gorenjci jecljali po tujini, bo (majavi?) tolar izzvenel kot (konvertibilni) dolar." • C. Za krompir pravijo, da je "hu-dirjeva rastlina". Vedno povzroča težave: enkrat kmetom, drugič kupcem. Kako je letos? "Krompirje letos poceni. V škofjeloški kmetijski zadrugi ga odkupujejo po 3,80 tolarja za kilogram, pa tudi sicer ni bistveno dražji. Letos so za eno tono gnojila potrebne tri tone krompirja, lani - na primer - pa je bilo gnojilo celo cenejše od krompirja. Nerganje dosti ne pomaga, kmetje smo se že navadili, da je cena krompirja eno leto bolj ugodna, drugo manj in da je enkrat bolje plačano mleko, drugič živina, tretjič krompir... Zdaj je cena živine dokaj dobra, za bika je mogoče iztržiti okrog tisoč mark. Seveda - bila pa so tudi leta, ko je "vrgel" še precej več." Kaj pa mleko? "Plačano je bilo po 8,50 tolarja za liter. Slabo ali dobro? To je težko reči, v primerjavi s prodajno ceno v trgovini bi bilo lahko še malo bolje. Prireja temelji na domači krmi, kupljena močna krmila dodajamo le boljšim kravam po telitvi." Je krme (sena, silaže) vedno dovolj ali ste jo primorani kakšno leto tudi kupiti? "Nakup se nam ne izplača, raje čredo nekoliko zmanjšamo, kot da bi drago plačevali seno ali silažo. Letos smo prvič na posestvu kupili slamo, ki pa bo predvsem za nastilj." Vse pridelke prodajate prek zadruge ali si kupce poiščete sami? "Večino prodamo prek zadruge, nekaj pa tudi sami. Lani smo v zadrugo oddali osem tisoč litrov mleka, štiri goveda in okrog 23 ton krompirja. Že nekaj let s krompirjem oskrbujemo menzo v Jelovici. Cena je sicer nekoliko boljša, vendar pa je trenutno tako, da je treba zelo dolgo čakati na denar." Zadruge se bodo na novo organizirale. Se boste včlanili in plačali obvezni delež? k mm ■ Franc Kalan - letos tudi dol" oj tnik zadružnega priznanja. pc ..»j "Mislim, da bo kmet tudi prihodnje potreboval zadrug" Za višino deležev se še nisi11' )o dogovorili; upam pa, da naj*Ju bodo v to šteli tudi prispev«*^ ki smo ga plačali za obnovi mlekarne." "Is Kakšno je bilo letošnje leto * kmeta? jv "Nasplošno dokaj ugodn",1 Vse poljščine so obrodile bro, pa tudi krme je bilo do^K*. Nekateri imajo toliko koru? ^ za siliranje, da je ne mortf^ spraviti v silose ali pokrmiti' ^ Čeprav so za vlaganja in n°^lij, gradnje težki časi, vam je kljub temu uspelo postaviti <"%a hlev. , )C| "Ko sem se oženil, smo titf ^ prej zgradili hišo, lani pa "l0 nov hlev, v katerem je 24 stf |aj jišč. Kako nam je uspelo? ^ terial sem kupoval že prej, nf kaj dohodka je od kmetije, t |js| svojih možnostih pa sta pom%Q gali tudi žena in mama." ^ Koliko je na kmetiji deloviApi rok? ia, "Trije: mama, žena, ki °\ delu na kmetiji hodi tudi \ ^ službo, in jaz. Da pa nam 1'|)t( dolgčas, poskrbijo trije sinoy1, ^ stari od dva do šest let." , ^ Vam bo denacionalizacija k'' prinesla? 'o "Nam je vseeno, kakšen ^ *h zakon, ker ničesar ne dobim0 % Naši predniki so še pravočasp" \ sami vse zapravili, sicer bi M tudi verjetno kaj podržavili Kalanovi so lani zgradili nov hlev. zaplenili. Strinjam se, da je tfe' ba popraviti krivice, ki so j1" povojne oblasti storile ljudei* vendar pa se mi ne zdi pošten0, da bo precej zemlje prešlo v f°' ke nekmetov. Zemljo potreb^' jejo kmetje, toda med njimi f malo takih, ki imajo toliko hodka, da jo bodo lahko kup'' li." • C. Zaplotnik Kmetijski minister spet "na prepihu" Se je dr. Ostercu odrekel tudi predsednik vlade? Zdaj, ko je vojna mimo in se jugosoldateska, kot nekateri imenujejo nekdanjo JLA* pospešeno umika iz mlade slovenske države, je ob zaostrovanju notranjih družbenih i" gospodarskih razmer vse več tistih, ki niso zadovoljni s sedanjo vlado. Potem ko se je pobuda o zamenjavi Peterleta z Bavčarjem (in o sestavi nove vlade) znašla v "mat pozi' ciji" Demosovih strank, se je - vsaj tako je mogoče soditi po zadnjih dogodkih - začel "lov na ministre". Predsednik vlade Lojze Peterle je na nedavnem za javnost zaprtef sestanku sveta Demosa predlagal zamenjavo treh ministrov - dr. Rupla (za zunanje z&' deve), Jazbinška (za varstvo okolja in urejanje prostora) in dr. Osterca (za kmetijstvo« gozdarstvo in prehrano), ob koncu minulega tedna je zaradi stavke v zdravstvu ponudi' la odstop ministrica za zdravstvo dr. Katja Bohova, tistih, ki bodo ostali brez ministr' skega stolčka zaradi napovedanega zmanjšanja števila ministrstev in članov vlade, P" niti ne omenjamo. 0| Zdaj je že očitno, da se je sedanjemu kmetijskemu ministru dr. Ostercu odrekel tudi I predsednik vlade Lojze Peterle, ki je na svetu Demosa predlog za zamenjavo utemeljil s tem, da je dr. Osterc nedvomno I strokovnjak na svojem področju, vendar pa I problemov politično ne obvladuje, ker ne prisluhne stališčem terena. Da je pri tem mislil predvsem na stališča kmečke zveze, verjetno ni treba posebej poudarjati. V kmečki zvezi že od spomladi dalje opozarjajo, da kmetijsko-gozdarsko ministrstvo premalo upošteva njihova stališča, še zlasti stališča o gozdarskem zakonu. Ker osnutek zakona po oceni kmečke zveze spet vsebuje obvezno odkazilo gozdnega drevja za posek, je vodja strankinega poslanskega kluba že zagrozil, da se poslanci ne bodo udeležili zasedanja, na katerem bodo obravnavali takšen zakonski osnutek. Pa ne gre le za zakon o gozdovih! Kmečka zveza očita ministrstvu tudi to, da preveč naseda kmetijsko-ži- vilskemu direktorskemu lobiju, da pripravlja ifl' kone, ki so bolj po meri opozicije kot kmeČk* zveze in celotne Demosove koalicije, da se odreklo nekaterim "starim kadrom ", da je prt' malo storilo za uresničitev devetnajstih zahte^ da se položaj kmetov in vsega kmetijstva poslov' šuje... Naj bo tako ali drugače! Da se dr. OsterC* verjetno spet maje ministrski stolčekje mogO<-sklepati tudi po tem, da v kmečki, ljudski stran* Že iščejo kandidata za novega ministra. P0*}' predsednik stranke Marjan Podobnik pravi, o je v govoricah, ki se širijo, slišal za najmanj o*, set imen, vendar pa je kategorično zavrnil, do ^ bil med kandidati tudi sam. V tem, kar je "Pr'' curljalo" v javnost, je največkrat omenjen 45'' tni živinozdravnik, mag. Milan Božič, domo ti Idrije, v idrijskem izvršnem svetu odgovoren * kmetijstvo in turizem, sicer pa tudi član goSP\ darskega sveta kmečke zveze. Da verjetno ne g za naključje, je mogoče sklepati tudi iz tega, a so Slovenske brazde kot časopis kmečke zvel pred kratkim objavile z njim obsežen pogo*0* predvsem o veterinarskem zakonu, ki ga m^nlSLi. stvo pripravlja, pa tudi o naši kmetijski p0'1 ki.