PoStnina plačana v gotovini] Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6. telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik MIlan Flerta. — izhaja vsakega 15. v mesecu. — Žiro račun: Številka 5012-3-50. — Cena 0,50 din. — Tiska tiskarna »Tonete TomSlča« v Ljubljani Leto VIII — Posebna številka Domžale, 15. ju lija !!*(>!) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE 27. JULIJ - OBČINSKI PRAZNIK Občinski praznik praznujemo vsako leto na obletnico prvega oboroženega spopada naših ljudi z okupatorjem. To je bil spontan upor proti nasilju, porojen iz zahteve ljudi, da sami oblikujejo svoje Življenje in da sami odločajo o njem kol svobodni in enakopravni člani svoje nacionalne skupnosti. Danes je vsakoletno praznovanje 27. julija za vse naše občane priložnost, da preverijo, če sami in tisti, ki so jim zaupali določene naloge, te obveze in dolžnosti tudi izpolnjujejo, da ugotove uspehe pri delu in napravijo načrte za bodoče. Letošnje leto je povezano s 50. obletnico nastanka naprednih delavskih in mladinskih gibanj, v katerih so se zbrale sile, ki so lahko obrnile kolo zgodovine naše domovine v smer in za cilje, katerih sadove uživamo mi in jih bodo tudi še naši otroci. Kje so se pokazale aktivnost, delavnost in revolucionarna tradicija v obdobju od lanskoletnega občinskega praznika, tj. v preteklem letu? Uspešno smo opravili volitve odbornikov in poslancev za naslednje štiriletno obdobje, s katerimi srno i/, svoje srede, iz delovnih in krajevnih skupnosti izbrali ljudi, ki bodo znali s svojim javnim delovanjem usklajevati mterese občanov, delovnih in drugih organizacij, vzpodbujati in usmerjati njihovo dejavnost in odločati na način, ki bo zagotovil napredek našega gospodarstva in ostalih družbenih dejavnosti. Predvolilno obdobje je aktiviralo zelo veliko občanov, več kot kdajkoli prej. Vsi tisti, ki niso bili izvoljeni v predstavniška telesa, so pa voljni in sposobni delati v samoupravnih organih skupščine, bodo morali tudi prevzeti del družbene odgovornosti in se udejstvovati v svetih, Upravnih organih skladov in krajevnih skupnostih. Ravno samouprava v krajevnih skupnostih je tisto področje, od ko- der pričakujemo največ pobud, predlogov in neposrednega dela za razvoj naših krajev in pomoč ljudem. V široki akciji za samoprispevek za šolstvo in na referendumu samem je bila nedvomno izražena volja ljudi, da zadeve rešujemo sistemsko, korenito in prav v tej akciji se je manifestirala zahteva, da moramo v človeka — občana kot najvažnejšega dejavnika v delovnem in družbenem procesu zaupati in za njegov razvoj in izobrazbo investirati kolikor je največ mogoče. Referendum je dokazal, da je velika večina pripravljena v ta namen odstopiti tudi del svojih osebnih dohodkov. Tudi usmeritev, ki smo jo v gospodarskih naložbah začrtali v zadnjih letih, že daje pričakovane sadove. Trgovina, gostinstvo, turizem, komunalna dejavnost, to so področja, ki neposredno zadevajo vsako najmanjšo družbeno enoto — družino, ki pa tudi prispevajo k dohodkom skupnosti. Večji premiki se čutijo tudi že v industriji, ki je na dobri poti rekonstrukcije, modernizacije in vpeljave novih tehnologij. Delovanje vseh občanov in njihovih samoupravnih združenj naj bo v prihodnjem obdobju, tj. do prihodnjega praznovanja občinskega praznika usmerjeno na delo v delovni organizaciji in na delovnem mestu, na skrb za vzgojo in izobrazbo mladine, na sodelovanje v krajevni skupnosti in na pomoč vsem tistim, ki se v okviru občinske skupščine in njenih organov prizadevajo izpolniti nalogo, kot -o rekonstrukcija cest, izgradnja turističnih objektov, otroško-varstvenih ustanov, modernizacija delovnih organizacij in tudi tistih, ki skrbijo za to. da bomo v primeru nesreče znali pomagati sebi in drugim ter obvarovati svojo neodvisnost in lastno pot pri izgradnji naše družbe. V TE.I ZEL.TI PREDSEDSTVO SKUPŠČINE ČESTITA OBČANOM OB NAŠEM SKUPNEM OBČINSKEM PRAZNIKU. V tej številki objavljamo: Pomniki partizanskih bojev in okupatorjevega nasilja Pregled športne dejavnosti v občini Zemljevid občine in Statistične podatke o občini Prireditve za občinski praznik - 27. julij - v dneh od 19. do 29. joiija 1969 19. 7. MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR F APIRNIC AR JE V — ŠPORTNI PARK DOMŽALE OB 16,00 URI CELULOZA ST. MAGDALEN (AVSTRIJA) : PAPIRNICA VEVČE OB 17.30 URI PAPIRNICA HALLE1N (AVSTRIJA) : PAPIRNICA KOLlCEVO OB 18,00 URI OBČINSKA MEDSEKTORSKA VAJA GASILCEV V RADOMLJAH OB 20,00 URI SVEČANA OTVORITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA IN PRIŽIG ZARE V RADOMLJAH 20. 7. OB 9.00 URI PuLFINALE MEDNARODNEGA NOGOMETNEGA TUHNIHJA PAPIRNICAHJSV OB 10,30 URI FINALE MEDNARODNEGA NOGOMETNEGA TURNIRJA PAPIRNICARJEV — ŠPORTNI PARK DOMŽALE OH 15,00 UKl DRŽAVNO PRVENSTVO V GO-CARTU V DOMŽALAH OB 17,00 UKl FINALE OBČINSKEGA MLADINSKEGA PRVENSTVA V KOŠARKI — V HALI DOMŽALE OD 19,00 URE DALJE MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI ZA JUNIOKKE. SODELUJEJO: MADŽARSKA, JUGOSLAVIJA A IN B JN REPREZENTANCA LJUBLJANE — V HALI DOMŽALE 21. 7. OD 19,00 URE NADALJEVANJE MEDNARODNEGA TURNIRJA V KOŠARKI ZA JUNIORKE — HALA DOMŽALE 22. 7. OB 19.00 URI NADALJEVANJE MEDNARODNEGA TURNIRJA V KOŠARKI ZA JUNIORKE — HALA DOMŽALE 23. 7. OB 17.00 URI UBC1NSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V PLAVANJU — ŠPORTNI PARK DOMŽALE 24. 7. OB 17.00 URI MLADINSKO PRVENSTVO DOMŽAL V NOGOMETU — ŠPORTNI PARK DOMŽALE 25. 7. OB 15,00 URI St-KUJEM IZSELJENCEV DOMŽALSKO-KAMNTŠKEGA PODROČJA V KAMNI S Ji i BISTRICI. ZDRUŽEN S KULTURNIM PROGRAMOM OB 19,00 URI NoCNl STAFETNl TEK PO ULICAH DOMŽAL OB 20,00 URI PROMENADN1 KONCERT DOMŽALSKE GODBE NA PIHALA — PLOSCaD 1'ltlijj HALO DOMŽALE 20. 