% C. Zaplotnik 99 i rorek .22. oktobra 1991 KRONIKA 17. STRAN GLAS ^ četrtka do sobote je bila v Škofji Loki .zastrupljena voda Preskrba dobra, obveščanje slabo fya Loka, 18. oktobra - Mnogi so že v četrtek dopoldne zaznali en» nekakšen kemijski vonj vode, ki je pritekla iz pip v Škofji iri',n okolici. Sredi popoldneva pa so na lokalni radijski postaji ter Za obveščati, da je voda umazana in celo prekuhana nepri-a na za uporabo. Stab za civilno zaščito in gasilci so poskrbeli, o^Dl° ^* 5'sterne s čisto vodo na svojih mestih (lanska izkušnja ob iDo aIa'1 ^e *"'a t0'irat dobrodošla) že v četrtek zvečer. Prepoved Hibr V0*'e ^ ve'Jala še ves petek in v soboto dopoldne, vse pa je di' ' °'j vznemirilo, da vzroka onesnaženja ni in ni bilo... JS JnJ^ smo v Petek Popoldne Sf gHCdali P° Škofji Loki, so na J?Je hodili po vodo v kanglji-^'Plastenke. Beno Oblak iz cist fia L°ka, ki je pripeljal li'er"° pred stolpnice na Par-%čn ? cesto, pa je povedal: lCf^odo po peti uri popoldne in ba« J0 voz''i vse d° polnoči. . eraj zvečer smo začeli vozi- "V0( 0 sl )innes ob po1 petin zJutraJ sm° ■> tu S prvo cisterno v Podlubni-reJ C Uat° pa bomo vodo vozili jr ,y.an in bomo to počeli do ji* L ,Ca- Ljudje, ki ves čas hola«1 nj Po vodo precej sprašujejo, n°ViVemo za vzrok. Nekateri so ični in se bojijo, da je n^KštU° zastmpitev "podtaknil", 5 ki so prihajali po pitno ^.0: "Sedajle sem prišla po '»i^Spi ? Prvič, saj do pred kratkim ^j0" nisem vedela, da je kaj i ro°e. Radia Žiri ne poslu-da sem šele danes pri ("pr0cilih ob enih na prvem 3vij ^ Sramu izvedela, da voda ni "•erna za uporabo. Vode iz Pe tudi sicer, razen prekuhalo' ne P'jem. Me je pa kar ma-b°|lahitra ' ker sem zJutraj vzela nO iji to za pritisk in zraven po-„0 ^ vodo," je povedala Cirila *r& iz Groharjevega naselja. Da je voda onesnažena, izvedeli včeraj zvečer, ko Olga Bandelj vo poskrbeti v škofjeloških vrtcih. O tem kako so se organizirali, je povedala direktorica Olga Bandelj: "Že sami smo v vrtcu okoli trinajste ure včeraj zaznali, da je z vodo nekaj narobe, prvo informacijo o tem pa smo dobili šele okoli šestih zvečer. Navsezgodaj zjutraj Roman Klemenčič sem odšla po vseh vrtcih, da smo zavarovali vse možne dostope do umivalnikov za otroke. Preko štaba civilne zaščite smo takoj dobili tudi pitno vodo, v loški mlekarni pa smo se dogovorili za mleko, kajti prav danes smo imeli na jedilniku za zajtrk čaj. Poiskali smo dodatno informacijo pri doktorju Dolencu zaradi osebne higiene dojenčkov. Povedal je, da posebnih navodil ni, vendar smo zaradi varnosti raje dojenčke umivali z vodo iz cistern, otroci si niso umivali zob, roke le, če je bilo nujno, posodo smo spla-kovali s čisto vodo iz cistern.... Beno Oblak jii* al>o tr«' W • .-- ----^------- — ^ Je prišla povedat soseda. fli.topie zganjajo paniko, češ da "S pO, ^.naredila vojska, vendar pa Jn0. da to ni. da toliko Je pa bolj (,D|V|i :,VJ> aa toliko časa ugota-i j( l>ovJ0, ^aJ sP'°h je v vodi in to iv iuZr°ča paniko. To, da se pač pj. i^^J zlije v vodo, je več ali jt nJ normalno, bolj čudno pa O? to''ko časa ugotavljajo Vj,,*- Kot da se nekaj prikri-kj. .s*a razmišljala Bojana Ba-k 'n mož, ki sta skupaj prišla sljPdo. ko me Je Poklicala po te-L.'lu ob pol petih popoldne V^^be, češ da ne smem piti ii (f' °-a je zastrupljena. Nisem tw?l° verjel, vendar pa sem 0S'''' ^a je vzrok lahko Ter-da bi bilo tam treba na->OeJe pogledati....," je dejal lL ai> Klemenčič iz Partizan- seste- ^^.eveda pa je bilo potrebno sto vodo še posebej pazlji- Iz informacije Komunalnega podjetja Skofja Loka o onesnaženju vode je razvidno, da so prva obvestila o onesnaženju dobili od prebivalcev 17. oktobra 1991 od 14. ure naprej. Ob 15. uri in 20 minut so izklopili vodne vire in klorinator v Hotovli ter vključili črpališče Viršk. V naslednjih dveh dneh in nočeh so intenzivno izpirali glavne cevovode, tako da je sedaj v vodovodu čista voda. Na osnovi analiz onesnažene vode, ki jih nadaljujejo, in preiskav na terenu ugotavljajo vzrok oziroma vir onesnaženja. Onesnaženi vodni viri iz Hotovle bodo verjetno več tednov oziroma celo mesecev izključeni iz vodovodnega sistema, kar pa bo loški komunali povzročalo velike težave pri oskrbi z vodo. Kot je pojasnil direktor Ivan Kepic, je sedaj onesnažen gornji vir vode v Hotovli, zaradi podobnega onesnaženja pa so iz sistema za oskrbo z vodo izklopili spodnji vir že 27. decembra 1984. leta. • S. S. Bojana Balant Z naše strani smo v največji možni meri poskrbeli za ustrezen režim in tudi pri otrocih ni bilo opaziti posebnih težav, le dve mamici sta zjutraj opozorili, da sta imela otroka drisko. Toda to je v vrtcu pogosto... Osebno pa ocenjujem, da je informacija preko radijskega sprejemnika (celo samo preko radia Žiri) premalo, posebej za nas, ki odgovarjamo za tolikšno število otrok. • V. Stanovnik, Foto: J. Cigler Ob v l2idu knjige mag. Pavleta Čelika Med orožniki in policaji je razlika "a- a * oktobra ' Natanko 50 let po ustanovitvi narodne za-^ J* Pri CGP Delo v Ljubljani izšla knjiga z naslovom Policaji, V *e napisal poveljnik slovenske policije. To je svojevrsten pri-DruCe'° na tujem, je poudaril Danilo Slivnik iz Dela, Tiskovni . stavnik RSNZ in recenzent knjige Božo Truden pa je delo Po|j ... kot pomemben prispevek pri oblikovanju podobe o prijazni Polj 'I' v javnosti. Kaj meni o nastanku knjige in razvoju slovenske \h>? avtor sam' ^Jcem po rodu »avtor sam, lahko izveste iz pogovora s Pavletom Čelikom, Wa't0 je pravzaprav nastala 1' ki je danes pred nami? "It^LlK: »Ko sem pnsel v k v ',rn' je dal komandir posta-% Sg0ke Pravila službe, o katere 01 "ared'' svoje izpiske s v*l vs"113^'' P°zneJe sem zapiso-'1 j>re.° Pomembnih dogajanjih 8% !Vo razvrščal po mapah. !° v i? J.e vec kot dovolj za obja-**r n^nJigi, kar je minister Bav-|efm°J predlog sprejel janu-°bl Tako izpolnjujem da-& f>e.Jubo ob izidu knjige koleri a ^efrnana, da se bodo đrhV-°rJ' knjig kmalu pojavili Ki delavci policije.« i Ita- *bra J vas ie vodi,° k odločitvi, a"o gradivo objavite? ČELIK: »Ob prehodu v večstrankarski sistem so se tudi v naši milici pojavile težnje, da bi zgodovino enostavno pozabili. Prav to me je spodbudilo, da prispevam k ohranitvi čimbolj stvarne podobe. Zato sem prikazal razvoj od orožnikov pred vojno, prek narodne zaščite med vojno, do oblikovanja milice v 45 letih po njej. Zdi se mi, da to pot lahko ocenim kot uspešno, zato me ni sram svoje uniforme.« Ali podnaslov knjige Orožniki, miličniki, policisti simbolizira vso preobrazbo vaše službe? ČELIK: »Tako je. Čeprav se do danes ni spremenilo dejstvo, da je policija po eni strani varuh oblasti in po drugi zaščitnik ljudi, je med vsemi opisanimi velika razlika. Prepričan sem, da bodo čez nekaj desetletij ravno tako ocenjevali sedanjo policijo in se morda ob naših težavah celo nasmejali.« Je normalno, da čelni mož policije javno razgrinja tudi slabosti? CELIK: »Predvsem je to pošteno do sedanjosti in do prete- klosti. Le tako je moć v javnosti ustvariti vtis, da je ta služba normalna. Smo pač ljudje, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. V tej službi smo vedno skrbeli za varnost; ob tem je lahko prišlo do napak, ki so jih pogojevale družbene in osebnostne razmere. Kake velike sramote le ni nad nami.« Bo pojmovanje o policiji kot orodju države kmalu preseženo? ČELIK: »"V kratkem času bomo uradno" postali policisti. V preprostem jeziku nas bodo klicali policaji, kot smo to počeli tudi mi v študentskih letih. To ni žalitev, ampak nekaj normalnega. Čeprav je zaščita režima, kot ljudje preprosto rečejo, naša prva funkcija, pa smo čedalje bolj obrnjeni k prebivalcem in odprti zanje.« Danes ste poveljnik. In kje ste začeli z delom v policiji? ČELIK: »Začetek moje službe je bil na Gorenjskem. Doma sem iz Poljan nad Skofjo Loko, zato so me poleti 1961. in 1962. leta dodelili za pomoč prometnikom v Kranju in na Bledu.«• Stojan Saje Pazljivo v jesenske pasti V naglici današnjega življenja voznik komajda razmišlja o spremembi letnih časov. Mnogi še niso opazili, vsaj po njihovih reakcijah sodeč, da je spet prišla jesen in z njo vse njene pasti na cestah. Pa najprej nekaj besed o slednjem! Z jesenjo moramo zaradi pogostejšega deževja kar pozabiti na suha cestišča. Posebej ob začetku deževja, ko ceste še niso sprane, je nevarnost toliko večja. Ceste pa so lahko prave drsalnice tudi pozneje, posebej v bližini polj, kjer s stroji navozijo nanje ostanke zemlje. Letos smo se prav v teh dneh prepričali, da nas lahko v višjih legah kaj hitro preseneti sneg. Tudi v dolini moramo zlasti v izpostavljenih legah že računati na prve zmrzali. In če že tem pastem uidemo, lahko iznenada naletimo na pas goste megle. Razlogov je torej dovolj, da vsak voznik odvrže svojo poletno brezskrbnost! Svojo pozornost naj najprej nameni vozilu, ki mora biti ne le tehnično pregledano, ampak zares brezhibno. Že zlizane gume, slabe zavore ali pregorele žarnice ga lahko stanejo celo življenje. Ob odhodu na daljšo pot pa naj nikar ne pozabi zimske opreme za vozilo. In za sklep še k obnašanju voznikov! Spremenjenim voznim razmeram je predvsem treba prilagoditi hitrost. Da se tega mnogi ne drže, pove že podatek o skoraj 40 odstotkih vseh nesreč zaradi neprimerne hitrosti. Sam vam zaupam, da sem med vožnjo iz Kranja proti Gorenjski in nazaj v petkovem deževju naletel na voznika, ki se jima je zdela vožnja v koloni prepočasna in sta jo prehitela kar po desni. Pa lepo drvite! • S. Saje Razveljavljene sodbe Ljubljana, 18. oktobra - S sprejemom amandmaja k ustavnemu zakonu pred letom dni so obsojenci ali njihovi svojci dobili možnost, da na podlagi novih dejstev in dokazov zahtevajo in dosežejo razveljavitev krivičnih obsodb. Ker gre za pravno rehabilitacijo obsojenih in včasih tudi za vrnitev zaplenjenega premoženja, se na slovenskih sodiščih kar vrstijo obnove političnih in vojaških procesov do 1954. leta. Po informacijah Temeljnega sodišča v Ljubljani objavljamo nekaj podatkov o dveh insceniranih procesih, v katerih sta bila obsojena tudi Gorenjca. S sodbama Okrožnega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča LRS iz leta 1951 so spoznali za krivo kaznivega dejanja po členu 100 KZ četverico, v kateri je bil tudi Maks STUPICA iz Dražgoš. Obtoženci naj bi predstavljali jedro protidržavne organizacije v Sloveniji, svojo domovino pa so po izidu resolucije Informbiroja leta 1949 izdali tudi s tem, da so najprej posamezno odobravali klevete, propagando in protidržavne cilje. Zaradi dejanj, ki merijo na to, da bi se s silo in protiustavno zrušila oblast delovnega ljudstva in izvoljena, z Ustavo določena predstavniška telesa in njeni izvršilni organi, so četverico obsodili na kazni od treh do sedmih let strogega zapora; Stupici so odmerili najmanjšo kazen. Temeljno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 20. 9. 1991 kazenski postopek proti četverici ustavilo ter sodbo iz leta 1951 razveljavilo. Po zloglasnem zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo je bil leta 1947 obsojen tudi Viktor SAVNIK, podjetnik iz Kranja. Ker je kot lastnik oddelka tkalnica in strokovni vodja celotnega podjetja Iskra v Kranju od aprila 1941 do marca 1942 dal svoj del podjetja in svojo visoko strokovno usposobljenost na razpolago okupatorju ter sodeloval pri vodstvu navedenega podjetja, so ga obsodili na 7 mesecev zapora, na zaplembo celotnega premoženja in na plačilo stroškov kazenskega postopka. Na zahtevo Savnikovega sina Luke je temeljno sodišče v Ljubljani dovolilo obnovo kazenskega postopka; Temeljni javni tožilec je sodbo umaknil, sodišče pa je s sklepom z dne 26. 