1 OB 8.00 URI KONCERT DOMŽALSKE GODBE NA PIHALA, PLOSCAD PRED HALO DOMŽALE OB 9.00 URI »VECANA »l&JA SKUPaCINE OllClNh DOMŽALE — V HALI DOMŽALE, /.umv.MA Z AKADEMIJO, PRI KATERI SODELUJEJO: GODALNI IN HARMON i KARSK1 ORKESTER ZG1 TER ZDRUŽENA PEVSKA ZBORA ■aOj-iD.uuNOSTI IZ KAMNIKA Ivi UPOKOJENCEV I/. DUMZAL OB 17,00 URI FINALE MLADINSKEGA PRVENSTVA DOMŽAL V NOGOMETU — SPOR i ni PARK DuMZALE OB 19.U0 URI PKOMENADNI KONCERI DOMŽALSKE GODBE NA PIHALA V MORAVČAH PRED SPOMENIKOM NOB OB 20,00 URI PKOMENADNI KoNCERl MENGEŠKE GODBE NA PIHALA V MENGŠU NA GLAVNEM TRGU OB 20,00 URI OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU — ŠPORTNI PARK DOMŽALE OB 20.00 URI GLASBENA REVIJA NA PROSTEM V SKOCJANU 27. 7. OB B.00 URI OTVORITEV NOVEGA OTROŠKEGA VRTCA V MENGŠU OB 9.00 URI PRIJATELJSKO SREČANJE ŠPORTNIKOV ZAGORJA IN DOMŽAL V NOGOMETU. KOŠARKI. KEGLJANJU. NAMIZNEM TENISU, STRELJANJU IN SAHU — ŠPORTNI PARK DOMŽALE IV. BALKANSKI ŠAMPION AT V KOŠARKI ZA JUNIOKKE OD 27. DO 2«. I, lOtiU - HALA DOMŽALE 27. 7. OB 18.30 URI SLOVESNA OTVORITEV OB 19,00 URI JUGOSLAVIJA A : JUGOSLAVIJA B OB 20,30 URI ROMUNIJA : BOLGARIJA 28. 7. OB 19.00 URI JUGOSLAVIJA B : BOLGARIJA OB 20.30 URI JUGOSLAVIJA A : ROMUNIJA 29. 7. OB 19.00 URI ROMUNIJA : JUGOSLAVIJA A OB 20,30 URI BOLGARIJA : JUGOSLAVIJA A OB 22.00 URI ZAKLJUČEK SAMPIONATA OBVESTILO V Preserjah. blok A je odprt novi vrtec, v katerem je prostora se la en oddelek predšolskih otrok. V kolikor bi starši želeli otroke oddati v vrtec, jih lahko vpišeju v samem vrtcu v Prcserja h ali na upravi zavoda, ki je v Domžalah, Savska c. 3. Spominski kamen pri Prescrjah na zbornem mestu radomeljske partizanske skupine 27. julija 1941 Ze dober mesec po ikupaciji jc bil ustanovljen vojni komite za kamniško okrožje, ki je začel pripravljati oboroženo vstajo. Do srede juliju je uspel osnovali bojne skupine v Kamniku, na Duplici, v Crni nad Kamnikom, v Radomljah, v Mengšu, v Dolu v Domžalah. 25. julija 1041 je vojni komite na sestanku ob opekarni v Volčjem potoku ugotovil, da so priprave za vstajo že dosegle takšno stopil j o, da bi bojne skupini- lahko že začele i sabotažnimi akcijami. Na tem pomembnem sestanku so sklenili, da se začne v kamniškem okrožju vstaja v noči od 27. na 20. julij. Izdelali so tudi natančni načrt akcij posameznih bojnih skupin I se odločili za ustanovitev kamniškega bataljona. Načrt le predvideval rušenje za okupatorja pomembnih komunikacij in objektov. Na sestanku so tudi določili zborna mesta posameznim skupinam za odhod v partizane po akcijah. Med najštevilnejšimi in najprizadevnejšimi bojnimi 'lupinami je bila radomeljska. Njen vodja dr. Marijan ^errnastia, ki je bil določen tudi za komandanta kamniškega bataljona, je določil, da se zbere skupina 27. julija ob 10. M zvečer v Križkarjevih smrc-kicah. Na sestanku jo je Oznanil z nalogami, ki jih ji je naložil vojni komite. Pristne je razdelil v dve skupini in nekaj prod polnočjo sta ^Šli na sabotažno akcijo. Onesposobili sta oba mostova frek Kamniške Bistrice. Nato sta se obe skupini zbrali pri javnem mostu v Radomljah in sc dogovorili, kdo bo šel ^*oj po akciji v partizane, kdo pa bo ostal na terenu kot politični delavec. Večina je odšla v krumperške gozdove in tam uredila taborišče Prav tako so tudi druge bojne '*Upine izpolnile svoje naloge; in tako se je v tej noči *čela množična vstaja na Slovenskem. obiskala borce komandant kamniškegu bataljona dr. Marijan Dermastia in politični komisar Tone Sturm ter ustanovila rado-meljsko-men^eško četo, Njena patrulja je nato naslednji dan napadla uostapovski avte pri Ihanu. Zaradi aktivnosti te čete je enota nemške policije iz Kranja 11. avgusta izvedln večjo hajko V krumperških uozdovih. Uspele je presenetiti boni v taborišču v Hrast ju. Toda borci so sc hitro znašli, se prebili skozi obroč in eelo vpadli Nemcem v hrbet. Ti so v tej hajki zaplenili le kuharski kotel, imeli pa so verjetno tudi nekaj žrtev. Tako je četa kljub neizkušenosti v partizanskem bojevanju uspešno odbila prvi nemški napad. Po tej hajki M je i adomeljxk<>_mengcška četa odpravila na Rašico, kjer so 17 avgusln preosnovali kamniški bataljon in borce razvrstili v nov štiri čete. Spominski kamen pri Mohorju nad Moravčami spominska plošča v Hrastju narl Brezovico v spomin na **rVo iiemšn hajko proti radomcljsko-mengeški četi 1941 k Radomeljska bojna skupina je iz svojega taborišča nad . kovico pri Krtini pošiljala na akcije patrulje. 6. avgusta P ftjena patrulja na cesti Lukovica—Moravče obstrelila ^•"avškega orožniškega komandirja. Se uspešnejša pa je y a njena druga patrulja, ki je postavila zasedo ob mostič-j Pri Zelodnku. Napadla je nemško motorizirano kolono i^Se nato uspešno izognila obkolitvi, ki so jo poskušali ^esti Nemci. Naslednji dan po tej akciji, 7. avgusta, je v taborišče še mengeška bojna skupina. Ta dan sta 20. septembra 1941 se jc mengeško-moravška četa utaborila v gozdičku pri Svetem Mohorju nad Moravčami, od koder jc nameravala pošiljati patrulje na sabotažne akcije 36 v Crni graben. Ze naslednji dan pa je uspelo 171. rezervnemu policijskemu bataljonu borce obkoliti. Na srečo je komanda čete poslala prav takrat iz taborišča patruljo, ki je pravočasno odkrila sovražnika. 12 borcev je takoj odšlo na položaje. Nemce so pustili do petdeset metrov blizu, nato pa so jih nenadoma napadli. Po dveh urah boja so Nemci prenehali napadati, ker se je začelo temniti. Skupina policistov je zapustila položaje in odnesla hudo ranjenega majorja v dolino. Četa se je skozi edino vrzel v obroču prebila o roti Zlatemu polju. Drugo jutro sta prišli na Mohor kot okrepitev še dve četi policije, vendar sta našli le prazno taborišče. Boj mengeško-moravške čete pri Mohorju je lep primer spretne partizanske taktike proti številčno močnejšemu sovražniku in ga lahko štejemo za najuspešnejši boj z okupatorjem na domžalskem območju v letu 1941. Cerkev na Golčaju — pomnik tragedije radomeljske čete Po vrnitvi iz Ljubljanske pokrajine, kjer je radomeljska četa dobila za uspešno dejavnost Kamniškega bataljona zastavo kot visoko priznanje vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, se je utaborila v kolovških gozdovih. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet pa ji je kmalu naložilo novo nalogo: skupaj s I. štajerskim bataljonom in drugimi enotami naj bi preprečila preseljevanje Slovencev iz brežiškega območja. Radomeljska četa se je odpravila na Golčaj. kjer je čakala na zvezo s kurirji, ki bi jo •'lpeljali na Štajersko. Mcžnar A. Prvinšek pa je obvestil o njenem bivanju orožnike v Blagovici. Ti so takoj pokli-cali na pomoč bataljon deželne brambe, ki je 28. oktobra pol ene popoldne obkolil četo pri cerkvi. Borci so se nadvse hrabro upirali napadalcem in po hudem boju jih ;c večina padla. Se danes se poznajo na zvoniku cerkve '■-lovi streljanja. Padlim borcem so Dri cerkvi postavili i menik. Spominska plošča na rojstni hiši narodnega heroin Matije Blejca-Matcvža Matija Blejcc-Matevž je bil rojen 1914. leta v Mengšu. Po poklicu je bil krojač, v narodnoosvobodilno gibanje pa se jc vključil že ob prvih pripravah na vstajo. Zc 8. julija 1941 je z dvema sodelavcema izvedel prvo napisno akcijo v Mengšu, nato je sodeloval v sabotažnih akcijah v noči cA 11. na 28. julij ter postal borec mengeško-moravške čete> Konec januarja 1942 je pripeljal na kamniško območje skupino 12 borcev iz Cankarjevega bataljona. Ta skupina je že 27. marca prerasla v četo, pa sredi maja v kamniški bataljon, ki mu je bil vse do smrti komandant. Tik pred smrtjo je bil imenovan tudi za komandantu kokrškiiM odreda. Padel je 25. XII. 1942 na Kostanjski planini, k' se je na čelu svojega bataljona prebijal iz nemškega ob>^ ča. Matija Blejec je pokazal velike vojaške sposobnosti. 11 čemer pričajo številne uspešne akcije kamniškega batal,, I na in se izkazal tudi kot dober politični delavec. Za 1( njegove velike zasluge za razmah narodnoosvobodilne!;'1 boja v hudem začetnem obdobju je bil razglašen za narod' nega heroja. Spominski kamen na Oklcm Kamniško-zasavski odred, ki je bil ponovno ustanovljen sredi februarja 1944, je imel predvsem nalogo, da mobilizira nove borce, hkrati pa da izvaja sabotažne akcije na svojem območju. Tako je ena četa tega odreda kmalu po njegovi ustanovitvi izvedla uspešno mobilizacijo. 24. februarja se je s približno 50 novimi borci, ki jih je nameravala prepeljati čez Savo v VII. korpus, ustavila na Ok-lem, kjer se je že poprej pogosto zadrževala. Semkaj so nemške patrulje zelo poredko prihajale. Borci so se .nastanili v treh hišah. Zgodaj zjutraj so jih Nemci presenef ti In .lonadoma napadli. Obroč so trdno sklenili in pri pn bojv: je nad 70 borcev padlo. Ta tragedija, največja v vil štirih l«*8i boja z okupatorjem na našem območju, je bi' posledica izdaj* Maketa partizanske bolnišnice na Kolovcu Zaradi vedno večje partizanske dejavnosti in številnih akcij je število ranjencev naraščalo in obstoječi bolniški objekti v kamniškem okrožju so postali pretesni. Zato se je znani organizator partizanske sanitete na našem območju Jože Pirš-Luka lotil izgradnje nove bolnišnice v kolov-ških gozdovih, ki je bila zgrajena februarja 1944. Ze 9. maja jo je okupator zaradi izdajstva odkril in napadel. Nemci so ubili 14 težko ranjenih borcev, bolnišnico pa uničili. V spomin na ta zločin je odbor Zveze borcev v Radomljah postavil pri nekdanji bolnišnici sipomenik in maketo, ki prikazuje njeno notranjost. Spomenik ustreljenim političnim delavcem v Vrhovljah V začetku zime 1944/45 so Nemci in domobranci začeli s hudo ofenzivo proti partizanskim enotam na Gorenjskem in Štajerskem. S približevanjem fronte je okupator nujno potreboval vse cestne in železniško komunikacije, hkrati Pa se je začel na tem območju pripravljati za obrambo. Zato je pripeljal tudi na domžalsko območje nove enote in Postavil več novih postojank. Uspel je prizadejati Slandrovi in Zidanškovi brigadi ter kamniško-zasavskemu odredu hude izgube, posebno težavno pa je bilo v takšnih pogojih delo političnih delavcev, ki so jih zlasti domobranske patrulje nenehno zasledovale V začetku januarja 1945 jih je okrožni sekretar KPS Edvard Peternelj-Tinko poklical na posvet na Rudnik pri Radomljah, kjer je bilo več opuščenih bunkerjev. Spet je okupatorju in domobrancem pomagal izdajalec in 6. januarja 1945 so bunkerje obkolili. Večina političnih delavcev in borcev se je borila do zadnjega naboja in padla, nekaj so jih ujeli, le posameznikom pa je uspelo uiti. Ujete aktivistke so odpeljali v zapore v Kamnik moške pa so naslednji dan pri kamnolomu v Vrhovljah ustrelili. To je bil hud udarec za delovanje političnih in oblastnih organov v kamniškem partijskem okrožju. Spominski kamen na Brezjah pri Krtini Nemci so hoteli že v kali zatreti vsako uporniško dejavnost. Zato so takoj po vstaji ^ SaSšafc« v noči od 27. na 28. julij odločno ukrepali. Sef civilne uprave je uvedel policijsko uro in ustanovil izredno sodišče, ki je imelo nalogo soditi »komunističnim elementom, ki so bili krivi sabotaž, ali ki bi jih še poskušali-". Sodišče je tiste, katerim je lahko dokazalo sodelovanje v uporniških akcijah, obsodilo na smrt. 1. avgusta so bili nato ustreljeni pri Begunjah prvi talci na Gorenjskem. Od tedaj dalje so s streljanjem talcev hoteli preprečiti ■■ ■ .• partizanske napade na pripadnike nemških oboroženih sil in na domače izdajalce. Borci mengeško-moravške čete so 21. avgusta 1941 likvidirali okupatorjevega sodelavca, takoj naslednji dan pa so Nemci maščevali njegovo smrt z ustrelitvijo petih talcev na Brezjah. ......Mm Spominski kamen ob Kamniški Bistrici pri Domžalah Borci mengeško-moravške čete so 1. septembra 1941 postavili pri Sumberku nad bistriškim mostom v Domžalah zasedo, ki je imela nalogo, da likvidira ihanskega občinskega komisarja. V zasedo pa se je pripeljal carinski uradnik Johann Wutte in borci so ga smrtno ranili. Medtem ko so Nemci v Jaršah in Brezjah ustrelili le po 5 talcev, so uboj uradnika svoje narodnosti maSčevali z ustrelitvijo desetih talcev 3. septembra. Toda s temi ostrimi ukrepi niso uspeli zalreti partizanske dejavnosti. V poročilu 171. rez. polic, bataljona z dne 17. septembra 1941 beremo: -Ukrepi proti terorističnim dejanjem — jemanje talcev, javno streljanje komunistov — doslej še niso dali pričakovanega uspeha.