9. 1991 ustavilo kazenski postopek zoper Viktorja Savnika ter sodbo iz leta 1947 razveljavilo. • S. S. MLADI GASILCI SO PREIZKUSILI ZNANJE - V soboto, 19. oktobra 1991, je Občinska gasilska zveza Kranj organizirala v osnovni šoli France Prešeren kviz za podmladek. Udeležilo se ga je več kot 220 pionirjev in mladincev iz 15 gasilskih društev. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja o požarni preventivi, letos pa so se prvič praktično preizkusili v disciplinah iz operativne dejavnosti. Med 32 mladinskimi ekipami so prva tri mesta osvojili 5. ekipa GD Cerklje, 1. ekipa G D Kokrica in 1. ekipa G D Voglje, med 29 pionirskimi trojkami pa 3. ekipa GD Žabnica, 2. ekipa GD Žabnica in 1. ekipa GD Žeje - Bistrica. S. S. - Foto: S. Saje STROJENJE KRZNA Usnjarstvo Vavpetič Triglavska ul. 24 61235 Radomlje pri Domžalah ® 061/727-015 727-243 •• strojenje vseh vrst kož - odkup kož sposobnih za strojenje v krzno - prodaje telečjega, govejega in ovčjega krzna Prevzem kož in prodaja krzna vsak delavnik od 8.-17. ure, sobota od 8.-12. ure Se priporočamo! GLAS 18. STRAN MALI OGLASI , OGLASI Torek, 22. oktobra 1fl Bliža se čas kolin in še ne veste, kje boste dobili čreva! Od 21.10.91 naprej lahko vse vrste naravnih črev dobite na ljubljanski tržnici (v pokritem delu). Se priporočamo! ČREVARSTVO M A JER Goričica 1c pri Ihanu, Domžale, tel.: (061) 722-263 FIN - ING D. O. O. POSAVEC POSAVEC 60 Podjetje za organizacijsko-poslovne, komercialne in finančno-računovodske storitve Nudimo storitve in pomagamo pri reševanju problemov pri: • vodenju poslovnih knjig, pripravi obračunov prometnih davkov, izstavljanju računov, izvajanju vseh vrst izplačil in vplačil ter kompenzacij in vodenju osebnih dohodkov za obrtnike • pripravi obračunov, trimesečnih poročil, polletnega obračuna in zaključnega računa. Izračun osebnih dohodkov, prometnega davka, izstavljanje računov, vodenje saldakontov in materialnega knjigovodstva za trgovine, proizvodnjo in ostala podjetja. Smo firma specializirana za opravljanje omenjenih in ostalih računovodskih ter finančnih opravil. Vsa ta dela izvajamo s pomočjo računalnikov kvalitetno in ažurno. Za podrobnejše informacije smo vam na razpolago na telefonski številki (064) 70-375 vsak dan od 7. do 16. ure. MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam 220-litrsko zamrzovalno OMARO flf 212-263 18131 Prodam vgradni Štedilnik Gorenje, rjav. ■g 218-005_ 18179 Prodam nova barvna TV Goldstar in CTV 712. Qf 217-188_18270 Prodani oljni GORILEC Klloeckner flf 47-636_18271 IZPOSOJA videokamer Uporaba enostavna1 Ur 241-265 18272 Prodam nov 200-litrski BOJLER TVT 200 Duo. flf 70-058 18282 Prodam ELEKTROMOTOR 0.75 kW. 1450 obr./min. flr 76-520 18296 Ugodno prodam etažno PEČ Emo Central, flf 801-632. pop. 18305 Prodam 300-litrsko zamrzovalno OMA-RO Gorenje. ^ 801-632. pop. 18306 Prodam nov POMIVALNI STROJ. flP 241-549_18321 Prodam CIRKULAR za razrez hlodovine. Uf 68-277 18326 Prodam oljni GORILEC Tysen. Razdrli. Golnik 95. Hf 46-531_18330 Prodam STRUŽNI AVTOMAT Tornos. premer 7. g 061 841-037_1X340 OVERLOCK Pfaff. nov. z garancijo, prodam. Uf 215-650 18353 1= ~A ROBINSON *J club TRŽIČ ■k \ DETELJICA 19 -J tel.:52-266 V četrtek, 24.10., ob 21. uri nastopa BORIS N0VK0VIĆ Prodam ŠTEDILNIK (4 plin. 2 elektrika), g* 49-429_18366 Prodam barvni TV in SESALEC Iskra. Uf 41-373_18369 Mizarsko KOMBINIRKO. starejše izdelave, prodam, g 217-844_18375 Prodam nerabljen vgradni ŠTEDILNIK (2 + 2). *g 801-242_18386 Merilec TLAKA Philips, prodam za 150 DEM. ^ 312-237_18395 ŠTEDILNIK Gorenje na trda goriva in termoakumulacijsko PEČ. 3.5 k\V. še vse novo, prodam, g 73-447_18396 Poceni prodam ŠTEDILNIK kupershusch ihn HLADILNIK, g 213-593 18406 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin. 2 elektri-ka). elektrićni RADIATOR in termoakumulacijsko PEC - cena za kos 1.500 SLT ter pomivalno MIZO - cena 700 SLT. Ogled popoldan. Alpska 54. Lesce 18409 Komplet OBROČE za lesni silos, prodam, g 70-567_1841 I Termoakumulacijsko PEČ. 4 kW. prodam. flP 326-831 18425 UGODNE CENE DNEVNEGA, TEDENSKEGA IN MESEČNEGA NAJEMA RENT - A - CAR PREPRIČAJTE SE V NAŠIH POSLOVALNICAH: Delovni čas: BRNIK, Letališče 7.-20. KRANJ, Koroška c. 5 7.-19. RADOVLJICA, Kranjska c. 9 7.-19. ŠK0FJA LOKA, Titov trg 8 7.-19. TRŽIČ, C. JLA 2 8.-16. Telefon: 213-754 211-083 74-621 621-755 52-370 Nudimo vam osebna vozila: A - RENAULT 4 C - CITROEN AX D - RENAULT 11 VWGOLFJX E- RENAULT 19 GTS CITROEN BX G - CITROEN C 25 D SE PRIPOROČAMO! .m m m. potovalna -'*m*i agencija /\_ ALPETOUR /Cc OK&ttO £oj> zašto/d / Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkini blagovnici Kamnik in ne glede na vrednost ima kupec posebno ugodnost pn enajstem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačilih do konca leta 1991. Vključite se v akcijo' 2-igelni. 4-nitni OVERLOCK. prodam /a 1.350 PEM. #802-170 18438 Prodam 290-litrski HLADILNIK Gorenje. Scnćar. Zl. polje 3/d. Kranj 18446 GLASBILA CD PLOŠČE lom Preti). BB King. JL Hooker. prodam. #81-352 18287 Prodam GRAMOFON Tosca 25. Urh. Je-lovška 10. Boh. Bistrica 18298 Prodam več gramofonskih PLOŠČ. Urh. Jelov tka 10. Boh. Bistrica_18299 Prodam dvomanualne ORGLE Elke. z originalnim stojalom. £ 73-162 18398 GRADBENI MATERIAL Poceni prodam stara OKNA. # 213-341. ;nt. 87. Vinko 18273 VIC - MLADI VOZNIK KOROŠKA 5 ( HOT€l CflfINfl ) tel. 213 - 650 Int. 812 328 - 602 - Teoretično In praktično Izobraževanje - Iiposojo osebnih avtomobilov, vožnje porok t voznikom In Vldeo kamero. R€NT-R - CRR MOTORJI KOLESA Prodam Husqarno CR 125. letnik .-Uf 218-755 1K3JJ Malo vozen AVTOMATI K. prodam 400 DEM, g 217-624_I83JJ Poceni prodam skoraj novo moško KjJ LO Rog Vodopivceva 14. Kranj VM gcistilrici sejem KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. Se priporočamo! Ugodno prodam 450 kosov novega STREŠNIKA folc. # 68-733 18372 AL FOLIJO za izolacijo. 180 m2. prodam za 1.200 SLT. # 77-067_18376 Ugodno prodam 3.000 betonskih STREŠNIKOV, g? 65-883_18387 Desna notranja VRATA. 85 cm, prodam za 3.000 SLI g 631-420_18389 Prodam dvoje OKEN. dim. 120 x 120 cm in 10 vreč bele MIVKE. # 65-532 18428 Prodam 5 kub. m. macesnovih PLOHOV. # 40-591. Pogačnik 18432 Prodam smrekove PLOHE in COLARI-CE. 3 kub, m. flf 74-937 18455 OKNO. VRATA. POLKNA. vse novo. prodam. # 632-480_18276 Prodam bakreno PLOČEVINO, deb. 0.55 mm. tf 75-802_18280 Prodam rabljena dvojna GARAŽNA VRATA. OSTALO KUPIM Kupim SADJE za predelavo. 65-411. zvečer_18291 CITROEN GS. GA. CX. BX, Viso. nevo-zne. za dele, kupim, flg 691-946 18318 Kupim smrekovo HLODOVINO, flf 66-463_18408 CITROEN GS. GA. BX. Visa za rezervne dele, kupim flf 691-946 18447 LOKALI VIDEOTEKO v Škofji Loki. prodam Ur 632-480_18275 Oddamo POSLOVNE PROSTORE. SSS Radovljica, Gorenjska 25 18331 Iščem PROSTOR za pranje avtomobila pozimi, Qf 215-211_18393 Najamem pisarniški PROSTOR, v Kra-PJU, Uf 061/613-092 18401 Prodam VESPO PX 200 E. letnik 1988. • bela. flr 45-087 18339 Prodam GAJBICE. Frelih. Posavec Podnan_\J^> SI. Prešernov spominski KOZARE^,, Kranju. Titov trg 16_ Ugodno prodam POROČNO OBLE&j g 329-626. popoldan__l»£ Prodam traktorsko PRIKOLICO. %■ 70-125 182 AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 28.10.1991, OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2(CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL 324-746 OSNOVNA ŠOLA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA razpisuje naslednji prosti delovni mesti pedagoških del3v' cev: 1 PREDMETNEGA UČITELJA - smer angleški in nemšk' jezik za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 UČITELJA V OPB s skrajšanim delovnim časom za določen čas za šol. let° 1991/92 Pogoj za sprejem na razpisani prosti delovni mesti je izp0'^ njevanje določil predpisov s področja vzgoje in izobražev^' nia- n. Nastop dela je za učitelja predmetnega pouka v mesecu n° vembru, za učitelja v OPB pa takoj. Prijavo z dokazili je treba poslati 8 dni po objavi razpisa " naslov: OŠ A. T. Linharta Radovljica, Kranjska c. 27. . Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh 0 zaključka razpisa. )9' fetek, 22. oktobra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN - S !< >5V'^''GLAS ^oclam nov ženski BALONAR. 50 % ce- gSžlJfr 85-351_18344 [[Odam GOBELIN, dim. 60 x 80 cm. ® j&Ji£__183?5 JVlam 200-1itrske SODE. primerni za IlffUv® 421 -699_ 18373 ^odno prodam ženski PLAŠČ" - zimski. J*ii%2__18380 Ugodno prodam 9 kg gosjega PUHA. ® ^f92 _^_18388 ?'°%*m dobro ohranjen "PAJKEL" za ži-!H^_241-015 _18421 Ak0^"1 nov komplet POSODE (kot ^U&io p t; \i, J^g* 213-031_"_18456 ^ureditve ŠOLA na Jesenicah, v telovadec, (j pdrj Jimnazijc .rasle. Pričetek, v sredo, 23. 10 S!?rmacije na® 327-949 za otroke, mladino in 1991. 8350 SNA ŠOLA v Škofji Loki; plesna O.0rana na "Podnu" - za otroke, mlado in Kraste ter aerobika. Pričetek v petek. 25. '991. Informacije na® 327-949 18351 Poznanstva Sajmeni SOSTANOVLKO - Slovenko. a"e Rudolf, Sv. Duh 187, Skofja Loka __18407 **azno prodam Ho i Prodam rabljeno PEČ za central-3$ ?u,rJavo z bojlerjem KTK - Vrhniška -^vam nov KOMPLET (v kovčku) za V|janje fotografij, ® 242-073, zvečer am 100 kg težko TELIČKO simen-N«V?ln mesana DRVA. Jošt. Strahinj 65, ___18356 ka^:,nl!enis LOPAR in KADI za nama -n!£^ 41-373_18368 ^*AN- OPREMA ma"j^ KUHINJO - hrast. ® iSil^g 15 do.1,8. ure_18286 ^"Prodam KAVČ m dva FOTEUA. ^^93. popoldan 18329 s°fc;„..----------„,.,,... nofni IEUI. i ® 18360 0tH'"° Prodam dva KAVČA, dve °8led ' OMARO >n tiče POS 45-27^ V pelel< m sonol°- dopoldan S ''"ceni prodam dve stari OMARI in KAVČA. Sušnik. Sp. Besnica l>J«^0-5(K) 18385 Prodam OMARO za dnevno so--vsj^2l_5-676 _18454 ^gNOVANlA Vvn°. STANOVANJE, s centralnim ^meoj 01 in telefonom, na Jesenicah, lo^ Jj"11' za novejšo garsonjero, s telefo-5^>J*J*5-W)5. po 20. uri 18265 f|ilni^° STANOVANJE. 52 kvad. Po Kranju, prodam. m., na 327-003, M^>^L___IM47 ^MiH} družbeno STANOVANJE, 42 8367 !?*1iS» ^lanslca družina nujno potrebuje Nart , ANOVANJCE - skromno stre-'"ISiff )?• za kn,J§i ias Brez predpla-"ri»: ČLOVEŠKA POMOČ 18427 Prodam R 4, za del Prodam kipar VENTIL - SVEČO, 4 stop-njc. ® 421-550_18312 DELE za VW hrošča, vlečno KUUKO. prodam, ® 64-358 18325 Prodam MASKO za tovorni avto TAM 110.® 45-158 18338 Prodam vetrobransko STEKLO za Mer-cedes 123. ® 242-262_18362 Prodam 2 "DROMELNA" in LEŽAJA -za prikolico. ® 215-211 18391 Prodam nove GUME s platišči - za prikolico. ® 215-211 18392 Prodam CITROEN GS, za dele. Cena 10.000 SLT. # 73-162 18399 Prodam vlečno KLJUKO za Lado Sama-ro. ® 217-1 19_18445 CITRON GS. GA. rabljene rezervne DELE, prodam, g 691-946_18448 Prodam MOTOR za Opel, 1600 cem, po generalni. ® 211-912 18451 vozila Prodam zaletenega GOLFA, letnik 1977. ® 633-312 Prodam VVARTBURG limuzina, letnik 1973. Cena 200 DEM. ® 218-202 17941 Prodam poškodovan JUGO 45. letnik 1989. Na vasi 15. Voglje - Šenčur 18266 Prodam 126 P. letnik 1984. tehnitno iz-praven. ® 327-354_18269 Z 750-850, letnik 1985, prodam. ® 061/481-135 18284 GOLF, letnik 1982, prodam za 5.200 DEM, ® 061/481-135_18285 JUGO 45 K. letnik 1990, prodam ali menjam. ® 79-073 18294 Prodam Z 750. iz garaže. 55.500 km. 'St 621-316_18295 Prodam JUGO 45. letnik 1986. Bešlcr, Doslovce 22, Žirovnica 18302 Prodam R 5 Campus, letnik 1990. ® 801-632, po 19. uri_18304 R 4 GTU, letnik 1989, prodam za 250.000 SLT. Gor. vas 243 18310 R 4 GTU. letnik 1989. prodam ali me-njam za Jugo. ® 692-643 18311 CITROEN GS, GA. rabljene rezervne DELE. prodam. «691-946 18317 KOMBI 850 (7 + 1), prodam za 900 DEM. Dohračevska 28, Žiri_18319 Z 101 Skala, letnik 1989, prodam za 5.000 DEM, g* 633-308_18320 Prodam VW 1200 J, letnik 1974, karam-boliran. ® 70-462_18328 Prodam AUDI 80 ID. letnik 1991. črn metalik. ® 58-094_18332 Prodam Z 128, letnik 1988. Olip, Savska 1 l/h. Bled_18335 Prodam 126 P. letnik december 1985. ® 73-060 18336 Prodam R 5 Campus. rdeč. nov, še nere-gislriran. ® 326-014_18342 Prodam FIAT 126 P, letnik 1987, registri-ran do septembra 1992. ® 88-171, v torek ali 88-697, ostali dnevi 18352 Prodam FORD SIERA 1,6 CL, letnik november 1987. Prva registracija marec 1988, rdeče barve, 5 prestav, temna stekla, garažiran, 29000 km. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Zg. Gorje 36 pri Bledu Prodam GOLF diesel S paket, letnik 1984. Informacije na ® 211-104 18354 Poceni prodam Z 101. letnik 1986, garaži-rana. registrirana do maja 1992. Cena po dogovoru. Informacije na® 216-734 _18355 GOLF. letnik 1980, prodam za 4.000 DEM.® 46-146_18364 R 5 GT Turbo, letnik 1990. ugodno pro-dam. ® 217-844_18374 Prodam Z 750, rumene barve, dobro ohranjena. ® 77-201_18377 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1980. ® 67-010 18379 Ugodno prodam registriran 126 P, letnik 1977.® 622-U^_18381 Nujno prodam 126 P, letnik 1977. ® 81-641, Lukežič_18382 Prodam ohranjen OPEL REKORD, le- tnik 1986. ® 327-292_18390 Prodam neregistriranega GOLFA, letnik 1977.® 68-119 18400 Prodam DAIHATSU Sharad, letnik avgust 1990 in ženski zimski PLAŠČ za nosečnico, štev. 42 ter ženski zimski PLAŠČ, štev. 36. ® 721-566 18405 ~ LADO karavan, letnik 1981, registrirana. ŽIVALI nrodam.® 70-045 18412 w Prodam VW. letnik 1974.® 421-577 _18434 Prodam 126 P. registriran do avgusta 1992. Sp. Gorje 41 18435 Prodam ali menjam JUGO 1,1. GX. Gri-čar, Preska 4. Tržič_18436 JUGO 45, letnik 1991. prodam za 6.800 DEM. ® 50-826 18437 R 5 TD, letnik februar 1989, original francoski, prodam. ® 81-850. int. 18, od 7. do 15. ure_18449 Prodam VVARTBURG, letnik 1981, motor obnovljen. ® 79-028_18450 zaposlitve Simpatično dekle za delo v strežbi zaposli gostilna v Kranju. ® 222-233 Honorarno zaposlitev - STREŽBA ponoči za šankom, išče simpatično dekle. ® 50-555__18264 Iščem kakršnokoli DELO. razen akvizi-tersiva. ® 77-609_18308 Mlado dekle išče zaposlitev v STREŽBI Šifra: NATAKARICA_18313 Iščem redno ali honorarno ZAPOSLITEV. ® 44-628 18337 Iščem honorarno ZAPOSLITEV v dopoldanskem času.® 74-937 18348 Neomejen zaslužek vam nudimo s PRODAJO otroškega programa. ® 84-662 _18357 Komunikativnim osebam nudimo honorarno DELO. ® 323-135 18371 Razpisujemo ŠTIPENDIJO za delovno mesto kuharja. Šifra: KUHAR 18416 Kako z DELOM na domu, izboljšati svoj zaslužek, lahko izveste na ® 68-051, Alenka 18420 Prodam vozno, neregistrirano ® 48-139, Naklo DIANO. 18417 Prodam 8 tednov st talko. ® 73-116 aro TELIČKO simen-18315 Poceni prodam LADO, letnik 1 strirana. ® 41-044 980, regi-18423 Prodam 5 mesecev talko. Lipnica 29 Drejo TELICO simen-18324 Prodam z 101, letnik 1976. ® 4 21-003 18424 Prodam 5 mesecev hom 42. Zg. Gorje brejo KRAVO. Pod-18333 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega, dragega VELIMIRJA ČEVRIZA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, njegovim sošolcem in prijateljem, ki so z nami delili globoko žalost in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi popu Budimirju za opravljen obred in sošolcem za poslovilne besede. ŽALUJOČI: Mile, Ranka in Dragan ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka MARTINA RŽENA- DARKA se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem* za izraze sožalja, podarjeno cvetje in pomoč. Posebej smo dolžni zahvalo Urološkemu odd. in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje, dr. Pegamovi in patronažnim sestram iz Kranja za vse obiske in spodbudne besede v času njegove bolezni, hvala g. župniku iz Hrastja za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob njegovem preranern grobu. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Hrastje, 8. oktobra 1991 VSPOMIN Vedno znova, ko jutro se rodi, ne verjamem, da Tebe ljuba stara mama ni. A srce v bolečini zaječi, ali je res, res, da se tudi Ti ljuba stara mama nazaj ne vrneš več? MARIJI JARC p. d. Markovi mami iz Nakla Danes, 22. oktobra, minevata dve leti, odkar odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, a doma ostala praznina je globoka. Hvala vsem, ki se spominjate moje ljube stare mame, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke! ŽALUJOČA: vnukinja Tatjana Naklo, 22. oktobra 1991 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Podnom 42. Zg. Gorje 18334 Domače PRAŠIČE, težki 120 kg, prodam. ® 422-673_18410 Prodam PSA - mladička, pasme labrado-rec. ® 41-825_18418 Prodam brejo TELICO simenlalko. Praprotmi polica 3, Cerklje 18419 Prodam rodovniško KOBILO kasač in KRAVO simenlalko, za nadaljno rejo ter TELIČKA, za zakol ® 44-129 ali 44-122 _18429 Prodani ali menjam KRAVO, po izbiri, za junca. Justin, Doslovce 18. Žirovnica 18452 Prodam navadne FAZANE. 84-382 18453 ZAHVALA V 96. letu starosti meje za vedno zapustila moja draga mama FRANČIŠKA TAVČAR p. d. Mežnarjeva mama iz Malenske gore Iskreno se zahvaljujem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z menoj in se od moje mame v tako velikem številu poslovili. Še posebno zahvalo sem dolžna g. župniku za poslovilni govor pri maši na naši Gori in za lepo opravljen pogrebni obred ter srčno sem hvaležna nonetu »Blegoš« za lepo zapete žalostinke, kakor tudi sosedovi Pavli Benedik za poslovilne besede ob njenem odprtem grobu. Vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat moja srčna hvala! ŽALUJOČA: hčerka Francka Jazbine, 16. oktobra 1991 Hvala vsem, ki ste imeli radi dr. MIRO ZAMAN-GERMOVNIK Hvala vsem, ki boste se naprej z nami . .. Martin, Janez, Marjeta, Andrej in Rudi ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame MARICE KOCJANČIČ roj. Jakopič iz Nove vasi pri Radovljici se svojci najiskreneje zahvaljujemo vsem,-ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom sovašča-nom, znancem, kolektivu upravnih organov UO SO Radovljica ih Osnovne šole Stane Žagar Kranj za tolažilne besede, izrečena sožalja in darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo sosedi Nežki Dragan za poslovilne besede, pevcem okteta LIP Bled in Rikiju Hrast za lepo zaigrano Tišino. Še enkrat najlepša hvala! ŽALUJOČI: hčerki Stanka in Olga z družinama Umrla je naša sodelavka MARIJA RESMAN Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 21. 