« Priznati so morali, da se njihovi zaupniki »iz strahu za svoje življenje naglo odtegujejo delu s policijo« in da večji del prebivalstva simpatizira s »teroristi- ter jih podpira. Spomenik talcem v Jaršah nih komunistov in manjše skupine članov CK KPS so se nekajkrat sestale na njegovim domu. Zaupali so mu tudi nekaj nalog pri organizaciji 111. konference KPS 29. junija 1940 na Vinjah. Po okupaciji se je tudi Miš vključil v priprave za vstajo. Za radomeljsko-mengeško četo, ki jo taborila nedaleč od njegove domačije, jc organiziral obveščevalno službo in prehrano. Polde Miš se je nato 14. septembra udeležil na Krumperku tudi ustanovnega sestanka občinskega odbora OF za Domžale in postal njegov član. Zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju so ga Nemci aretirali in skupaj z bratom Francetom 14. novembra 1941 v Begunjah ustrelili. V tovarni Induplati v Jaršah je delal kot obratovodja tudi znani gestapovski agent Mladen Halužan. Komanda radomeljske čete je sklenila, da ga je treba zaradi njegovega izdajstva likvidirati. 26. avgusta zjutraj sta ga dva borca pričakala in obstrelila. Kljub temu, da izdajalec ni dobil zaslužene kazni, so Nemci dva dni za tem pripeljali pred tovarno 5 talcev in jih ustrelili. Sele 16. novembra 1943, ko je Slandrova brigada izvršila veliko sabotažno in rekvizi-cijsko akcijo v jarški tovarni, so borci ustrelili Halužana in ga kaznovali za njegovo izdajstvo in nasilje nad delavstvom. Tako so tudi maščevali smrt petih talcev. Spominska plošča na Miševi domačiji na GorjuSi Kmet Pc4de Miš se je že'sredi tridesetih let. vključil v napredno gibanje. 23. maja 1937 je organiziral tabor ljudske fronte nad Ihanom in na njem pozdravil udeležence v imenu delavcev in kmetov kamniškega okraja. Nato je propagiral ideje kmečko-delavskega gibanja in ko je jeseni 1939. leta uspelo KPS strniti demokratične sile v Zvezo '"lavnega ljudstva, je postal njen zaupnik. S svojim delom V ljudsko-frontnem gibanju si je pridobil zaupanje vodil- Spomcnik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Hrastniku pri Moravčah Nemci pri svojih namerah, du zatro partizansko dejavnost, niso izbirali sredstev. Prav sredi leta 1942 je njihova brutalnost dosegla višek: začeli so z množičnim izseljevanjem slovenskega prebivalstva, s požigi vasi, nadaljevali so s streljanjem talcev in ponovno uvedli policijsko uro. 8. julija 1942 so na Korenu žive zažgali 16 moških in eno starko, žene in otroke odpeljali v taborišča, vas pa zažgali. 19. julija pa so izvršili podoben zločin v Hrastniku pri Moravčah, kjer so zažgali 9 ljudi. 2. avgusta pa so nato v Zlatem polju, Brezovici, Obršah, Mali Lasni, Podgori in Trnovčah zažgali skupno več kot 50 hiš in 50 gospodarskih poslopij ter izselili več kot 220 ljudi. Spomenik talcem v Mengšu ^.hh■!■<.<: t» »'ON f M * »10 ! i I m i; t * UI*sUVAK«10l*miV|KTO* »CMHIVA* > Utfi'M:IUM:&6MAM(lCiVA.M HT^fCJ**«1« '08 AL5T>U iJ:iX- \ *.:,' smučarskih tekih in skokdi. Klub prireja samostojne tečaje. Posamezniki pa se udeležujeje treningov, katere prireja Zveza. Uprava posveča mnogo skrbi bodočim skakalcem, ki Imajo Strokovno pomoč v področni Planiški šoli za smučarske skoke, katera spada pod Komiti Planica. Člani in mladinci zelo uspešno tekmujejo na republiških In državnih prvenstvih, kjer so Posamezniki osvajali naslove državnih prvakov. Nekateri člani so nastopali tudi na mednarodnih tekmovanjih v sestavu državne reprezentance. Imena ihanskih smučarjev: Kovic, Hribar, Slovnik, so znana v našem smučarskem športu, po njihovi Zaslugi so bili priborjeni mnogi Pokali in priznanja. Dobra propaganda skakalnega športa predstavlja tekmovanje »Tri skakalnice« (Ihan — Dol — Kamnik), na katerih nastopajo tekmovalci iz vse Slovenije. Poleg delovnega upravnega "dbora ima klub več komisij in Zadostno število trenerjev in vaditeljev. Cez 50 nastopov na domačih, republiških in zveznih tekmovanjih so lep dokaz množičnega in kvalitetnega dela. Dvajset let je nunilo, odkar J*8 takratna dijaka Brate Ore-h'-k in Vid Zule, ki sta obisko-V:,|a tehnično šolo v Karlovcu, Dr'nes|a v naše mesto novn športno Igro — košarko. Kaj hitro je ta igra postala priljubljena med mladinci Partizana-Privrženci te atraktivne igre so kmalu našli veliko podporo pri Predsedniku kluba, pokojnem Sirci Ju, ki je z veseljem in "Srnmno voljo do dela prevzel **rb za razvoj košarke v Domžalah. Kmalu so bili uresničeni P°gojj za normalno delo in leta 1949 je košarkaška sekcija Par-j^zana prerasla v samostojni košarkaški klub Domžale. Naslednje leto mladinci že tekmujejo v drugi skupini re-PUblUUM lige, kjer so zasedli Rki'umno četrto, predzadnje me-!{°- V letu 1951 imajo tudi že Člani svojo ekipo, ki tekmuje s K(«arkaši zahodne skupine republiške lige. • Mnogo pionirjev in mladine, dobro strokovno vodstvo in lepo urejeno novo igrišče v športnem parku so bili dobri pogoji za nagel vzpon domžalske košarke. Leta 1962 so pionirji že republiški prvaki (trener Sašo O ril j), ponovno pionirji zmagajo na republiškem prvenstvu čez dve leti pod vodstvom trenerja Zule Petra, leta 1963 pa mladinci osvoje drugo mesto v republiki. To leto je obdobje velikih uspehov. Člansko moštvo, ki ga trenira Brumen, se kvalificira v republiško tekmovanje, a v tekmovanju za pokal SFRJ so Domžalčani kot gostitelji bili izločeni šele v četrt finalu od državnega prvaka KK Beograd. Mnogi ljubiteiji košarke se še spomsni Propagandni nastop v borbenih športnih igrah, ki je bil organiziran pred meseci v domžalski Hali, je bil uspešen uvod in prikaz pestrosti in lepote tega športa. Do lela 1955 je v Domžalah obstajal atletski klub, ki je v tem času bil med najboljšimi v Sloveniji. Zaradi boljših pogojev dela so nekateri atleti zapustili klub in se preselili na druge atletske steze, funkcionarji so se morali boriti Z materialnimi težavami, namesto, da bi se posvetili strokovnemu delu in tako se je zgodilo, kar je bilo pričakovati — AK Domžale je propadel. V Domžalah in okolici je med mladino dovolj zanimanja za to športno panogo, dokaz so redka tekmovanja šol»ke mladine in tekmovanja za občinski praznik v nočnih štafetah po domžalskih ulicah. V Športnem parku samevajo zapuščene atletske naprave, ki so bile zgrajene z veliko ljubeznijo do kraljice športa z udarniškim delom. Lansko leto so bile vse te naprave (na žalost z vednostjo in predhodnim odobrenjem) do konca uničene s strani podjetja Konstruktor iz Zagreba, ki je imel v Športnem parku svoje skladišče kablov, a po atletski stezi so neusmiljeno gospodarili tovornjaki s prikolicami in traktorji. Potrebno bi bilo na novo oživiti to lepo panogo, vendar bo težje najti dobro vodstvo kot materialna sredstva. V Domžalah obstaja tudi športno društvo Invalid, ki se aktivno bavi le s kegljanjem in tekmuje v podzveznem rangu tekmovalne skupnosti Ljubljana- V tem športu se udejstvu-jejo še številna sindikalna moštva na turnirskih tekmovanjih, tako da je kegljanje kot ugodna rekreacija delovnega človeka na zadovoljivi višini. V občim imamo dve kegljišči in to v Domžalah in v Jaršah, z ozirom na odlične pogoje za razvoj pa lahko z zaupanjem pričakujemo od kegljaškib delavcev, da se bo tudi v Domžalah in širši okohci pojavil kvaliteten keglja'-ki kolektiv. Čeprav so uspehi v telesni kulturi pomembni, vendar s stanjem te panoge človekove dejavnosti predvsem v pogledu množičnosti in splošne vadbe ne moremo biti povsem zadovoljni. Zavest 0 nujnosti telesne kulture v sodobnih delovnih razmerah še ni dovolj razvita, naraščame deformacij pri šolski mladini, odstotek mladine, ki ru sposobna za vojaško službo, k; narašča iz leta v leto, prezgodnje padanje telesnih sposobnosti pri ljudeh, ki so starejši od 25 let, so pojavi, katerim mora družba posvetiti vso pozornost. Družbeno-politične skupnosti so sprejele za razvoj telesne kulture vrsto sklepov in ukrepov, vendar so tj zaradi premajhne skrbi za njihovo izvajanje ostali brez večjih rezultatov (Resolucija o telesni kulturi, sprejeta v Zvezni skupščini 21. 6 1968). ker v družbenih načrtih posebno pa v načrtih komun, telesna kultura še ni dobila pravega mesta. Utrditi moramo predvsem miselnost, da je telesna kultura danes nepogrešljivi del vsakdanjega življenja delovnih hudi in mladine. Zato si je treba prizadevati, da bosta njen razvoj in obspg povezana z naraščanjem narodnega dohodka, posebno če bomo hoteli imeti krepko in zdravo mladino in sposobnega delovnega človeka, k j bo sposoben opravljati vse tiste naloge, ki mu jih nalaga sodobna razvijajoča se družba. Pavlin Zule Zemljevid naše občine z mejami 23 krajevnih skupnosti v» •a OBČINSKA MEJA hUA KRAJEVNE SKUPNOSTI sob nosu-roue PREQLEDNA KARTA O d ONE DOMŽALE Številčne podatke o Krajevnih skupnostih objavljamo na naslednji strani Naša občina v številkah Stanje zemljišč v občini Domžale v letu 1969 Delež občine v narodnem dohodku republike po področjih' v ha Zsatp- Kategorije Skupaj Družbeni Zasebni sektor sektor Vsa površina .... 23.991 2.061 19.452 1. Njive In vrtovi . . . 5.882 1.319 4.563 435 — 435 4 051 382 3.669 1 369 116 1.253 5. Trstlčja in močvirja . 6. Gozdna zemljišča . . 16 4 12 9.422 109 9.263 7. Nerodovitna zemlja 338 81 257 8. Javna zemljišča . . . 2.478 1. Obdelovalna površina 10.368 1.701 8.667 2. Kmetijska površina . 11.753 1.821 9.932 SR Slovenija - 100 v %> 1964 1905 1900 1907 Skupaj.......... 1,9 1,8 1,7 1,7 Industrija......... 2,7 2,6 2,4 2,4 Kmetijstvo........ 2,0 2,0 2,0 2,4 Gozdarstvo........1.3 1,4 1,4 1,4 Gradbeništvo....... 0,7 0,8 0,9 1,0 Promet.......... 0,3 0,4 0,3 0,3 Trgovina......... 0,5 0,7 0,7 0,7 Gostinstvo in turizem .... 1,2 1,0 1,1 1,3 Obrt in komunala..... 1,8 2,2 1,8 2,2 1 Po podatkih Zavoda SRS za statistiko. Delež narodnega dohodka v družbenem proizvodu v «/• Površina, gospodinjstva in prebivalstvo — stanje 31. III. 1969 Indeks Površina v ha Gospodinjstva Prebivalstvo 9tcvilo prebivale na 1 km 1948' 23.991 5.557 22.598 94,2 1953' 23.991 5.931 24.104 100,2 1961' 23.991 7.493 27.449 114,4 19851 23.991 7.771 28.983 120,8 1966» 23.991 8.042 29.373 122.4 1967" 23.991 8.338 29.970 124,9 1968' 23.991 8.487 30.396 126,7 1969» 23.991 8.707 30.733 128,1 1969 1948 100 157 136 136 > Podatki po popisih. ■ Podatki po registru »talnega prebivalstva. Skupaj 1964 94,6 1965 95,4 1966 94,4 Družbeni proizvod' 1967 93,1 1908 93,1 v milijonih din 1966 1908" 1965 1900 1907 1968 1968 UM 1905 1966 1967 1904 Sk: 182,8 217,4 237,8 251,5 289,0 119 109 106 114 158 > Po podatkih Zavoda SRS za statistiko. ■ Ocena. Struktura družbenega proizvoda po panogah v letu 1968' v •/• Prebivalstvo po krajevnih skupnostih — stanje 31. III. 1969 Val 2enske MoSki Gospodinj- Naselje prebivalci stva hlSe Skupaj . . . 30.733 16.107 14.626 8.696 5.517 1. Blagovica 616 327 289 146 127 2. Ceinjice 113 58 55 32 27 3. Domžale 6.680 3.510 3.170 2.131 1.045 4. Dragomelj . 495 260 235 139 101 5. Homec . . 849 429 420 262 187 6. Ihan . . . . 1.404 765 639 369 252 7. Jarše . . . . 1.401 744 657 429 237 8. KraSnja . . 630 337 293 157 127 9. Krtina . . 594 297 297 144 120 10. Lukovica . 867 432 435 219 167 11. Mengeš . . . 5.118 2.739 2.379 1.417 898 12. Moravče . 2.297 1.188 1.109 565 444 13. Pece . . . 457 240 217 111 99 14. Preserje . . 880 491 389 289 136 15. Prevoje . . 758 391 367 219 143 16. Radomlje . . 1.070 546 524 297 172 17. Ralolče . . 317 162 155 70 61 18. Rova . . , 332 165 167 85 64 19. Trojane . . 538 274 264 153 107 20. Velika vas . 356 180 176 79 73 21. Vir ... . 4.088 2.139 1.949 1.166 742 22. Vrhpolje 626 319 310 156 135 23. Zlato polje . 247 117 130 61 53 & 3 1968 100 1 Ocena. S g B i P h trt — i M fil 59,5 14,5 1,4 5,9 1,7 9,0 2,1 5,9 Izplačila za investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe v gospodarstvu' v tisoč din 1900 1907 1968 1907 19011 1968 1966 1967" 1960 Skupaj..... 15.152 18.833 30.563 124 162 202 Industrija* . , . 11.063 12.672 21.179 115 167 191 Kmetijstvo . , , 487 169 360 35 213 75 Trgovina . . . . 1.155 2.717 5.901 235 217 510 Gostinstvo . . , 363 107 23 29 22 6 Obrt...... 923 1.145 719 124 63 78 Stanovanjsko- komunalna dej. . 1.162 2.023 2.381 174 118 205 1 Vključene gospodarske organizacije s sedežem v občini. * Vključeno tudi podjetje Slovenljales — LIP Radomolje. Nominalni in realni osebni dohodki Nominalni osebni dohodki Življenjski stroški' . . . Realni osebni dohodki . . 1 Podatki za SR Slovenijo Zavoda SRS za statistiko. 1900 1907 1908 1968 1965 1900 1967 196» 137 108 108 160 123 108 105 140 111 100 103 114 Industrijska proizvodnja v indeksih Fizični obseg proizvodnje Vrednost proizvodnje . . 1966 1*67 1968 1968 1965 1966 1907 1965 97 104 107 108 111 112 108 134 Narodni dohodek1 v milijonih din Zasebna obrt Skupaj . . . družbeni sektor zasebni sektor . 1964 1965 1966 1967 1965 1966 1967 1968 1968 1. 'MVA' 1964 1965" 1966 1967 1964 173,1 207,5 224,7 234.2 269,0 120 108 104 115 156 152,0 177,6 188,9 188,1 220,0 117 106 100 117 145 21,1 29,9 35,8 46,1 49,0 142 120 129 106 233 1 Po podatkih Zavoda SRS za statistiko. ■ Ocena. Poprečni nominalni osebni dohodki po panogah v din Skupaj...... 572 777 836 Gospodarstvo .... 559 764 818 Negospodarstvo ... 747 918 1.033 19ISI! - 906 886 1.131 Januar—maj 1968 1969 843 818 1.115 1.010 990 1.229 1966 1967 1965 1966 137 108 107 113 Indeksi Januar Kot 1969 1967 108 108 109 1968 120 121 110 Poprečno število zaposlenih po panogah' Indeks 1965 1966 1967 1968 1967 1968 19(18 1965 1968 1967 1965 Skupaj......... 8.475 8.058 8.088 8.142 95 100.4 100,7 96 Gospodarstvo...... 7.774 7.386 7.418 7.436 95 100,4 100.2 96 6 191 5.364 5.948 5.892 95 101 99 95 Kmetijstvo ....... 564 500 443 520 89 87 117 92 Gozdarstvo....... 53 49 51 46 92 104 90 87 58 54 74 73 93 137 99 126 318 320 377 101 118 123 362 82 78 67 110 95 86 377 362 363 324 96 100 89 86 Stanovanj, komunal, dej. 169 157 141 137 93 90 97 81 701 672 670 706 96 100 105 101 Socialno-kulturna dej. . . . 65 72 76 115 111 106 151 177 316 310 319 309 98 103 97 98 98 98 100 109 100 102 109 111 Družbene in državne službe 222 192 175 173 86 91 99 87 1 Po podatkih personalne službe. brez gradbeništva. Hranilne vloge in število varčevalcev pri KBH — podružnica Domžale' 1964 1965 1966 1967 1968 1969! 1965 19«« 1967 1968 1969 1964 1965 1966 1967 1968 Hranilne vloge | (v tisoč din) 4 317 4.595 9.256 13.765 19.585 23.660 106 201 149 142 121 v tem: stanovanjsko varčev. . — — 250 1.057 2.369 2.889 — — 423 224 122 število varčevalcev — 9.260 10.256 11.820 13.055 13.665 — 111 115 111 105 v tem: stanovanjsko varčev. . — — 49 156 295 329 — — 318 189 111 ' Stanje 31. 12. ■ Stanje 30. 6. Potrošniška posojila in število posojilojemalcev pri KBH podružnica Domžale' 1965 1966 1967 1968 1969 1969 1964 1965 1966 1967 1968 1964 Potrošniška posojila (v tisoč din) .... 6.642 5.422 5.086 4.855 8.070 7.852 Število posojilojemal. . 3.644 3.107 2.949 2.608 3.883 4.479 1 Stanje 31. 12. ' Stanje 1. 1. 1967. ■ Stanje 30. 6. Poprečno število zaposlenih1 82 85 94 95 95 166 79 118 88 149 115 122 Januar —maj Indeksi 1965 1966 1967 1968 1969 196« 1967 1968 U>flP 1969 196Š 1966 1967 1968 1965" 8.058 8.088 8.142 8.322 95 100,4 100.7 102 98 Gospodarstvo . . . 7.774 7.386 7.418 7.436 7.600 95 100,4 100,2 102 98 Negospodarstvo 701 672 670 706 722 ■ 96 100 105 102 103 1 Brez gradbeništva. Stanje 31. XII. 1968 Obrtniki....... 528 Tuja delovna sila . . . 405 Vajenci....... 195 Osebe, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic ... 99 gostilničarji..... 70 Tuja delovna sila v gostinstvu ...... 40 Avtoprevozniki .... 41 Gledališka kronika Domžalske poletne igre Sedmega julija letos je turistično društvo Domžale z opereto Janka Gregorca >OJ TA SLAMNIK DOMŽALSKI« preizkusilo možnosti, da se uveljavi stalno praznovanje slam nikarstva, ki v Domžalah in okolici res predstavlja mv 1 rejšo obrtno in industrijsko zvrst- Zal predstava ni uspela in bo v bodoče predvsem nujno spremeniti besedilo, za tem pa še vse naslednje dimenzije, Ki preveč odstopajo od osnovne oblike, ki jih zahteva opereta kot gledališka zvrst, ki sicer v umetniškem pogledu res ni imela nikoli visokih kvalitet. »Adam Ravbar« ob Krumper-škem gradu, so s kantato prof. Matije Tomca obnovili in dopolnili. Skoda, da celotno predstavo ni nihče režijsko obdelal. Številne možnosti, ki jih ima režiser prav pri tem delu, se ne jx>nudijo povsod in je prav velika škoda, da se ni s tem režiser malo bolj smiselno pozabaval. Kakor za Adama Ravbarja, velja tudi za slamnikarstvo, naj organizatorji posvečajo več pozornosti umetniškemu delu programa. Gostinska dejavnost se ne sme šteti v program, ker je itak posebej plačana tolikokrat, kolikokrat pokličeš na mizo. Za umetniški del, ki je pa povsod preveč provizoričen, so vstopnice predrage in nič turistične. Najbolje in verjetno tudi z najmanjšimi stroški so pripravili poletne igre v Mengšu in sicer z odlično zaigrano Gogo-ljevo komedijo »ZENITEV«. Čudim se, da se z ZENITVIJO niso odpravili na republiško tekmovanje amaterskih odrov' Saj bi zanesljivo dosegli visoko mesto- Naj povem, da sem že videl veliko amatersko zaigranih del. Tudi Gogolievo »ZENITEV« že večkrat, vendar tako natančno sinhronizirane predstave še ne Maniši spodrsljaji so lepo potrdili kako visoko kvalitetna je pripravi iznosi saj so bili tudi ti le nvlafm-v korist. Za posamezne !-ke. k so bili vsi brez izjeme od'i"--; so Mengšani lahko ponosni. Mi- kromimika na tej predstavi pa Je vredna podrobnejše razčlenitve in ne spada v ta enciklopedični pregled. Povzetek: Ce je kdo opravičeno organiziral pojedino in ples po predstavi, so to samo jamarji po Adamu Ravbarju. Turistično društvo |e z gostinskim delom sicer prekrilo neuspelo predstavo operete, vendar se tistemu, kar je sledilo, ni moglo reči slamnikarski ples, ker je bilo samo nekaj srečnežev, ki tO jih ujeli in nekaj pametnih, ki jih niso odvrgli. V Mengšu bi bila veselica po predstavi zelo škodljiva in Je bolje, da tudi v bodočo posvečajo vso pozornost, predstavi, ljudem pa pustijo možnost, da jim njihovo posredovanje katerega koli umetniškega dela osUine v trainem spominu. E. Moder NEKAJ OPOMB K ŠTEVILKAM Po metodoloških pojasnilih Zavoda SItS za statistiko je obnova za izračun družbenega proizvoda vrednost enoletne proizvodnje gospodarskih organizacij in zasebnikov Družbeni proizvod Obtega .i.iorli/.acijo in narodni dohodci., ki ga sestavljajo čisti osebni dohodki, akumulacija in skladi. Amortizacija vsebuje vrednost sredstev ki so jih gospodarske organizacije vplačale v amortizacijski sklad za zasebni sektor pa je amortizacija ocenjena. Cisti osebni dohodki zajemajo sredstva, ki so bila izplačana zaposlenim v gospodarstvu. ••Osebni dohodki- v zasebnem sektorju pa zajemajo lisi i del dohodka, ki zasebnikom ostane za osebno potrošnjo in investicije. Akumulacija in skladi pa zajemajo tisti del narodnega dohodka, ki so ga gospodarske organizacije izločile v obliki davkov in prispevkov za ustrezno družbene sk'i'.dc. proračune in sklade gospodarskih organizari-Pri zasebnikih, je akumulac ocenjena kot del dohodka, • predstavlja vrednost plačil obliki davkov, taks in prispe, kov. Povprečne čiste nominativ osebne dohodke zaposlenih sestavljajo prejemki na zaposle nega, ki izvirajo iz rednega delovnega razmerja. Podatki so v neto zneskih. Indeks nominalnih osebnih dohodkov je izračunan po podatkih povprečnih čistih osebnih dohodkov. Indeks realnih osebnih dohodkov pa predstavlja razmerje med indeksom nominalnih osebnih dohodkov in indeksom življenjskih stroškov. Vsi zneski so v novih dinar-"h. Podatke zbrala analitskostati-stična služba SOb Domžale. Pšenica boga t orodna Pšenica ostale sorte Rž Ječmen Oves Hibridna koruza storži Koruza ostale sorte storži Krompir Pridelek na ha Pšenica bogatorodna Pšenica ostale sorte Rž Ječmen Oves Hibridna koruza storži Koruza ostale sorte storži Krompir Kmetijski Družbeni in zasebni sektor 1966 1967 1966 19.097 21.965 20.713 10.078 11.096 10.378 1.348 1.087 820 7.05b 7.068 7.287 5.829 5.103 1.940 15.594 14.857 33.840 9.200 9.625 7.700 131.075 120.092 129 500 31 31 28 10 16 16 IO 18 17 24 21 21 24 22 15 (15 61 68 47 44 46 155 141 149 pridelki Družbeni sektor 1966 1967 1968 8.725 11.012 9.685 — — 108 245 — — 4.095 3.947 3.965 3.404 3.094 408 6.930 6.481 22.187 30 — — 37.559 8.457 19.210 38 37 33 — — 22 12 — — 33 27 23 36 29 24 80 76 74 30 — — 219 160 208 Zasebni sektor 1966 1967 1968 10.372 10.953 11.028 10.078 11.096 10.270 1.103 1.087 820 2.961 3.122 3.322 2.425 2.009 1.532 8.664 8.376 11.653 9.170 9.625 7.700 113.516 111.635 110.290 27 26 24 16 17 16 18 18 17 18 17 17 16 16 14 57 52 60 47 44 46 148 140 142 Seznam ersi na območju občine Domžale — stanje konec leta 1968 Kofl St. Naziv ceste ceste ceste I. 6 Maribor—Ljubljana .... II. 322 Mengeš—Moste ..... 323 Trzin—Mengeš—Kamnik . . 336 Trojane— Izlake..... m. 5028 Dragomelj—Domžal«- Duplica 5032 Zelodnik—Moravče—Zagorje 5048 Mengeš—Rodica...... IV. Krajevne skupnosti in zbori volivcev Dolžina ceste od 113,282 0,000 0,000 0.000 2,00(1 0.000 11.700 1,200 12,600 0.000 1. raz. 2. raz. 3. raz. skupaj Zgornji ustroj ceste maka- 144,262 2,000 (5.400 1.400 9,600 1.200 12.600 11,70(1 17,200 2,450 Skupaj 30,980 2,000 6.400 1,400 7.600 1,200 0.900 10.500 4.600 2.450 158,202 60,589 59,627 346.448 dam 0.500 10.500 4.600 151,146 60,589 59,627 286,963 asfalt 30,980 2,000 6,400 0,900 7,600 1.200 0.900 2,450 7,056 59,486 Skupaj 30,980 9,800 27,250 278.418 346,448 Planirani in doseženi proračunski dohodki in izdatki v letu 1968 v tisoč din Plan Realizacija Indeks Izpolnitve plana Plan Plan 1969' 1968 1968 1969 Realizacija 1968 Dohodki — skupaj....... 12.227,4 11.973,4 98 12.836,3 107 5.623,9 104 5.624,0 100 4.179,0 97 4.416,4 106 496,0 465,0 94 782,0 168 Dohodki po zveznih predpisih . . . 1.200,0 836,0 70 1.200,0 144 Dohodki organov in razni drugi do- 490,6 544,7 111 192,7 35 Prenesena sredstva....... 324,8 324,8 100 621,2 191 Izdatki — skupaj........ 12.227.4 11.352,2 93 11.636,3' 103 Izobraževanje in vzgoja ..... — — — 230,0 — Kulturno-prosv. dej........ 591,4 552,7 93 501.7 91 Socialno skrbstvo........ 1.345,0 1.269,3 94 1.520,0 120 338,2 240.5 71 345,5 144 121,7 120,4 99 127,4 106 Državna uprava........ 3.295,4 3.228.7 98 4.145,7 128 Dejavnost kraj. skup....... 354.1 335,2 95 358,9 107 Dejavnost družbeno-političnih orga- nizacij in društev...... 248,5 248,6 100 325,3 131 Negospodarske investicije .... 4.904,3 4.481,3 91 3.058,8 68 Gospodarske investicije..... 190.8 166,2 87 310,1 187 297.2 252,9 85 322.2 127 Neporavnane obveznosti iz preteklih 12,1 12,1 100 106,0 876 102,9 101,7 99 104,0 102 Nerazporejeni dohodki — prorač. re- 425,8 342,6 80 180,7 56 Presežek dohodkov nad izdatki . . — 621,2 — — — 1 Predvideni proračunski izdatki so manjši od predvidenih dohodkov za l.20D.onn din. to je za prispevek za mestna zemljišča, ki ni sestavni del dohodka za razporeditev. * Indeks Poraba umetnih gnojil v kmetijstvu Število prometnih nesreč In ponesrečene osebe1 v tonah Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor 1967 1968 1968 1967 ' 1967 1968 1968 1967 1968 1967 1968 1967 Skupaj . . . 1721 1505 87 1066 903 85 655 602 92 Dušikova . . 548 581 \oe 344 451 131 204 130 64 Fosforna . 32« 216 66 153 52 34 173 164 95 Kalijeva 179 52 29 153 15 10 26 37 142 Mešana . 668 656 98 416 385 93 252 271 107 Kmetijski pridelki v indeksih Skupa.i Družbeni sektor Zasebni sektor 1967 1968 1987 1968 1967 1968 1966 1967 196« 1967" 1966 1967 97 97 89 113 98 94 Pridelki zgodnjih posevkov 107 88 110 77 105 96 Pridelki poznih posevkov . . 106 150 112 229 103 101 Industrijske rastline .... 113 92 112 — 117 311 92 108 50 222 98 100 ttimtke rastline...... 96 91 54 87 115 92 Vmesni nosevki in podsevki . 102 92 52 — 106 92 Naknadni in strniščni posevki 111 96 1150 14 106 101 Travnat svet....... 85 93 122 86 81 94 99 74 — 80 99 74 68 — — 155 63 Promet v trgovini na drobno v tisoč din Indeks 1!!«7 1968 Skupni promet...... 70.272 — od tega živila..... 29.359 — od tega neživila .... 40.91:« Prodano za gotovino in regres 63.569 Za potrošniško posojilo trgovskih organizacij, barir.-me čeke, protičeke..... 601 Za virman in barirane čeke netrgovskih organizacij ln ustanov........ 8.102 76.41P 95.787 35.177 35.844 41.241 67.464 59.943 80.661 1966 109 120 101 106 1967 125 102 145 120 651 6.442 108 990 8.303 8.684 136 105 Indeks 1M7 1968 1968 1967 Število prometnih nesreč : ; . 218 251 115 od tega — smrtnih nesreč . : : : 8 14 175 — s telesno poškodbo . . . 182 190 104 — samo z materialno škodo 28 47 188 Mrtve in poškodovane osebe . . 260 274 105 od tega 8 15 188 — hudo poškodovani . . . 101 109 108 — lahko poškodovani . . . 151 150 99 Materialna škoda v tisoč din . . 935 1964 210 1 Po podatkih republiškega sekretariata za notranje zadeve Turistični promet Indeks 1966 1987 1968 1967 1968 1966 1967 3778 4189 83 111 — domači......2194 1841 2202 84 120 — tuji ....... 2343 1937 1988 83 103 Prenočitve...... 6635 (1426 6104 127 72 — domačih gostov . . . 3055 5672 3563 186 63 — tujih gostov .... 3580 2754 2541 77 92 Število oseb, ki iščejo zaposlitev, prijavljenih pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Ljubljana — konec maja 1969 Skupni Skupaj....... Priučeni delavci . . . Nepriučeni delavci . . Deiavci - poklicno šolo Delavci srednjo šolo . Delavci / višjo šolo . . Delavci z visoko šolo . 195 48 102 31 12 1 1 Prvlc Iščejo zaposlitev 75 2 02 5 5 Kategorizirane cesle po vrsti cestišča Ceste Skupaj I. reda II. reda reda reda III IV Skupal 346,45 30,98 9,80 27.25 278.42 Asfalt beton Ipd. 59,49 30,98 9,30 12,15 7,06 Makadam. tolcenec 286,96 0,50 15,10 271.36 v km Drugo1 Neutrjene ln kolovozne ceste. Promet v gostinstvu po sektorjih lastništva v milijon din 1966 1967 1968 Indeks 1967 1968 1966 1967 Skupaj .... . 11,07 13,31 15,27 120 115 Družbeni sektor . 6,82 7,81 8,00 115 102 Zasebni sektor . 4,25 5,50 7,27 129 132 Število motornih vozil1 — stanje 31. XII. Indeks 1967 1968 1968 1967 3914 4588 117 1513 2043 135 Motorna kolesa . . . 351 322 92 Osebni avtomobili . . 1792 1931 108 Avtobusi ..... 2 2 100 Tovorni avtomobili 133 162 122 Specialna vozila . . 11 11 100 Traktorji..... 48 52 108 64 65 102 1 Po podatkih republiškega sekretariata za notranje zadeve Število učencev ln njihovi uspehi ob zaključku šolskega leta 1968/69 3 ć § i „ , ti . * *L Osnovna šola 0* 0 g c « > £3. ■soj -zr So v o c 2 a 41 « ° IS iz tt£ 2«; 1] |*| w° «5= #fl Ji° 2*° Skupaj . . . . . 157 4168 6,5 86.9 3,3 95,8 9,1 1. Janko Kersnik, Brdo...... 26 608 8,7 85,9 3,4 94,8 6,7 2. Dob...... 18 478 11,5 80,5 2.8 96,9 7,1 3. I. osnovna šola Domžale .... 30 880 5,0 86,3 3,4 95,5 9,0 4. Vencija Perka . . 22 577 4,3 91,3 3,0 95,4 10,6 5. Mengeš..... 20 599 8,2 86,0 3.5 96,3 9,7 6. »Jurij Vega« Moravče ..... 23 548 5,3 89,2 3,3 97,8 10,2 7. Radomlje .... 18 478 6,3 88,7 4,0 94,2 10,9 8. Posebna šola, Homec..... 10 111 18,0 91,0 3,5 94,3 6,3 9. Zavod za glasbeno izobraževanje, Domžale .... 10 269 — 100,0 4,3 97,7 — 10. Strokovni center, Domžale .... 10 243 0,8 88,5 3,2 97,6 30,5 11. TSU GS, Domžale' 8 156 9,6 61,5 3,2 95,5 19,2 ' Tehniška srednja usnjarska in galanterijska S°la ■ Niso upoštevani učenci, ki Imajo pravico do popravnih izpitov. •6a afrcinstri \+wzwk cesUtafa : Za občinski praznik 27. julij - čestitajo občanom: Skupščina občine Domžale Občinska konferenca ZK Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB Množične organizacije in društva § M F! ■IDI ATI industrija platnenih HlUUrLnil izdelkov JARŠE TOKO livarna kovčkov in usnjenih izdelkov PAPiltIVICA Količevo tovarna papirja, kartona in lepenke tovarna sanitetnega materiala fOSAMA vir Združena kpnrčna industrita U<\m e z obratoma v Domžalah in na Količevem obrat Preserje UNIVEUSALE Domžale tovarna Klobukov in konfekcije kreditna banka in hranilnica, podružnica Domžale Trgovsko podjetje s svojimi poslovalnicami NAPREDEK in Veleblagovnico LEK tovarna tortr-nev skih in kemičnih izdelkov, obrat Mengeš AGROKOMBINAT-EMONA 8 V6emi svojimi obrati in kooperanti živilski kombinat ŽITO Ljubljana, delovna enota Domžale Servo Mihalj - IPK Zrenjanin OLJARNA Domžale lesna idustrija HOVOPREM Domžale s svojimi obrati AVTOSERVIS Domžale s Volksvvagen servisom tovarna mlinskih strojev in opreme M U H OS TROJ 0269 515517 2a (MUmUL fucavnCU ccstUaia: Melodija Mengeš tovarna g 1 a s b i 1 TERMIT DOMŽALE naravne barve in kremenčev pesek TRAK Mengeš tovarna pozamenterije STUGŠ °"a" priporoča kvalitetno goveje usnje FILC, Mengeš tovarna tehničnih in iglanih filcev Tekstilna RAŠICA tOVarna obrat Moravče SEMESADIKA Mengeš VODOVOD DOMŽALE OPEKARNA RADOMLJE GOSTINSKO PODJETJE Domžale Stanovanjsko podjetje Domžale ZAVAROVALNICA SAVA poslovna enota Mengeš Mengeš ALKO destileri.a in tovarna likerjev, Ljubljana Obrat Domžale Obrtno podjetje as 3E Mengei ^1 Kino podjetje, Domža e m Slovenija avto poslovalnica Domžale J'rans turist AVTO TRANSPORTNO PODJETJE Poslovalnica Domžale Komunalno gospodarstvo MtMGE$ Ljubljana-transport poslovalnica Domžale Ljubljanske mlekarne poslovalnica Domžale Peftrol Liubliana s črpalkami Trgovsko podjetje PREHRANA LJUBLJANA poslovalnica Vir TRGOVSKO PODJETJE JUGOTEHHIKA LJUBLJANA Poslovalnica Domžale FLORJAN EXPRESS Anica Miklavčič DOMŽALE Kolodvorska ul.3 Gostilna Repanšeft V Homec 3 SMOLNIKAR MARJAN mizarstvo VIK 1 o j zov a 22 Cestno podjetje Domžale Obrtno podjetje TANIZ Mengeš ELEKTRO LJUBLJANA Obrati Domžale