10. 1991, na pokopališču v Tržiču. OŠ heroja Bračiča Tržič Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, daje umrl naš sodelavec JOŽE HAJDINJAK pismonoša Pogreb bo v torek, 22. oktobra 1991, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! DELAVCI PTT PODJETJA KRANJ OD PETKA DO TORKA Slovenija in svet Slovenska delegacija je tudi na zadnjem srečanju v Haagu vztrajala na samostojnosti, kot samostojna država pa bo na osnovi obojestranskih interesov sodelovala z državami ali državo, ki bo nastala na ozemlju bivše Jugoslavije. Tudi petkova mirovna konferenca o Jugoslaviji v Haagu je dokončno pokopala Jugoslavijo kot državno tvorbo. Večina na konferenci je soglašala s predlogom vodstva konference, da tiste republike, ki želijo, lahko dobijo mednarodno priznanje. Temu je nasprotoval samo srbski predsednik Miloševič in njemu naklonjeni štirje člani predsedstva, ki pa so bili postavljeni v kot in jim je predsedujoči lord Carrington celo vzel besedo. Presenetljivo pa je bilo stališče Črne Gore, ki je pristala na tako formulacijo, verjetno zaradi razloga, da ne bi ostala mednarodno osamljena. Evropa tudi pripravlja ostre sankcije zoper Srbijo, ki pa so vprašljive zaradi obnašanja Rusije, ki je kot veliki dobavitelj nafte in plina Srbiji in jugoslovanski armadi zainteresirana za nadaljnje sodelovanje. Vodstvo haaške konference je predlagalo za ozemlje bivše Jugoslavije carinsko cono. Slovenija tega ni podprla, saj njena delegacija v Haagu ni imela pooblastil za podpis kakršnegakoli dogovora, razen tega pa je naš interes, skladno z željo po polni samostojnosti, kvečjemu cona proste trgovine. Slovenija skladno s stališči skupščine in političnega vodstva zavrača možnost vključitve Slovenije v neko novo konfederacijo. Jugoslavija je zanjo pokopana, saj se bodo odslej v Haagu pogovarjali samo še predstavniki republik, okrnjeno srbsko državno predsedstvo pa je za Haag nelegitimno. Slovenska delegacija je haaško konferenco izkoristila tudi za preprečevanje posledic, ki bi jih imeli za Slovenijo ukrepi Narodne banke Jugoslavije. Ukrepov centralne Jugoslovanske banke sicer ne gre podcenjevati, vendar ne bodo imeli pričakovanega hudega vpliva. Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel (z njima so bili v Haagu še dr. Janez Drnovšek, Marko Kosin, Ivo Vajgl, dr. Danilo Tiirk in Marjan Šiftar) sta po vrnitvi iz Haaga povedala, da bo posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Cyrus Vance v Združenih državah Amerike posredoval v korist Slovenije. Nujna samostojna politika Stopanje Slovenije v mednarodne odnose prinaša tudi nekaj novih obveznosti in odgovornosti, pravi dr. Danilo Tiirk, strokovnjak za mednarodno pravo in član slovenske delegacije na pogajanjih v Haagu. Če bo hotela imeti država Slovenija dober položaj v visoko integrirani Evropi, mora imeti sposobnost igrati v "teamu". To sicer ni odrekanje lastnim nacionalnim interesom, pač pa ustrezno mero vztrajnosti in doslednosti ter upoštevanja razumnih interesov drugih. Slovenija torej ne bi smela motiti interesov Evropske skupnosti. Morali pa bi dokazati, da položaj Slovenije in Hrvaške ni enak, zato tudi modalitete za njuno priznanje niso enake. Vsekakor pa mora Slovenija Hrvaški pomagati. Dokazovanje sposobnosti slovenske države voditi lastno in odgovorno zunanjo politiko bo torej med pomembnimi letošnjimi političnimi novostmi, ugotavlja dr. Tiirk. • J. Košnjek Dr. Bučar v Parizu Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar je včeraj odpotoval v Pariz, kjer bo gost mednarodnega kolokvija "Nov politični obraz Evrope". Na kolokviju bodo sodelovali znani evropski znanstveniki in parlamentarci. Prireja ga Fondacija za prihodnost, ki ji predseduje Jacques Baumel, član parlamentarne skupščine Evropskega sveta in odličen poznavalec jugoslovanskih razmer. Predlog za priznanje Predsednika slovenske vlade so iz italijanskega parlamenta obvestili, da je zunanjepolitični odbor parlamenta predlagal priznanje Slovenije. Vlada bo o tem odločala ta teden, je sporočil vladni predstavnik za tisk. Istra razburja Istrski demokratični sabor je v nedeljo organiziral že tretje protestno zborovanje, tokrat v Savudriji, na najzahodnejši točki istrskega polotoka. Zborovanje je potekalo pod geslom "Za mir na Hrvaškem, proti mejam v Istri". Naslednje zborovanje bo 10. novembra v Bujah. Nanj bodo povabljeni vsi Istrani, ki nasprotujejo mejam med Hrvati, Slovenci in Italijani. Oglasila se je tudi mladinska organizacija italijanske liberalne stranke. Meni, da mora biti priznanje Slovenije in Hrvaške povezano s statusom italijanske manjšine v Istri. Meja na Dragonji med Slovenijo in Hrvaško ni nikoli obstajala, pravijo in dodajajo, da so za avtonomno deželo Istro in Dalmacijo, kar ne bi okrnilo suverenosti Slovenije in Hrvaške. Izbor miss Skala 91 v Preddvoru - v diskoteki Skala v Preddvoru je bil v nedeljo zvečer izbor miss Skala 91. Bila je prva prireditev te vrste, obisk pa je bil izredno velik. Med kandidatkami je bila najlepša Alenka Kancilija iz Ljubljane, ki je poleg praktičnih daril, zlate ogrlice, prejela tudi nagrado: 9-dnevno bivanje na Floridi. Tudi drugouvrščeni Tini Šturm iz Ljubljane in Simoni Kosi so podelili vredne nagrade in vikend pakete v turističnih krajih. - Foto: Gorazd Šinik Prva slovenska registracija letala v Lescah V • Nasi letalci želijo sodobno zakonodajo Ker zbora letalcev Slovenije, ki naj bi ga v Alpskem letalskem centru v Lescah pripravili že konec septembra, zaradi znanih težav z upravo letenja, niso mogli pripraviti niti minuli konec tedna, so v Poljčah v soboto organizirali okroglo mizo, na kateri so govorili o najbolj perečih problemih letalstva v Sloveniji. Najpomembneje pa je, da začne delovati center republiške uprave za zračni promet. Poljče, Lesce, 19. oktobra - To, da je osamosvajanje slovenskega letalskega prometa od jugoslovanskega velik problem vseh, ki jim je posel ali hobi letalstvo, so v soboto s številno udeležbo potrdili mnogi naši letalski strokovnjaki, člani aeroklubov, predstavniki Ministrstva za promet in zveze, Adric Airwaysa, ZLOS, RŠTO, Fakultete za strojništvo in podjetja Elan fligha. Slovenija pa je sredi avgusta že dobila svojo upravo za zračni promet, ki v zadnjih dveh mesecih skuša rešitvi vrsto vprašanj povezanih s prihodnjo organiziranostjo letalstva pri nas in vključevanjem v mednarodno letalsko organizacijo. Kot je na začetku poudaril direktor uprave za zračni promet Peter Mara, je osnovna pristojnost pri urejanju letalskega prometa dana ministrstvu in vladi, ki skrbita za urejanje mednarodnih odnosov, za vse ostalo pa bo seveda morala poskrbeti stroka -čim hitreje, čim učinkoviteje in čimbolj profesionalno. "Trenutno pa je naša največja skrb omogočiti, da Adria Airways prenese svoje operacije iz Celovca nazaj V Ljubljano. V času moratorija in še kasneje se zvezna uprava za kontrolo letenja ni odzivala na naše pozive in niso pokazali nobene pripravljenosti, da se stvari rešijo, češ da so edino tam med- narodno priznani, mi pa ne. V tem tednu je bila tudi konferenca zveze letalskih organizacij v Parizu, na kateri se je pokazalo, da zaradi nesposobnosti kontrole letenja v Zagrebu celotni jugoslovanski prostor pokriva Beograd, ki je še vedno priznan kot letalska oblast. Imeli smo več operativnih pogovorov s sosednjo Avstrijo, vendar pa tega zaenkrat še ne moremo formalizirati. Dogovarjamo se tudi s proizvajalci opreme za kontrolo letenja, pri čemer so dobavni roki relativno dolgi. Vendar pa smo se odločili, da bomo imeli v Sloveniji enotno kontrolo letenja in vodenja letal, tako civilnih kot vojnih. Kljub deževju je novoregistrirano letalo uspešno prestalo prvi polet- i - v pogojih vidljivosti. Minister za informiranje Jelko Kacin, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora zbora letalcev Slovenije, je pojasnil, da zaradi številnih kompozicij z opremo in razstrelivi po Sloveniji, v minulih dneh ni bilo moč odpreti zračnega prostora. Ta problem naj bi se rešil že konec tega tedna s koncentracijo vsega na tri lokacije in odhodom vojske iz Slovenije. Tako bodo lahko po novem leteli vsi, ki bodo polete najavili prejšnji dan do 17. lako ima uprava za zračni promet trenutno veliko nalog,M so udeleženci posveta opozarja" na številna nerešena vprašanja 1 zvezi z registracijo letal, šolanji kadrov, statusa letalskih centre^ vključevanja v teritorialni obrambo, podaljševanja dovoljenj za letenje.... Zato so sklenili, da se na podobnem posveti1 spet dobijo čez tri tedne. • v' Stanovnik Minuli teden so v Alpskem letalskem centru dobili tako imenovano padalo TANDEM, ki je namenjeno turističnemu padalstvu. Turisti iz višine 2500 metrov skačejo skupaj z učiteljem. Do višine 1200 metrov se leti "prosti pad", nato pa učitelj padalo odpre in skupaj letita do cilja. Kot je povedal direktor ALC Lesce -Bled, Pavel Burja, je šest njihovih učiteljev naredilo tečaj, ki ga je v Lescah vodil ameriški strokovnjak. Cena padala je bila 10 tisoč mark, poleg tega pa je bilo treba za vsakega tečajnika plačati še 200 dolarjev. Digitalna centrala ob 30-letnici PTT podjetja Kranj 35 priključkov na 100 prebivalcev Minister za informiranje Jelko Kacin je v petek v Kranju odprl glavno digitalno telefonsko centralo, ki bo na Gorenjskem omogočila nadaljnji razvoj telekomunikacijskega sistema, v Sloveniji pa z ostalimi tovrstnimi centralami zaključek digitalizacije medkrajevnih zvez v letu dni. Kranj, 21. oktobra - Čeprav je bil pozdravni govor predsednika tr-žiške občinske skupščine Petra Smuka, ki je v petek v Kranju v imenu kranjskega župana Vitomirja Grosa nagovoril udeležence svečane otvoritve glavne digitalne telefonske centrale na račun hol-dingov oziroma Iskre precej zajedljiv, je minister Jelko Kacin poudaril, da je ne glede na to, kaj je povedal predhodnik, vesel, da je proizvajalec centrale "domačin". Kot pomemben dogodek ob 30-letnici PTT podjetja Kranj in še bolj kot dosežek pri nadaljnjem vključevanju Gorenjske v medkrajevne in Slovenije v mednarodne povezave, pa velja tudi razumeti telekomunikacijski center v Kranju. Omogočil bo namreč v prihodnje z dograjevanjem do 250 tisoč telefonskih priključkov in sta tudi zato napovedi glavnega direktorja sestavljenega PTT podjetja Slovenije Miloša Mitiča, da je cilj v dveh letih teletonskj priključek v vsako družino i«j direktorja PTT podjetja Kranj Maksimiljana Erzina, da d Gorenjska 1995. leta imela » priključkov na 100 prebivalce* izzveneli realno. V tem trenui ku pa centrala v Kranju pome ni predvsem hitrejše vzpostavljanje kvalitetnejših zvez. jutri pa bo ta centrala omogočila 60 tisoč zvez, 3000 novih telefonskih povezav s posameznimi centri doma in v svetu te« 2000 novih priključkov v Kranju in 5000 v prometnih delil1 Kranja. V dobrem poldrugem letu Je bila končana ta velika investicija, ki je veljala 15 milijonov nemških mark in za PTT podje' tje Kranj pomeni v trenutku m gradnje polovico lastnih sredstev. Utemeljena pa je bila fl8 otvoritvi nedvomno tudi zahvala dobavitelju opreme Iskri Te in Gradbincu Kranj, ki je 1 kratkem času s soizvajal*j! uspel opraviti nenazadnje tud' zahteven gradbeni poseg. • * Žalar DOBER OKTOBER Znižanje cen nekaterih izdelkov v Merkurjevih prodajalnah od 7. oktobra do 7. novembra. 23 vrtne garniture, motorne in električne Q/\0/ kos'ln'ce' garniture DOM-Triso (meter, OU /0 kotnik, vodna tehtnica,...) za 20% vrtne mreže,orodja ISKRA-ERO,Swaty - FLEX Black & Decker, Unior, vijaki, okovja Titan in Kovinoplastika, EMO-BIO in garniture. za 15% Varstroj in Iskra - Varjenje BARVE, LAKI, RAZREDČILA Znižanje cen velja za takojšnja plačila nad 1.000,00 tolarjev in člane stanovanjskih zadrug.Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih!