Poitntaa ptefana v jrfit®r'n) rizKULTimm tedmk ■ Uto HI. imkin m&uumnA zmm suntrEtn** Štev. 23 ‘M J£ S B O N A NABOON1NA 12 OIK '*HAJA »SAK PONKDEL.TSK 'N NEDELJSKI DOGODKI t MetaSac : Enotnost 4:0 (1:0) Ponziana : Polieda 3:1 (0:0) Petra in Borotra igrata proti ČSR J Mladina v tekmovanju za III. kongres LMS Že v prvomajskem tekmovanju je mladina na vseh sektorjih dela pokazala velike in vidne rezultate. Toda tekmovanje Z doseženimi in pregledanimi uspehi ni bilo zaključeno, temveč je vsa mladina S še večjo voljo pristopila k tekmovanju na vseh poljih dela, pripravljaje se s tem za IH. kongres Ljudske mladine Slovenije. V produkciji po tovarnah vidimo mladino, kako iz dneva v dan dviga nivo 'delovne discipline, iz dneva v dan poslavlja nove norme in jih zopet presega. Mladina po Šolah se trudi dvigniti Učni uspeh, mladina na vasi tekmuje v obdelovanju zemlje. Vsak mladinski akliv Si je na področju svojega dela postavil naloge, kalere mora izvrSili do III. kongresa LMS, ki bo od 12. do 14. junija. Vzporedno z vsem delom in na vsakem področju leče tudi razvoj fizlcullure. Ni mladinskega aktiva, ki si v okviru predkongresnega tekmovanju ne bi zadal konkretnih nalog za dvig fizlcullure. Glavni Cilj predkongresnega tekmovanja Ljudske mladine Slovenije na jizkulturnem polju je: doseči množičnost, pritegniti v fizkul-turne vrste čim širše množice mladine, nuditi mladini pogoje, da se bo lahko vsestransko udejstvovala. Za izpolnitev prve naloge so aktivi LMS na terenu pristopili k ustanavljanju fiz-kulturnih aktivov tam, ker jih še dosedaj ni bilo. Ravnolako /m so mladinski aktivi na terenu poskrbeli za to, da se poživi delo v fizkulturnih aktivih, ki že obslo-jbjo. Ha bi se mladina mogla vsestransko udejstvovali, je bilo treba pristopili k pripravljanju terena, gradnji fizkulturnih igrišč, igrišč za športne igre: košarko, Odbojko, nogomet Ud., dalje popravlja-tiju telovadnic, popravljanju orodja Ud. Vse to je obsegal program prekongres-nega tekmovanja, uspehi pa so vidni. Število novo ustanovljenih [izkullurnih tddivov je naraslo, vzporedno s lem pa tudi število fizkulturnih prostorov, lahkoatletskih objektov Ud. V dobi predkongresnega tekmovanja so bile organizirane množične fizkullurne prireditve: spomladanski kros, Titova štafeta in sedaj v junija fizkullurni dan. Vse le prireditve sp prikazale množičnost našega novega fizkulturnega gibanja, prikazale so vso širino nove fizkullure. Slcvilo fizkulturnikov, ki je lelos na vseh posedanjih prireditvah Irikral preseglo tonsko udeležbo, nam je priča /o, posebno še. ker je največji del sodelujočih fttkuttnrnikov tvorila mladina. Vse leto tečejo že priprave za Zvezni ilet fizkultUrntkov, ki ho 22. junija v Beogradu. V tej paradi bo iz naše republike razen, pjgnincev, smučarjev in drspl-epv v pitrani, nastopilo okoli 600 mladincev in mladink, ki se vztrajno pripravljajo za nastop v Ren grad a. Mladinske vrste bodo poslale vrste fiz-kultvrnikov, to je parola, ki vodi Ljiid-ško mladino Slovenije v predkongresnem tekmovanju. Naloge in obveze aktivov LMS v tekmovanja za lil. kongres bodo ločno in dosledno izpolnjene, za to so norn porok že doseženi rezultati in pa uspehi, ki se z vsakim dnem pred III. kongresom še slopnjiijejo. Fizkulturni dan 1947 — veliki pregled vseh sil mladega fizkulturnega gibanja! n t. Uspeha neiših pksvaScev v Češkoslovaška so dokaz, ugoslovGiiski plavalci med najboljšimi v da so Evropi Nastop naših najboljših plavalcev v češkoslovaški je v polni me. rl izpolnil naša pričakovanja. Bojazen, tla bodo češkoslovaški plavalci, ki so v letošnji zimski sezoni dosegli izvrstne rezultate, z lahkoto premagali našo reprezentanco, se ni izpolnila. Zimski trening naših plavalcev je pokazal najboljše sadove, ki jih skoraj nismo pričakovali. Upoštevati moramo, da je voda v češkoslovaških bazenih izredno mrzla in je prav to eden vzrokov, da naši plavalci niso beležili še boljših rezultatov. Lepe zmage nad češkoslovaškimi plavalci so najboljši dokaz, da bodo maši plavalci, ki v zgodnji sezoni še nikoli niso bili v taki formi kakor letos, dosegli še znatno boljše uspehe. Po tem nastopu lahko ugotovimo, da so naši plavalci za Francozi in Svetli najboljši v Evropi, Nastop naših plavalcev v Bratislavi Bratislava, 8. jun. Na povratku iz Prage so naši plavalci nastopili v Bratislavi proti tamkajšnjemu društvu SPK Bratislava. Prvi dan tekmovanja je bil v petek 6. t. m. V prvi točki dvoboja, to je na 100 m prsno je zmagal Cerer, kljub temu, da še nx popolnoma ozdravel, v času 1:14,2, 2. Bijelič in Komadel (Bratislava) v istem času 1:16,7, 4. Barbieri 1:17,8. V štafeti 4X50 m prosto je jugoslovanska štafeta v postavi Klemen, Škanata, Curtini in Miloslavič izboljšala v času 1:50 min. za 1 sekundo državni rekord. Izmed Jugoslovanov je plaval najboljše Miloslavič 26.4. štafeta Bratislave v postavi Teply, Krši, Urbani X. in Jakina pa je prispela druga na cilj v času 1.55. Tudi v štafeti 3X100 m mešamo je zmagala jugoslovanska štafeta v postavi Miloslavič, Cerer in Pelhan v času 3:30,1 min., dočim je potrebovala štafeta Bratislave 3:48,9. S to disciplino je bilo zaključeno tekmovanje prvega dne, v katerem je vodil Partizan z 28.5 proti 14.5 točkam. Sledila je še tekma v vvaterpolu, v kateri je Partizan v postavi Kovačič, Cvitan, Polič, Grkinič, Curtini, šimatovič in Duvnjak izgubil tekmo s SPK Bratislavo s tesnim rezultatom 1:2 (1:2). V soboto popoldne se je dvoboj nadaljeval ob zelo hladnem in deževnem iiiiuiiumuiiuuiiiiiuiuimiMiiiiiiHniiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiuiuiiuiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiii Olvorifev razstave špar a ga letalstva Ljubljana, 8. junija Danes dopoldne je bila v okviru športno letalskega tedna otvorjena v Narodnem domu športno letalska razstava. Otvoritve so se udeležili predsednik vlade LRS Miha Marinko, podpredsednik vlade Marijan Brecelj, minister za prosveto Lidija Šentjurc, minister za delo Tomo Brojc ter predstavniki množičnih organizacij. Razstavo ie otvoril predsednik komisije »Tehnika in šport« za Slovenijo dr. Danilo Dolgan. vremenu, kljub temu pa so bili doseženi zelo dobri uspehi. Tekmovanje se je začelo s plavanjem na 100 m prosto, v katerem je zmagal Miloslavič v času 1:00,6, 2. Pelhan 1:00,8, 3. in 4. škanata in Klemen z istim časom 1:03,2, 5. Janoina (Bratislava) 1:07,2. Sledilo je plavanje na 200 m prsno, v katerem sta v odsotnosti Ce-rerja zmagala Slovaka, in sicer prvi Skovajsa 2:54,6, 2. Komadel 2:54,9, dočim sta bila Barbieri in Bijevič diskvalificirana, ker sta menjala slog plavanja. V štafeti 4X50 m prosto je zmagala ekipa Partizana v času 1:51,8, dočim je bila štafeta Bratislave druga v času 1:58,1. Tudi v povratni vvaterpolo tekmi je ekipa Partizana izgubila tekmo z istim končnim rezultatom kakor v petek, in sicer 1:2 (1:1). V prvem polčasu so bili nasprotniki izenačeni. Prvi gol je dosegel 6erny za Slovaško, na kar je Curtini izenačil. Zmagonosni gol za domače pa je nato v drugem polčasu dosegel Bončan tik pred koncem. Zadnji nastop Partizana na Češkoslovaškem Tudi pri zadnjem nastopu v češkoslovaški so naši plavalci dokazali svojo izredno kvaliteto, češkoslovaški novinarji so po zaključku tekmovanja izjavili, da so jugoslovanski plavalci najbolj homogeno moštva, ki je kdaj tekmovalo v Bratislavi. Tudi uspeh jugoslovanskih vvaterpolistov smatrajo za velik, ker so slovaški igralci med najboljšimi v Evropi. Podrobni rezultati zadnjega dne tekmovanja, ki se je končalo z zmago 71.5:36.5 v korist Partizana, so naslednji: 100 m hrbtno: 1. in 2. mesto si delita Pelhan in Miloslavič v času 1.15,4 3. Kvotidijan (Bratislava) 1,24; 200 m prsno: 1. Cerer 2.49,0, 2. Skovajsa (Bratislava) 2.54, 3. Barbieri 2.56.4, 4. Komadel (Bratislava); 4XW0 m prosto: 1. Partizan v postavi Klemen, škanata, Pelhan in Miloslavič (čas ni znan). ' V vvaterpolo tekmi so igralci Partizana premagali igralce ČPK Bratislava z rezultatom 4:2 (2:1). S to tekmo je bilo gostovanje naših plavalcev v češkoslovaški zaključeno. Uspeh je bil kot že omenjeno izredno velik, saj so naši plavalci dokazali, da bodo morali z njimi računati tudi najboljši v Evropi. Nov jugoslovanski rekord na 200 mehov hrbtno Skupina juposlovanskili plavalcev, ki so «-o.s to vali na češkoslovaškem, je v ponedeljek trenirala v zimskem bazenu Imci v P rafti. Ob lej priložnosti je Jugoslovan Marojc Miloslavič postavil nov jugoslovanski rekord na 200 in hrbtno s časom 2::i8,8. Dosedanji rekord je imel Pel ban s časom 2:30.2 Plavalci Partizana v Pragi pred začetkom tekmovanja. Na desni so plavalni ČPK iz Prage Množlteiia Si^cultura fe*9 dvignila ielavn® spesetmost naših delavcev Na osnovi odločb IV. plenuma Enotnih sindikatov Jugoslavije, je iizkul-turno delo v sindikalnih društvih in aktivih dobilo popolnoma jasno nalogo in smer. Da bi se delo izvedlo organizirano, je hiiio določeno, da se formirajo odbori in oddelki za fizkuituro — od Centralnega odbora pa do mestnih in krajevnih sindikalnih svetov. Za pravilni razvoj društev in aktivov je IV. plenum predvidel za fizkulturna društva materialno pomoč v rekvizitih in napravah Po plenumu so se odločbe začele izpolnjevati. Formiran je bfl fizkul-turni odbor pri Centralnem odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije in prešio se je na formiranje fizkultur-nih oddeikov pri glavnih odborih, tako po mestnih in krajevnih sindikalnih svetih. Danes so sformirani že vsi odbori, čeprav je bilo to delo pr; nekaterih odborih zelo težko. Tako je bil na primer pri Glavnem odboru Enotnih sindikatov Hrvatske šele pred mesecem dni določen referent za fizkuituro. ki je nedavno sformiral oddelek. Mnogo ie primerov, da so delavci in nameščenci sami podvzeli iniciativo za zgraditev fizkulturnih objektov, kot na primer delavci v Trbovljah. Skupno z inženirji podjetja so naredili načrt za zgraditev kulturno-prosvetnega doma. Poleg doma Pa ie predvidena tudi zgraditev športnih naprav. MNOŽIČNOSTI SINDIKALNIH FIZ-KCLTURNIH DRUŠTEV JE TREBA POSVETITI POSEBNO PAŽNJO Sindikalna fizkulturna društva in aktivi še niso dosegli potrebne masovnosti. Še vedno je veliko število delavcev in nameščencev izven fiz-ku!turnih organizacij. Društva niso še dovolj močna, ker se z ene strani opaža pomanjkanje vodečih kadrov, z druge strani pa se pogosto napačno tolmači fizkulturni značaj in izkoriščanje obstoječih kadrov. Na tečaje, ki so jih organizirali Centralni odbor, glavni odbori in mestni sindikalni sveti so bili često priraščeni ljudje, ki so telesno nesposobni za fizkul-turne voditelje. Niti niso razmišljali o tem, če se udeleženci tečajev sploh zanimajo za fizkuituro. niti če imajo voljo, da se ji posvetijo. Po dovršenih tečajih tudi niso biij pravilno razdeljeni. Lani je Glavni odbor za Hrvatsko organiziral v Visoki šoli za fizkuituro v Zagrebu tečaj, katerega je posečalo 40 slušateljev. Vsi so ga z uspehom opravili, vendar jih je bilo po povratku v podjetja samo 50 odstotkov dodeljenih za fizkulturne voditelje. Medtem pa je fizkulturno društvo Metalac v Beogradu samoiniciativno vzelo v patronat Tretji dom vajencev in se trudi, da iz vrst delavske mladine dvigne dobre fizkulturne voditelje. Na IV. plenumu Enotnih sindikatov Jugoslavije je bilo določeno, da se izvedejo fuzije sidikalnih društev in je bilo točno nakazano', katera društva se morajo združiti. Zaradi nepravilnega združevanja' so se pojavili novi problemi, ki prav tako otež-kočajo pravilno fizkulturno deio sindikalnih fizkulturnih društev. Tako se je v Zagrebu z Dinamom fuzionirala Šlavija, društvo Zveze socialno zdravstvenih ustanov. Bili so tudi primeri, da fuzije niso bile niti dovolj pripravljene, niti niso bili pravilno razloženi razlogi fuzije. V Somboru sta bili preje dve društvi: Radniički in Železničar, ki sta se združili v novo društvo Polet. V no-verrf društvu pa niso skrbeli za_ obstoječe kadre, zato so nekateri, ki niso bili angažirani k delu tega društva, prenehali biti člani društva. Primer v združenju niških društev v 14. oktobar in fuzija fizkulturnih društev v Kragujevcu je pokazala, da fuzije niso vedno koristne. Zaradi težnje po enem samem društvu je fizkulturno življenje v teh mestih zamrlo. Velik nedostatek pr.i omasovljenju sindikalnih društev ie tudi ta, ker društva pogosto forsirajo samo nekatere sekcije. Fizkulturno društvo Bo-rac iz Čačka je postalo eno najbolj masovnih društev zaradi tega, ker ie tekmovanje za fizkulturni znak tako populariziralo, da se članstvo društva stalno veča. Medtem v FD Podrinju iz Šabca kaže pravo aktivnost samo nogometna sekcija, odnosno nogometna eriajstorica. sicer pa ima dru-. štvo ostaie sekcije samo na papirju. Vodstvo društva misli, da ie s tem, da je nogometno društvo Podrinja na prvem mestu prve grupe nogometnega prvenstva Srbije že izpolnilo svojo nalogo in ne smatra, da je pridobitev 3500 tekmovalcev na pomladanskem krosu važnejše, kakor pa re- šitev nekaterih problemov nogometne sekciie, ki šteje vsega samo 30 do 40 ljudi. TELOVADBA — VAŽEN SEKTOR FIZKULTURNEGA DELA V PETLETNEM PLANU Delavci so pripravljeni, da v petletnem planu doprinesejo največje napore in žrtve za obnovo naše domovine. Pri sindikalnih fizkulturnih društvih! je v petletki glavna naloga še za nadalje tekmovanje za fizkulturni, znak. Veliko število tekmovalcev j.n nositeljev fizkulturnega znaka bo zvečalo možnost hitrejše izvršitve nalog petletnega plana. Delavski mnogoboj,' ki, bo organiziran po industrijskih podjetjih, bo populariziral fizkuituro v vrstah naših' delavcev. Posebnega pomena ie v teku petletnega plana osnovna telovadba. Fizkulturni odsek CO ESZDNJ ie podvzel vse korake za. organiziranje stanic osnovne telovadbe. Te bodo ustanovljene po naših industrijskih podjetjih in centrih z nalogo, da ugotovilo stvarne potrebe delavcev v fizkulturi. Različne vrste dela v industrij,j zahtevajo kot dopolnitev fizičnega razvoja tudi 'udejstvovanje v različnih panogah fizkulture. Osnovna telovadba bo postala ne samo nujnost, ampak tudi veselje naših delavcev in njihova vsakodnevna potreba. FOND VADITELJEV — VAŽEN FAKTOR ZA NAPREDEK FIZKULTURE V SINDIKALNIH DRUŠTVIH Naši delavci so pravilno doumeli tekmovanje v proizvodnji in so zato že v mnogih podjetjih pridobljeni znatni prispevki iz fondov vaditeljev. Uporabljajo se za potrebe kulturnega razvoja in napredka naših delavcev. Vaditelji tovarne vagonov v Kraševcu niso samo pravilno razumeli naloge fonda vaditeljev, ampak so tudi pravilno izvršili razdeljevanje denarja in so dodelili vsoto 40.000 din za nabavo športnih rekvizitov. Uprava podjetja je uvidela, potrebo in značaj fizkulture za delavstvo ter je za to vsoto nakupila vse potrebne priprave. Športni rekviziti, katere je podjetje nabavilo iz fonda vaditeljev, kakor tudi rekviziti, katere druga društva nabavljajo iz istega fonda, bodo ostali stalna last podjetja in bodo koristili edino njegovim članom. la vee*a (ega moremo zaključiti, kako sploh izgletla polaganje norm za iiakultumi znak v Cačku. Tekmovanje je izvedeno samo zato, da bi se čim prej doseglo čim več norm, brez ozira na cilj tekmovanja, na sistematično treniranje in na potrebno kondicijo. Primer komisijo za izvedbo tekmovanja v Oačku, ki je falsificirala rezultate iizkulturnikov, je primer neodgovornega dela. Osvojitev fizkultrnega znaka predstavlja za fizkuliurnika čast — nepravično beleženje položenih norm pa je omalovaževanje tega značajnega tekmovanja. Pogosta kontrolna tekmovanja v vsej državi bodo dosesbR da se tako delo onemogoči. Ta kontrola je predvidena tudi v Pravilniku o izvajanju tekmovanja. Znak lahko dobi samo oni, ki ga zasluži. mtim imtuntmtmuitiiimtmimitmmmmmnninmimiuiimiuiitmiiHitiimiuimmiiiimimiii i!nmti!inr_ Ne®ffg®'V®fži@st pri asvapnp lisktslltifficga maka Tekmovanje za fizkulturni znak vsebuje najvažnejše športne discipline. To tekmovanje polaga temelje vsestranskemu razvoju sposobnosti fizkuliurnika in koristno vpliva na njegovo zdravje in fizično kondicijo. S tem se fizkulturniki usposabljajo za težke fizične napere. Razen tega, kar je najvažnejše, je to tekmovanje ena od nai-večjih manifestacij naše masovne liz-kulture in je kot tako globoko ukore-ninjeno v širokih ljudskih množicah. Ne računajoč tekmovalcev, prijavljenih v pomladanskem roku 1947, tekmuje v naši državi za fizkulturni znak 250.000 fizkuiturnikov. Ta posebni način tekmovanja se je pričel v naši državi meseca avgusta preteklega leta. V začetku niso kili doseženi kakšni posebni rezultati, to pa največ radi slabe propagande tekmovanja. Fizkulturnikom ni bil dovolj pojasnjen značaj tekmovanja za fizkulturni znak, tako da niso imeli pravilne predstave o tem. kakšne napore zahteva dosega bronastega, srebrnega in zlatega znaka. Zato ni redek slučaj, da so se prijavili tudi oni, ki sc niso nikdar bavili s fizkuituro, za višje znake kakor pa to odgovarja njihovi fizični kondiciji. Pa tudi v sami organizaciji tekmovanja je bilo dosti napak. Ena od njih ie ta. ker se ni posvečalo dovolj pažnje vaški mladini in delavcem in so bili ti prijavljeni v sorazmerno majhnem številu. Sami centri tekmovanja za fizkulturni zaak v začetku niso odgo- varjali postavljenim nalogam. Od tod izvira malo število tekmovalcev v tekmovanju preteklega leta. Na prvem kongresu Fizkulturne zveze Jugoslavije so bile določene poleg ostalega tudi važne naloge v nadaljnjem tekmovanju za fizkulturni znak. Skrb za tekmovanje niso prevzeli samo največji fizkulturni centri, ampak tudi osnovne organizacije, fizkulturna društva in aktivi, v kateriii so bili postavljeni odgovorni referenti za izvedbo tekmovanja. Namesto okrožnih centrov, ki niso mogli kontrolirati celo okrožje, so se formirali okrajni centri, ki so bliže organizacijam na terenu. Oni dajejo fizkulturnim društvom in aktivom hitro in efektno pomoč. Taka organizacija se je pokazala kot zelo uspešna. V poletnem roku 1947 se je povečala število sodelavcev v tekmovanju, zlasti pa se je povečalo število delavcev. Odloki kongresa so poleg tega doprinesli, da je število izpolnjenih norm mnogo večje kot prej. Dočim je bilo do kongresa izpolnjenih 37.814 norm, je v nepolnih štirih mesecih to število naraslo na 300.000. Danes so znani že mnogi fizkulturniki, ki so osvojili fiz-kulturni znak — njihovo število sega preko 100. Tekmovanje za fizkulturni znak je sedaj že dobro organizirano in organizacije se trudijo, da ga z uspehom sprovedejo. Ponekod pa nastajajo napake, ker nekatera društva ne polagajo zadostne pažnje pravilnemu iz- polnjevanju norm. Tak slučaj je na primer v čačku. Na predlog zveznega centra za vodstvo tekmovanja je Republiški center Srbije izvršil kontrolno tekmovanje v Čačke.. Komisija je ugotovila velike napake in nečednosti. Večji del tekmovalcev, ki so že pred tem osvojili fizkulturni znak, ni mogel ponoviti doseženih rezultatov. To pomeni, da so bili prejšnji rezultati, ki jih je zabeležila mestna komisija, netočni. Sodeč po neredu, ki je vladal v pisarni kakor tudi po različnih rokopisih, na katerih so bili izpisani rezultati, jo govovo, da niti čas niti rezultati in podpisi na kartonih niso verodostojni. Tekmovalec, ki so imeli izpolnjeno normo iz osnovne telovadbe, je izpraševal isti, ki jih je pripravljal za tekmovanje. Tako ni čuda, da so normo vsi »položili«. Skoki v vodo so bili izvršeni z vrbe, katere višina ni biia znana ne tekmovalcem ne komisiji. Kontrolna komisija jc izprašala 10 tekmovalcev. Od vseh je samo eden položil vse norme. Tekmovalec za zlati znak Aleksander Pavlovič ni položil norme iz proste vaje. Redovnih vaj pa sploh ni znal in jih verjetno tudi prej ni polagal. Tekmovalec za srebrni znak Milan Kneževie ni zadovoljil niti v eni disciplini, prav tako pa tudi Mirko Mutavdžič. Aleksandar Markovič, tekmovalec za bronasti znak, je izvršil samo normo iz preste vaje. Edini, ki je izpolnil vse norme, je Vladimir Ron-darenko. Navodila I Ef3 r,I>asi filavasja41 | | »Dani plavanja« bo v vsej Slove-.!! | niji v nedeljo, 15. junija t. 1. Pri;.;! | redijo in izvedejo naj ga)'okrožni.| | in mestni fizkulturii odbori, iizkul- g | turna društva in aktivi V tesnem | 1 sodelovanju z mladinskimi, sinili-: | | kalnimi in ostalimi množičnimi or- | | ganizaeijann in JA. Kjer fizkultur-, | | nega društva ali aktiva ni. tam | | mladinska ali sindikalna organi- f I zacija odn. edinka JA. I »Dan plavanja« mora zajeti vse, | | ki znajo plavati. Sodelujoči naj bo- | 1 do razdeljeni v tri razrede: I 1. pionirji, t. j. rojeni v 1. 1933 J | in kasneje, . | | 2. starostni razred, t. j. rojeni | | v letu 1915 in prej, 1 3. splošni razred brez sleherno | I omejitve starosti, v katerem naj | | bodo obseženi vsi izvežbanejši jda-' j 1 valci. | V krajih, kjer nimajo urejenega, J | plavališča (na odprtih vodah, t. j*. | 1 jezerih, rekah in večjih potokih), | | naj se prireditev izvede na pri- | | merno izbranih progah, ki naj za g | oba prva razreda ne bodo krajše | 1 od 25 in ne daljše od 200 metrov | I in to kot tekmovanje posamezni- g I k°v- 3 " V bazenih in na urejenih plava- g 1 Ijščih v krajih z manjšim številom j | prebivalcev naj bo to tudi tekmo- j 1 vanje posameznikov in sicer na g | eno dolžino bazena oz. plavališča. | I V večjih krajih pa je organizirati | | tekmovanje vrst, ki naj jih za vse | 1 tri razrede sestavijo' aktivi in dru- | 1 šiva, mladinske in sindikalne edi- g 1 niče, edinke množičnih organiza- | 1 eij in JA. Vsaka vrsta naj šteje to- | | Iško tekmovalcev, kolikor prog ima | 1 plavaliŠče. kjer pa plavališča niso g 1 razdeljena na proge, pa polovico g I toliko, kolikor znaša širina bazena g 1 oz. plavališča v metrih (n. pr. na g 1 14 m širokem plavališča naj šteje g 1 vrsta 7 tekmovalcev). Pri šestih in g 1 manj tekmovalcih se tekmovalca, g | ki’ zadnji pride na cilj, ne oceni, | | pri sedmih in več tekmovalcih pa | 1 odpadeta zadnja dva za oceno. — | | Ocenjuje se čas zadnjega v poštev | 1 vzetega tekmovalca (n. pr. pri šest g 1 tekmovalcih petega, pri devet tek- | 1 movalcih sedmega), torej čas, v g Ipkaterem je cela prijavljena vrsta S | po izpadu zadnjega oz. zadnjih' g | dveh prijavljenih prišla na cilj. g | Tak način tekmovanja daje pri- 1 I reditvi množično obeležje, obenem g 1 pa uveljavi povprečno vrednost j 1 vrste in! izključuje favorizira n je g 1 tistih vrst, ki imajo v svojem se- | 1 sestavu samo dobre poedince. | | »Dan plavanja« hodi tudi pola- | 1 panje norm za fizkulturni znak in | | to obvezno vsaj za prvo skupino, g 1 kjer je treba dokazati znanje pla- g 1 vanja, Zato proge ne smejo hiti | | krajše od 25 metrov. 1 O izvršeni prireditvi je sestavi- j 1 ti zapisnik in kratko poročilo in pa | 1 najdalj v roku 48 nr dostaviti nad- g 1 rejenemu lizkuHurnemu forumu, g I ki pa mora najkasneje v nadaljnjih | 1 48 urah dostaviti Fizkulturni zve- | | zi' Slovenije v Ljubljani. ^ifimMuiiiuuiuuuiiiuuiiniuumiummiinmtmtimpiimiimutHUiimiiutaumiiiiiHtiutMnnMI Pripombe k rtosfopom ob priliki fizkuliurnega dne FiTskirllurni dan, ki smo ga slavili v nedeljo 1. junija po vseli večjih krajih Slovenije, je pokazal napredek, vendar ne moremo biti povsem zadovoljni z uspehi in se moramo dotaknili tudi napak in pomanjkljivosti. V nedeljo smo prvič videli sestave prostih vaj. ki so letos obvezne. Priznati je treba, da so sestave v marsikaterem pogledu že naprednejše od onih, ki smo jih gledali pred vojno. Pri kompozicijah za mladino opažamo vedno več teka in plesnih elementov, vedno več sproščenosti in ve-dno manj prisiljene trdote ali napačno pojmovane str umnosti. Toda plesni elementi, ki smo jih opazili pri poedinih vajah, so še nekam okorni, izvedba je biia premalo tekoča, premalo naravna. Cim bo izvedba podobna ljudskemu plesu, bomo lahko govorili o naravnem ali o naprednem slogu. To ve Ija seveda 'za najmlajše in za dekleta, medtem ko pričakujemo od mladincev več strumnosfi. Tudi proste vaje morajo biti zajete iz resničnega življenja in morajo biti izpolnjevanju življenjskih nalog koristne. Zato so nam praktične naloge, zalo so nam različni koristni skoki veliko bolj prikupni od tarpurlartističncga mahanja z. rokami. 0 autorjih letošnjih prostih vaj lahko rečemo, da so tu pa tam zaslutili dragocenost naprednih elementov — plesa, rajanja, teka, skakanja — vendar niso znali teh in podobnih motivov dovolj izpeljati, dovolj poudariti. Če hočemo, da bodo naši nastopi resnično učinkoviti, da bodo mladi ljudje proste vaje skladno in z veseljem izvaja-jali, tedaj moramo skrbeli za preproste sestave, ki vsebujejo tizkui-turne elemente, vzete iz življenja, čim bolj se bo naša telovadba oddaljevala od nemške izumetničeno sli, čim bolj se bo tako po vsebini, kakor tudi po slogu približevala slovanskemu okusu, lem več življenja 1)0 v njej, tem več pristašev bo imela. lem koristnejša bo pri fizkuttur-ni vzgoji ljudstva. Pri mladinkah, ki so izvajale sestavo z venčki, smo videli poizkus barvnih efektov. Toda za prostor, kakršen je stadionski, so bili i venčki i trakovi odločno premajhni, če bi bili vsaj dvakrat večji, lit prišla točka šele prav do izraza in arenr bi zaživela kakor polje s tisočerim zibajočim se cvetjem. Več pažnjo je treba v bodoče posvetiti tudi glasbeni spremljavi. Klavir je primeren instrument za koncertne dvorane, preko zvočnika pa ne zveni niti dovolj polno, niti ne nudi prijetne glasbe, ker so zvoki preveč suhi, preveč metalni. Pri letošnjem fizkul,turnem dnevu so bili ljudje že precej iznajdljivi. Tako so priredili v Trbovljah javno tekmo s kompresorji, ki je vzbudil;) veliko zanimanj;, med gledalci. To bi bil primer fizkuiture, vzete iz življenja rudarjev. Drugače na Jesenicah, v osrčju našega planinstva in alpinistike. Povsem razumljivo, da so se odločili za tekmovalni izlet oz. partizanski marš, pri katerem so tekmovali v hitri hoji čez Rovte na črni vrh in nazaj. V bodoče bo treba iniciativo nastopov in tekmovanj še bolj razviti, problem prostih vaj pa moramo tako |K>staviti in ga tako rešiti, da bodo prav vsi z veseljem sodelovali, kakor je na primer navada pri Srbih, da prav vsi radi stopijo v krog ter zaplešejo kolo. Smo na vidni poti k napredku, ne smemo se ustaviti na pol poti! Iz letošnjih prostih vaj moramo izluščiti vse dobro in vse napredno ter jih razvijali naprej. D. U. 30 novih vaditeljev in vaditeljic bo dal tečaj za oeodno telovadbo v Ljubljani Od 3. do 8. junija je bil na Taboru v Ljubljani zvezni tečaj za orodno telovadbo. Z ozirom na še vedno velike potrebe po vaditeljskem kadru in zaradi občutnega pomanjkanja dobrih mladih orodnih telovadcev, je Fizkulturna zveza Slovenije uvidela nujnost, da pričnemo s čim pogostejšimi tečaji vzgajati nov kader fizkultur-nikov v vseh panogah, posebno pa še v orodni telovadbi, ki zahteva večletno marljivo veibanje, če hočemo priti do vidnejših uspehov. Zato moramo pričeti s takojšnjo vzgojo mladega kadra. Tečajniki, ki jih je 30, so prišli iz raznih krajev Slovenije: z Jesenic, Celja, Maribora, Idrije, Ljubljane in drugih krajev. Kljub temu, da so bili le kratek čas skupaj, so postali v nekaj dneh dobri tovariši. V vrsti Udeleženci tečaja v orodni telovadbi v Ljubljani lahko vidiš stati vitkega in prožnega dijaka iz Ljubljane poleg po. stavnega rudarja iz Trbovelj, ki z izrednim veseljem in zanimanjem sledita predavanjem. Po izvežbanosti so skoraj vsi na razmeroma precejšnji višini, tako fantje kakor dekleta, in je veselje gledati te zdrave ter od sonca ožgane telovadce, ko pogumno izvajajo razne preskoke čez I:onja ali kozo, na tleh pa drzne prevale, premete, salte, kolesa In druge prvine, ki jih vidimo običajno le pri članih vrhunskega razreda. Vsekakor je potrebno, da se bodo društvena vodstva po končanem tečaju pobrigala za te mlade in nadarjene telovadce ter jim omogočila stalno dopolnjevanje s strani starejših telovadcev in posečanje tečajev, v katerih se bodo še nadalje izpopolnjevali. Gotovo bodo vsi tečajnilU v teh dneh mnogo pridobili ter to pridobljeno znanje nudili svojim tovarišem in tovarišicam v domačem društvu. Tečajniki med vadbo Tečaj »a vaške nekulturne vaditelje v Dolnji Lendavi V mesecu aprilu je Okrajni fizkulturni odbor v I>g1. Lendavi organiziral tečaj za fizkulturne vaditelje po vaseh. Ker je bslo le malo časa na raz/polago, so biti na tečaju obravnavani predvsem praktični predmeti, to je splošna vadba, predvojaška vz.goja, narodna kola in nekaj športnih panog. Izmed teoretičnih predmetov pa politična vzgoja, statut FISAJ-a in športna higiena. Tečaja se je iz 13 vasi okraja Dol. Lendava udeležilo 11 mladincev in 8 mladink. Udeleženo! vaditeljskega tečaja v Dol. Lendavi Z odličnim uspehom so prestoli praktično maturo študentje Zavoda za fizkulturo so priredili v četrtek zvečer na telovadišču Tabora svojo I. telovadno akademijo, ki pomeni korak naprej v slovenski fizkulturi. Občinstva je bilo blizu 1000, prireditev je obiskal tudi predsednik FZS minister Zoran Polič. Tokrat ni šlo niti za šablonska telovadno akademijo, kakršne so bile v navadi zlasti pred vojno, m tudi ne za vrhunske storitve, ki bi ugajale že zaradi izrednosti. Nasprotno, videli smo igre, vaje in produkcije, ki se jih je možno naučiti v pičlem šolskem letu. Način, kako so slušatelji podali obširno gradivo, to je zaokrožene točke iz praktičnih predmetov, svojega učnega programa, je bil zelo posrečen. »Kot kolektiv so prestali svojo praktično maturo z odličnim uspehom«, je izjavil podpredsednik FZS tov. Furlan Silvo po končani akademiji. Slišali smo tudi oceno: »Zavod je povsem opravičil svoj obstoj«. Spored so začeli s svadbenimi ljudskimi plesi, ki jih je naštudirala tov. Šuštarjeva po zapiskih Franceta Marolta. Nastop v narodnih nošah je bil zelo prikupen, izvedba lahkotna in naravna. Zdi se nam pomembno, da so začeli večer prav z našimi starosvetnimi plesi, zakaj zavod si je v svojem delu postavil načelo: Iz ljudstva za ljudstvo, iz življenja za življenje. In resnično, nič nismo videli starokopitnih točk, pač pa vrsto originalnih del naših sposobnih in požrtvovalnih strokovnjakov. Skoraj brez odmorov so se vrstile naslednje točke: Panonska suita (ljudski plesi), splošna vadba, šola boksa, vaje s kolebnicami, košarka, simultani preskoki, akrobatika, vaje na orodju, ples atletov in »V boj za svobodo« (odlomek reprezentativne sestave za nastop Slovencev v Beogradu). Priznati je treba, da so bili vsi nastopi dobro izvedeni, čeprav je oko strokovnjaka kdaj pa kdaj opazilo malenkostne pomanjkljivosti v izvedbi. Gledalci so se prepričali, da je lahko »splešna vadba« zelo koristna in prijetna, videli so, kako je možno uporabljati kolebnice, kakšna je šola boksa, kako igrajo košarko itd. Videli pa so tudi telesnovzgojni učinek načrtne vadbe: 29 krasno razvitih in od sonca ožganih fizkulturni-kov, bodočih organizatorjev sindikalne fizkuiture in bodočih šolskih učiteljev telovadbe in športa. Strokovni sekretar FZS tov. Edi Serpan je dal o akademiji tole oceno: »Takih akademij, tako pestrih in bogatih Ljubljana še ni videla. Doslej so telovadili nj. akademijah po šabloni, vsi in vselej v istem stilu, tokrat pa je prišla do izraza pestrost posameznih fizkultumih panog vseh od lepo izbranih pripravljalnih vaj do košarke, boksa, kolebnic in plesov. Jasno je prišlo do izraza, da delujejo na zavodu učitelji, ki vsak v svoji stroki stremijo po napredku, po boljšem, in ustvarjajo novo. Tudi v tem vidim uspeh akademije.« Naj omenim še tole opažanje: Po končanem nastopu so študentje, čeprav hudo utrujeni, pospravili ves prireditveni prostor s stoterimi stoli itd. Kdor je šel zjutraj mimo Tabora, ni mogel več opaziti, da je bila sinoči akademija; igrišče je bilo celo še bolj urejeno kakor navadno. -tUi. Stal) VIII. mladinski: delovne briRado 7,a mladi Itako lirogo Samac-Sarajevo obvešča vso brigadirje Vlil.iiMDIi (klasična ■timnazija, nižja in srednja KO.apo-darska). da jo Ifi. t. m. zbor brieade v po-lopju klaoične gimnazije v Pubarjo-vš n ob 8 zjutraj. ISriscadirji s podožolja naj so javijo pri štabu. Posamezni razredi klasično trimnazije sit r s z pit rejo n i po četah v n vsi tv tu j oni rutin: !• četa: Vlil a. VII. a. Vli l«. VI. b. IV. b; tičeta: VII I b. Vi a. V.b. V.a. IV.s, 1V.0 in dijaki pionirskih razredov in torona; III. četa: nižja gospodarska in srednja SfOSjKMltMVvka, sola. Kako telovadijo najboljši madžarski telovadci? Kai vse V ponedeljek dne 26. maja so sc vrnili naši telovadci iz Budimpešte. Vsi po vrsti so bili še pod vtisom telovadbe, ki so jo imeli priliko videti. Naši fantje so skromni in so vsled tega Madžarom pripisovali še več sposobnosti, kakor jo ti dejansko imajo. Naši jim niso bili enakovreden nasprotnik, toda mogli bi sc jim z nekaj več kondicije in kar je najvažnejše, z dobro tekmovalno rutino močno približati. * li so videti naši tekmova.c v Budimpešta le, toče in lepe seskoke. Njihova telovadba je zelo živahna, mi razlaga Boltižar. Skrčenih nog v nobenem primeru ni bilo videli. Na drogu so videli naši največ novih prvin. Vsi soglasno trdijo, da je doživetje gledati razne komplicirane obrate, premahe in veletoče v vesi zadaj, vse lepo povezano in izvedeno, kakor samo po sebi umljivo. Nekaj edinstvenega je Tothov salto z nadprijemom, ko se spusfi iz veletoča v zadnjem trenutku, šine navzgor in se potem v veliki višini počasi obrača in po obratu lepo pristane na tleh. Drug je izvajal za seskok z droga sklonko iz veletoča naprej, kar je izvedel presenetljivo drzno. Na krogih so imeli vsi po tri različne stoje in doka'j drugih najtežjih prvin. Na lem orodju so pokazali izredno moč, dasiravno niti pri enem ni bilo opaziti kakega »stiskanja«. Na vprašanje kakšni so madžarski tekmovalci, mi je hitel razlagali mali Ivica Jelič, da so vsi izredno majhni. Pri tem je izbočil prša in dvignil glavo, da je nenadoma zares izglodal večji. Toda močni so zelo, navzlic temu, da se s teznimi vajami sploh ne bavijo. Pri vsej svoji moči pa so izredno gibčni, je nadaljeval Longyka, ki je bil vedno zagovornik kolebne telovadbe. Na vprašanje, kako se obnašajo kol iizkullurniki, so vsi enoglasno za trdili, da so zelo vljudni, skromni in da bi v tem pogledu mogli služiti mnogim za vzgled. BREZ TEŽAVE SO IZVAJALI DOLGE VAJE Vprašal sem jih, kakšna je nji hova telovadba na konju. Oglasil se ' je Janež, rekoč-, da prav za prav na tem orodju ni videl ničesar no vega, da so imeli Madžari sicer iz piiljene vaje, toda kakšne izredne ležine ali lepote ni bilo opaziti. Kai bi bilo omembe vredno je to, da so izvajali z lahkoto zelo dolge vaje in da so pri kraju sestave telovadili z enako svežino, kakor na začetku. Nekoliko pomanjkljivo vajo, da je imel Pataki, ker v vaji navzlic lepim prehodom sploh ni imel stri-gov. Sicer pa so našim nasvetova- li naj pri treningu izvajajo več odboru ih koles skupaj, da bodo tako lažje i zdržali daljše sestave. NAJVEČ: NOVIli PRVIN JE BILO NA DROGU Enako kakor na konju so se ludi na bradlji in drogu izkazali z dalj širni vajami, prepletenimi z najtež jimi prvinami. Na bradlji so vsi iz vajali dovršene premete v vzporo, eden je presenetil z lepo izvedenim obratom v predkolebu do stoje, ostali pa so precizno izvajali obra- TUDI V PROSTI VAJI SO MOJSTRI Posebno poglavje so predstavljale proste vaje, razlaga dalje Janež. Vsi madžarski tekmovalci so imeli izredno živahne sestave, prepletene z najtežjimi prvinami. Daleč pred vsemi je bil Pataki, ki s svojo pro- KAKO TRENIRAJO MADŽARI Na to vprašanje so se vsemi našim tekmovalcem zaiskrile oči in vsi so mi hileli pripovedati, da se Madžari z vso resnostjo pripravljajo zu osvojitev svetovnega prvenstva na prihodnjih olimpijskih igrah. Pred kratkim so imeli trimesečni skupni trening. Vadijo po nekaj tednov samo določene prvine, nakar preidejo na druge in zopet te temeljito obdelajo. Pred vsakim treningom se z gimnastičnimi vajami lako ogrejejo, da so vsi znojni in potem, ko počasi slačijo trenirke, preidejo na resno delo. Pri zadnjem skupnem treningu so mesec dni vadili posamezne prvine, naslednji mesec so prešli na vezave, tretji mesec pa je moral že vsak izvesti celo vajo na vsakem orodju in to samo enkrat. Nikoli ne trenirajo več kakor trikrat le-densko, toda takrat temeljito. Pri vsem lem pa veliko tekmujejo, če ni drugače, kar med seboj. Dognali so, da edino s stalnim tekmovanjem dobe potrebno rutino. Našim so sami priznali, da so tudi oni pred nekaj leti pokazali na tekmovanju mnogo manj, kakor na treningu in prav to se je zgodilo z našimi v Budimpešti. vadijo in prirejajo uspešne mod-obralne turnirje v železarni in prav tako tudi medsindikalne turnirje v okraju. Nogometaši kažejo velik polet in nogometne tekme so danes dnevni dogodek za Jesenice. Vsi obrati velikega železarskega kolektiva tekmujejo med seboj. Odigranih je bilo že veliko prijateljskih medobratnih nogometnih tekem. Prvi so odigrali tekmo igralci meh, delavnice proti kemič. laboratoriju. Zmagala je mehanična* delavnica, v katere moštvu je tudi največ igralcev FD Joža Gregorčiča. Pozneje je laboratorij železarne igral neodločeno 1:1 z energijskim oddelkom. Obrat Javornik pa je naslednji dan premagal laboratorij z 2:1. Mehanična delavnica je s svojimi odličnimi igralci visoko premagala energijski oddelek 7:0. Mehanična delavnica je vsekakor favorit medobralnega nogometnega tekmovanja, saj je porazila tudi moštvo konstrukcijske delavnice, katero je bilo ojačeno z igralci iz cevarne, z visokim rezultatom 0:0. Za tekmo naših plavžarjev, ki so igrali proti martinarjem, je vladalo še posebno zanimanje. Tekma se je končala neodločeno 2:2. Prometni oddelek pa je z rezultatom 3:t podražil reprezentanco konstrukcijske delavnice. Dogodek svoje vrste bo dolgo in težko pričakovano srečanje med tehničnim in administrativnim osebjem železarne, ki utegne pokazati lepo igro. Vsekakor je uvedba medobratnih tekmovanj novost, ki naj si jo osvo-je kot koristno še druge tovarne, da lako v praksi pokažejo koristi naše nove fizkulture za delavnega človeka, ki pač zasluži, da se po težkem delu sprosti in si v prijetnem razvedrilu nabere novih moči. Madžarska reprezentanca or (Kinih telovadcev. Od leve proti desni so: vodja vrste. Toth, Varkoji. Fekete, Pataki, Bortsok, Klancs in Kenieny sto vajo tudi tiste, ki ga poznajo, vedno iznova preseneča. V vaji ima n. pr. premet nazaj, veže prosti premet nazaj sklonjeno in vezano ulek njeni prosti premet nazaj. Vse !o izvede v izredni višini. Po zadnjem premetu obstane kot vkopan, izva ja vajo naprej in zopet igraje vple ta najtežje prvine V skok iti preko konja so mojstri v premetih in plov nih skokih Pataki je svoj plovni skok izvedel za 10 točk. Toth pa, ki je njegov večni rival, premet za nekaj slotink manj. Dva tekmovalca sta izvedla tudi skloni«- s hrbta, toda ne Itoljše od naših. Vsi naši tekmovalci enoglasno zatrjujejo, da je bilo lo srečanje za nje zelo koristna šola, da so se mnogo naučili, da so dobili za nadaljnje delo novega poguma in da bodo odslej še bolj marljivo trenirali. Zelo veseli so bili tudi zagotovila od strani naših vodilnih lunkcionarjev, da bo storjeno vse, da se omogoči potreben skupni trening. Tudi za mednarodna srečanja so dobili zagotovilo. Vsi imajo največjo voljo čimbolj se pripraviti za bližnje tekmovanje za prvenstvo Balkana J. M. RAZGIBANO FIZKULTUR.NO ŽIVLJENJE NA JESENICAH F; Lep jirizor z nastopa jeseniških tizkuRurnikov na »Dnevu ti:/, kulturnik o v« Uspeli množični nastopi, ki so na Jesenicah v zadnjem času pokazali vsestransko fizkulturo, so zgovoren dokaz, da vidi delavno ljudstvo tega kovinarskega revirja v naši fiz-kulturi pravo in koristno razvedrilo. Jeseniški smučarji so preko zime dokazali, kaj zmore pokazali vrhunskega kovinar v lej prelepi panogi fizkulture. Naši kovinarji so osvajali naslove državnih prvakov in častno zastopali naš zimski Spor! v inozemstvu. Alpinisti iz velike železarne so prekaljeni planinski gadje, ki se ne boje boja s še tako navpično steno ali ledeno gmoto gora. So pa tudi odlični vzgojitelji in požrtvovalni gorski reševalci, ki skrbe, da se število planinskih nesreč manjša ali da sc celo preprečijo Poleg teh vrhunskih fizkulturni-kov pa dobiva fizkulturno življenje na Jesenicah z vsakim dnem še nove in navdušene pristaše. Močan kader predstavljajo naši modelarji in jadralci, tudi šahisti nenehoma P aninskr fabor na Kue,:u na Primor«1' Kot vsako leto ob tem času. so so tudi v nedelfo 18. maja zbrali na K ud ju planinci iz cone A in B na velikem planinskem slavju, kj ga je organiziralo Planin, sko društvo iz Gorice. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu precejšnja, saj se je zbralo okoli 400 planincev, v pretežni večini mladina iz Trsta. Gorite, Ajdovščine. Rihemberga in drugih ok< liških vasi. že prejšnji večer se je manjša skupina Ajdovcev podala na vrh Kuclja in od tam z raketami sporočila goriškim tovarišem. da jih Kueelj pričakuje. Drugo jutro so prihajali od vseh strani in posebno oni. ki jih je pot vodila preko Male gore, so prinesli s seboj velike šope šmarnic in narcis Ob 11. uri je bila pod vrhom slavnost, pri kateri so Goričani pozdravili goste ter po več govorih, iz katerili se je izražalo obžalovanje nad krivico, ki jim bo v kratkem preprečila udeležbo pri skupnih izletih preko krivičnih meja. podarili ajdovski planinski skupini lep spominski album za kočo na Čavnu, ki bo v kratkem f tvor. jena. Ajdovci pa so svojim goriškim tovarišem poklonili maihen prapor Predsednik eoriškeea društva je slovesno obljubil da ga bedo zvesto čuvali. Nato se je vršil občni zbor Zve-ze primorskih nla-ninskih društev. Podana so bila poročila in soglasno odobren razpust Zveze Društvi iz Trsta in Gorice bosta nnmre oa-slej delovali samestojno. ostala društva pa bodo priključena k Fizkultilmi zvezi v Ljubljani. Da ni manjkalo zabave in pravega planinskega humorja, je noskr-bel med programom tov. Zurzut iz Gorice, za lepo petje pa združeni mešani pevski zbor. sestavljen v pretežni večini iz mladine z ajdovske gimnazije in moškega pevskega z bera iz Rihemberka, ki nam je zapel več borbenih in narodnih pečmi Planinci tostran bodočih meja so se prisrčno poslovili od svojih tovarišev i* Trsta in Gorice, ki so pri odhedu zagotovili da se bodo drugo leto. vkljub nepravilno postavljenim mejam, zopet udeležili planinskega slavja na Kuclj” Fizkulturni dan '947 — svečani dan vseh fizkulturni-kovi »7 Jugoslaviji! Mi nosite! Multiirnep znaka v Slovenili Gojenci Zavoda za Multuro so si priborili 21 fizkuliurnih znakov Fatur Vera, Levec Mirko in Funkcij Milena, so sl prvi priborili v Sloveniji pravico nošenja zlatega fizkulturnega znaka Kakor mladina drugih šol, smo kot bi si tudi mi ob prihodu v fizkuliurni iz stadiona, odet zavod na prvem mladinskem se- katerem slanka zadali obvezo, da bomo vsi s tekmovali za fizkuliurni znak. Vendar smo so zavedali, da to tekmovanje ne bo tako enostavno, zlato smo izbrali iz naše srede cd-lior, ki bo skrbel za prirejanje tekmovanj in oddajanje pravilno izpolnjenih zapisnikov na mestni center tekmovanja za znak. Odbor .... - , ohromila roko do komolca, kar ga je pristopil z vso resnostjo k delu pray nič ng ovira, da ne bi bil med in.koncem januarja smo na velikem najboljšimi v šoli. V praktičnih in gr.afikoini ze lahko ugotovili, da teoretičnih predmetih je z malo va-V0™?11.'0™? odstotno da imamo je z lahkoto dosegel vse norme, za jired seboj/12o norm m da bo zanje j^alcre se je javil. Posamezne znake P-SVr5'',1*! -f".5:22 (26:8) Dne 3. junija sla so sestali moštvi II. dri. gimnazije in viške gimnazije v re-važnem srečanju. II. državna gimnazija to znova potrdilo svojo tehnično premo#. Vičani so se sicer zelo popravili, tod* manjka jim brzina In sigurnih metov na koš. Iniciativo je imela od začetka do konca II. državna, ki je po Štajnerju dosegla lepe koše. Prvi polčas je dobro sodil Škrjans. Koše so dali: za II. državno Štajner 28. Petrič 17, Filipan 14, Dimic 18, za Vič pa Barlčevič 8. Klasni« i« ler Mikuž in Belič po 2. POVRATNA TEKMA V KOŠARKI 5IED ENOTNOST III. IN TRIGLAV III. 25:15 (48:12) Po prvi tekmi, ki je bila v sredo i« v kateri je zmagal Triglav z 20:11 (10:8), so so mladinci Enotnosti vneto pripravljali, da bi v povratni tekmi pokazali svoje pravo znanje. Takoj v prvih minutah so si pridobili naskok in končali prvi polčas z 18:12. Drugi polčas so šo z večjo vnemo nadaljevali z napadi, toda bili so nesrečnejši v metih na koš. Izključen je bil najboljši igralec Triglava Juvan, zaradi nediscipliniranosti. Končno so mladinci Enotnosti v linlšu postavili končni rezultat 23:15. Sodil je Steiner. Naročajte se na POLET! STOLP ZA SKOKE V VODO -Tudi iz Maribora nam poročajo, da' š'o tam dosegli že trije tekmo-tčalci fizkulturni znak. Zlati znak je dosegla Gustinčič Ema, ki se je že pred vojno bavila s fizkuliuro. Med vojno je bila preganjana, dolgo zaprla in obsojena na pet let konfina-cije. Takoj po osvoboditvi pa se je začela spet udejstvovati v fizkultur- Gustinčič Erna nem življenju. Najljubša ji jc orod-n&' telovadba, v kateri je lekmova-RFla n i na izbirnih tekmah za pr-vrenštvo Balkana v Zagrebu in na (javnem .prvenstvu v Ljubljani. V svojem fizkulturnem udejstvovanju je zelo marljiva in vestna. Udejstvuje se v FD Poletu, pri rajonskem odboru AFŽ pa je referentka za fizkulturo. Vse norme za zlati [izkulturni znak je izpolnil tudi Vengust Albin, ki se je bavil s fizkuliuro že pred vojno. Takoj po okupaciji se je vključil v narodno osvobodilno borbo in se je boril najprej kot borec v kamniški četi, pozneje pa v bataljonu Ljube Šercerja. Odlikovan je bil s partizansko zvezdo lil. stopnje in za zasluge za narod II. stopnje ter je nosilec partizanske spomenice 1941. Takoj po osvoboditvi se je začel zopet aktivno ba-viti s fizkulturo In sicer se udejstvuje pri FD Poletu. Sedaj je predsednik Okrožnega iri Mestnega cen-!rd lakmovanja za fizkulturni znak. Poleg teh dveh je izpolnil tudi vse norme za mladinski znak Kancler Kurt. Prvi nest! e c zlatega znaka v št. Vid« . Pretekli teden je izpolnil zadnjo normo v tekmovanju za zlati fiž-kulturni znak agilni fizkulturnik Erman Tone, član FD St. Vid nad Ljubljano in si tako med prvimi v Jugoslaviji pridobil pravico do tega častnega fizkulturnega odlikovanja. Erman sc je začel bavili s športom že v gimnazijskih letih. Takoj po'osvoboditvi je pristopil k orga- __IVws k, V/ZZfiZ. Skoki v vodo se izvajajo z ali 10 m, pri čemer se dovoljuje deske, ki je 1 ali 3 m nad vodno 10%'razlike več ali manj. Pred- površino. Deska mora biti najmanj 4 m dolga in 50 cm široka ter v celoti pokrita s preprogo, da skakalcu ne drsi. Rob deske mora biti najmanj 1 m preko roba bazena (obale ali morja). — Globina vode pod desko mora znašati najmanj 3 m na mestu, ki je merjen navpično od sredine zunanjega roba odskočne deske. SKOKI S STOLPA Ploščadi stolpa morajo biti trdne, najmanj 5 m dolge in 2 m nji rob 10 meterske ploščadi mo ra segati vsaj 2 m čez rob bazena in najmanj 1 m čez rob spodnje ploščadi, ki pa mora bili najmanj 4.50 m, računajoč navpično od zunanjega roba ploščadi, na prostoru 2 m v smeri nazaj proti stolpu na sprednjo stran IG m in na vsako stran po 4 metre. Pri ocenjevanju skoka se mo ra ozirati na sledeče: zalet, odskok, tehnika in lepota skoka med letenjem in prebod v vodo. široke ter pokrite s preprogo, ^koki se ocenjujejo po točkah od Ploščadi morajo bili v višini 5 0 do 10. Stran 4. PREDZADNJE KOLO V ZVEZNI LIGI končno zasedel četrto mesto v le- Stivoli postavil končni rezultat tek-stvici. Partizan je v Nišu z dvo- me 3:1. številčnim rezultatom porazil 14. oktobar in si s tem izboljšal razliko v golih. Tržaška Ponziana je na domačem igrišču že drugič zapovrstjo zmagala in si toliko popravila svoj položaj v lestvici, da bo verjetno igrala kvalifikacijske tekme za obstanek v ligi, Pobeda pa je z današnjim porazom v Trstu zaključila svoje letošnje tekmovanje v zvezni ligi. Po današnjih tekmah izgleda prvenstvena lestvica takole: Partizan Dinamo C. zvezda Hajduk Metalac S par tal. Pobeda C. lokomot. ti ud ličnost Ponziana Kvarner Železničar 14. oktobar Nafta Ljubljana, 8. junija. Danes je bilo odigrano predzadnje nepopolno kolo v zvezni ligi, tako da preostane še eno kolo in nekatere tekme iz prejšnjih kol. Najvažnejša današnja tekma med Dinamom in Crve-no zvezdo v Zagrebi, se je končala neodločeno in je tako Dinamo ostal v lestvici na drugem mestu. Crvena zvezda pa se bo najbrže morala zadovoljiti s tret./ i mestom, kjer se trenutno nahaja. Ker beograjska igrišča pripravljajo za fiz-kulturni zlet za prihodnjo nedeljo, igrajo beograjska moštva na tujih igriščih. Splitski Hajduk je v Novem Sadu v svoji zadnji prvenstveni tekmi zasluženo premagal beograjskega Metalca in s tem do- - Knaa*© : Crvena zvezda 2 s 2 (2 s ©) gol iz prostega strela. Ponziana je nato začela igrati kakor prerojena ter je v 29. min. po levi zvezi Sti- 24 21 1 2 73:17 43 24 17 4 3 71:24 38 24 17 2 5 65:21 36 26 16 4 6 57:20 36 24 13 3 8 39:29 29 24 10 6 8 37:33 26 26 8 6 12 41:49 22 25 9 4 12 33:43 22 25 7 6 12 44:53 20 25 9 2 14 33:45 20 25 6 7 12 24:42 19 24 6 4 14 29:51 16 24 3 5 16 23:73 11 24 3 0 21 13:82 6 Med domačimi igralci se je posebno odlikoval srednji krilec Gian-nini, med gosti pa vratar Popovič, ki je navdušil občinstvo. Pobeda je kljub porazu zapustila lep vtis s svojo borbeno igro. MatiluJc : Metalac 2:1 (2:©) Novi Sad, 8. junija. Danes je bila tu odigrana tekma med splitskim Hajdukom in Metalcem iz Beograda. Za tekmo je vladalo zelo veliko zanimanje in se je • zbralo na igrišču okoli 5000 gledalcev. Hajduk je popolnoma zasluženo zmagal z rezultatom 2:1 (2:0). Gole sta dala za Hajduk Lokošek in Katnič, za Metalca pa Sandič. Partizan s 14- oktobar lo:l (4:1) Niš, 8. junija. Tu je bila danes odigrana pred 8000 gledalci iekma za državno nogometno prvenstvo Zagreb, 8. junija. Za današnjo prvenstveno tekmo je vladalo zelo veliko zanimanje, tako da se je zbralo na igrišču FD Zagreba 20.000 gledalcev. Slo je namreč za to, katero od obeh moštev bo zasedlo v državnem prvenstvu drugo mesto. Tekma je bila zelo razburljiva, na trenutke celo ostra. V začetku je izglodalo, da bo Dinamo zmagal z visokim rezultatom, ker je že vodil 2:0. Toda zaradi napake vratarja Dinama, ki mu je žoga ušla iz rok, je Crvena zvezda ize: načila, nakar je postala igra še bolj zanimiva. V 17. minuti drugega polčasa je bil vratar Dinama težko poškodovan in ga je zamenjal Pleše. Tik pred koncem igre je Crvena zvezda na sličen način kot prvi gol dosegla še drugega po Toma-ševiču. V prvem polčasu je bil Dinamo boljše moštvo, čeprav je imela Crvena zvezda tehnično premoč. V drugem polčasu je bila igra enakovredna s čestimi napadi Grvene zvezde, pa tudi Dinamovci so imeli dosti priložnosti, da bi dosegli gol. Vsekakor bi zagrebško moštvo zaslužilo zmago, ki bi jo verjetno tudi doseglo, če ne bi bil poškodovan vratar. Izmed igralcev Dinama so bili najboljši: Horvat II.. Kokotovič ter v napadu W61ft in Senčar, pri Crveni zvezdi pa sta bila najboljša branilca in v napadu Djajič. Gole so dali za Dinamo: Senčar in Cimermančič, za Crveno zvezdo pa Djajič in Tomaševič. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Dinamo: Dogan, Jurič, Strugar, Pleše, Horvat II., Kokotovič, Cimermančič, Kači jan, Wdlfl. Čajkovski in Senčar. Crvena zvezda: Lovrič, Kašanin, Petrovič, Stankovič, Drakulič, Dre-novac, Tomaševič, Sapinac, Jezer-kič. Djajič in Scčerov. Ponziana : Pobeda $it (©so) Trst, b. jun. Danes je bila na stadionu pri Sv. Soboti pred 2000 gledalci prvenstvena nogometna tekma med domačo Ponziano in Pobe-do iz Skoplja. Zmagala je zasluženo Ponziana z rezultatom 3:1 (0:0). Ponziana je kakor po navadi predvedla hitro igro in je v drugem polčasu pogosto ogražala vrata Pobede, ki se ima zahvaliti le izredni obrambi vratarja Popoviča, da ni doživela večjega poraza. Igra je bila v prvem polčasu precej mrtva in se je razvila šele pcf odmoru. Najprej je prešla v napad Pobeda, ki je v 21. min. po levem krilu Hristovskemu dosegla častni voliju izravnala na 1:1. V 33. med Partizanom in domačim društvom 14. oktobar, ki se je končala z rezultatom 10:1 (4:1), kar je do sedaj najvišji rezultat v tem tekmovanju. Junak dneva je bil igralec Partizana Bobek, ki je dal sam min. devet golov, desetega pa Mihailovič, je desna zveza Carlin izkoristil kot dočim je za domače moštvo dosegel in zvišal na 2:1, minuto nato pa je edini gol Petrovič. „Dcin plavanje" v Ljubljani | Mestni fizkulturni odbor pri-! redi v okviru »Dneva plavanja« | 14. t. m. popoldne množično pla-| vanje po Ljubljanici. Tekmova-I nja naj se udeleže vsi ljubitelji | plavanja. Dolžina proge znaša 1 ca. 800 m. Tekmovalce bodo med 1 plavanjem spremljali s čolni. — 1 Zbor tekmovalcev bo na kopaM-| šču na Ljubljanici ob 15. uri, kjer | bo tudi prijavno mesto. Prijave 1 se bodo sprejemale pol ure pred I pričetkom tekmovanja. | Dne 15. t. m. pa bo dopoldne | na centralnem ljudskem kopali-! šču v Ljubljani plavalni dan s i pričetkom ob 8.30. Da bo omogo-| cena množična udeležba čim več-| jemu številu plavalcev, ne glede | na kakovost posameznikov, mo- | | ra vsak aktiv nastopiti vsaj s | | 6 plavalci, ki tvorijo vrslo. Vsak | I aktiv pa lahko nastopi tudi z več | 1 vrstami. Posameznik mora ipre- | 1 plavati 50 m, nakar se bodo časi | 1 plavalcev vsake vrste sešteli. — g I Pričetek tekmovanja je točno ob | 1 8.30. plavalci pa naj bodo na ko- | | pališču že pol ure pred pričet- | | kom. Plavalci, ki tekmujejo za | 1 fizkulturni znak, bodo obenem iz- | | polnili normo v plavanju iz I. | 1 grupe. — Mestni fizkulturni od- J | bor, poverjeništvo za plavanje. | miuuiriHiniiiitiimiuiuiniiwiiiunmtHiinlmHnluuiiiiw>m'niuiiiiHiniiium,miinii'ii.nniuMČS BBOtiiost m bila dorasla Motalci’ se je leva zveza prebila pred vrata Prvenstvena tekma med garnizija-in z ostrim strelom povišala razliko ma Maribora in Postojne se je kon-na 2:0. V 23. minut; je desna zveza čala z zmago Mariborčanov 2:0 (0:6)» Metalca zabila tretji gol in že nasled. Metalac : Enotnost 4:0 (!:■©} Ljubljana, 8. junija. Za današnjo povratno kvalifikacijsko tekmo med Enotnostjo in Metalcem je bilo v Ljubljani nenavadno veliko zanimanje. Kljub lepemu sončnemu vremenu se je na igrišču zbralo okoli 5000 gledalcev, med njimi podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj, poveljnik armade generallajtnant Danilo Lekič, predsednik Fizkulturne zveze Slovenije minister Zoran Polič in drugi. Točno ob 17. se je pričela tekma. Sodniku Vlajiču iz Beograda sta se moštvi predstavili v naslednjih po-stavah: Metalac: šimunič, Belin, Dubrav-čič, Cvetan, Jazbinšek, Duh V., Bilko, Andrijaševič, Duh I., Gruškovnjak, Bušič. Enotnost: dr. Lindtner, Zavrl, Lah, Žigon, Pupo, Pelicon, Levstik, Per-harič, Dobrajc, Kržan, Hudarin. Igra se je začela v hitrem tempu, žoga je prehajala z ene polovice na drugo, vendar brez izrazitih kombinacijskih potez. Prvo priložnost za zadetek je imela Enotnost v tretji minuti, ko je bil Levstik tik pred vrati, a je poslal žogo visoko nad prečko v aut. Takoj zatem so prišli gostje pred gol Enotnosti in levo krilo Bušič je ostro streljano žogo pred vrati z glavo zaokrendl v mrežo, 1:0 za Metalca. Igra je bila ves prvi polčas odprta, vendar je bil Metalac v popolni premoči. Nasprotnika sta si z borbeno in požrtvovalno igro prizadevala doseči uspeh, kljub temu pa se rezultat ni izpremenil. Zagrebčani so se izkazali kot dobri strelci in je imej vratar Enotnosti precej opravka. Tudi po odmoru se prve minute slika na igrišču ni izpremenila. Čim bolj pa se je tekma bližala koncu, tem bolj so Zagrebčani uveljavljali svojo premoč. Do izraza je prišla večja kondicija in vigranost gostov, ki so s* točnim dodajanjem prehajali vrste Enotnosti in ustvarjali pred njenimi vrati nevarne situacije, iz katerih so sledili trije nadalnji goli. V 9. minuti njo minuto so Zagrebčani po desnem krilu dosegli končni rezultat 4:0. — Kmalu nato je imela Enotnost priložnost doseči častni gol, a Hudarin, ki je bil na strelu, je poslal žogo nad prečko. Zmaga Metalca je docela zaslužena, rezultat pa je po poteku Igre nekoliko previsoko izražen. Zagrebčani so bili tehnično boljše moštvo, ki se je odlikovalo zlasti z dobrim startom. Domala vse žoge, ki so bile namenjene našemu napadu, so se vračale spet pred vrata Enotnosti. Vsi deli moštva se dobro razumejo med seboj, tako da moštvo v resnici predstavlja trdno povezano celoto. Enotnost je v prvem polčasu obrambni del moštva ojačila z globoko nazaj potisnjenima zvezama. Po odmoru pa je opustila to taktiko, kajti šlo je za zmago. Vendar tudi celotna napadalna petorica proti odločni nasprotnikovi obrambi ni mogla doseči uspeha. V mnogih primerih je bil vzrok tega predolgo zadrževanje žoge, nekajkrat pa tudi netočni streli na vrata. Visokega poraza je delno kriva tudi nesigurna obramba Enotnosti, pri čemer pa vratarja dr. Lint-nerja ne zadene krivda. Tekmo je energično vodil beograj--ski sodnik Vlajič. V tekmi med mladinama Enotnosti in Metalca so zmagali domačini z rezultatom 4:0. Ostale kvalifikacijske tekme V povratni tekmi je domači Dinamo prejšnji ponedeljek v Pančevu premagal Makedonijo 2:0. Ker se je I. tekma končala z rezultatom 3:1 za Makedonijo, je bila v četrtek na nevtralnem igrišču v Zrenjaninu trpi ja tekma, v kateri je zmagal Dinamo z rezultatom 2:1 (2:0) in se tako plasiral za polfinale kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v zvezno ligo. Tesna zmaga 2:1 (1:1 T e k s t i 1 c u V povratni tekmi prejšnji ponedeljek v Varaždinu nad Slogo iz Novega Sada ni zadostovala za nadaljnje sodelovanje v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v zvezno ligo, ker je v prvi tekmi Sloga zmagala 2:0. Tako so se za polfinale kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v zvezno ligo kvalificirali: Metalac (Zagreb), Sloga (Novi Sad), Dinamo (Pančevo) ih Torpedo (Sarajevo). Uspeh fizkulturnega dne — uspeh sodelovanja vseh ljudskih organizacij! FJZKDLTURNIKI POŠTE LJUBLJANA V ZAGREBU Ljubljanski poštarji so gostovali v Zagrebu v nedeljo 8. junija v nogometu, šahu in namiznem tenisu. Ljubljančani so zmagah1 v nogometu 6:3, v šahu 7 in pol čani pa so zmagali v ttiisu, in sicer 6:3 pol, Zagreb-narnfonem te- Prizor s tekme Enotnost : Metalac. Eden od redkih predorov domačih igralcev pred vrata gostov. štev. 23. F O&B V Stran % ' SSAMO ŠTIRI MOŠTVA SO TEKMOVALA V CELJU ^ ?aAMO STini MOŠTVA SO TEKMO! ir hj&kšrJd. pitmlrji m> ImeU Štafeto »H*#» in. v>in-nl);he pa 8X54 m. Zmagala .1» PrešnViiova DHsada. Štafete so bile izvedmie med predtekmo in slavno tekmo. Celje, 8. jun. Včeraj in danes je in Enotnostjo je zmagala Enotnost zmago nasprotniku. Sodil je Klojč-fcilo v Celju tekmovanje za prven- s 47:9 (34:3). Pri Enotnosti se je nik. V zadnji tekmi je Enotnost prest vo Slovenije v košarki. Sodelova- odlikoval Cigler, pri Celjanih pa magala mlado in požrtvovalno mole so le 4 moške ekipe, kar je za Jug in Kokot. V tretji tekmi sta štvo Sobote z rezultatom 58:8 (24:4). Slovenijo očitno premalo. — Vee- nastopili vrsti FD Sobote in Trigla- Rezultat je nekoliko previsoko izruj ob 14. uri je otvoril tekmovanje va. Po napeti igri je zmgala Sobo- ražen v korist zmagovalca. Sodil je v imenu FŽ Slovenije tovariš Er- ta z 29:27 (12:12). Sodil je Kokot. Erbežnik. bežnik in v imenu OFO Celje tova- V nedeljo se je tekmovanje nada- Prvenstvo članic je pripadlo riš Jug. Prva tekma med Enotnost- Ijevalo s tekmo med Kladivarjem Enotnosti brez borb, ker se druge jo in Triglavom se je končala z re- in Soboto. Zmagala je Sobota z ekipe sploh niso prijavile. Organi-Zultatom (15:10 (22:4) v korist Enot- 28:24 (17:9). Sodil je dobro Škerl, zacija in vodstvo tekmovanja je bi-nosti. Vso tekmo sp prevladovali Druga tekma med Triglavom in ]0 brezhibno, rutinirani igralci Enotnosti. Naj- Kladivarjem se je končala z rezul-Kolj sta se odlikovala Šerbec v tatom 2:6 za Kladivarja. Triglav je obrambi in Olivieri v napadu. Pri sicer vodil z rezultatom 54:27 v 19 Triglavu pa Miilier. Sodil je dobro min. II. polčasa, toda zaradi izklju-Erbežnlk. čilve štirih igralcev, je bil Triglav V drugi tekmi med Kladivarjem diskvalificiran in moral prepustiti Tabela prvenstva je sledeča: Enotnost 3 3 0 170 : 27 6 Sobota 3 2 1 05:109 4 Kladivar 3 12 Triglav 3 0 3 35: 75 2 37: 96 0 KalnfcoafietSikiB sezena v paStncsn teku Fartliais je nadmcenc zmaga! na tfcfecfn ¥ ^agrefrn Zagreb, 8. jui). Včerai popoldne se je pričel na igrišču FD Zagreba lahkoatletski troboj med Partizanom, Mladostjo in FD Zagrebom, za katerega vlada po -vsej državi veliko zanimanje, ker se pričakuje, da bodo izboljšani nekateri državni rekordi. Že prvi dan se je to pričakovanje izpolnilo v teku na 10 km, kjer je Zagrebčan Mihalič za več kot za pol minute izboljšal državni rekord Stefanoviča (32:55,8), ki ga ie postavil lanj na balkanskih igrah. Gd ostalih rezultatih je najboljši Žerjalov v metu diska, največje presenečenje pa je Cerajeva zmaga nad Stefanovičem v teku na 1500 m. 'Rezultati prvega dne so naslednji: Mihalič, novi državni rekorder v teku na 10.000 m. 110 m čez ovire: 1. Srp (Mladost) 16.2, 2. Rebula (Partizan) 16.2, 3. Marčelja (M); 100 m: 1. Sabolovič (P) 11,4, 2. Stefanovič Aca (P) 11.5, 3. Vanič (Zagreb) 11.7; 400 m: 1. Sabolovič 51.5, 2. Radulovič (P) 52.4. 3. Bulič (Z) 52.4; troskok: 1. Sorčič (P) 13.41, 2. Vujačič (P) 13.11, 3. Katic (M) 12.24; 1500 m: 1. Ceraj (P) 4:03,6, 2. Stefanovič (P) 4:03,8, 3. Košuta (M) 4:07,8; disk: 1. Žerjal (P) 47.79, 2. Marčelja (M) 42.26, 3. Kras (M) 37.29; krogla: 1. Sarčevič (M) 13.88, 2. Žerjal (P) 12.87: daljina: 1. Rebula (P) 6.73, 2. Lenert (P) 6.67, 3. Marceli a (M) 6.50, 4. Urbič (M) 6.34; 10.000 m: 1. Mihalič (M) 32:21,0 (!), 2. Kalafatič (P) 35:07,8, 3. Krajcar (Z) 35:22; 4X100 ra: 1. 1. Partizan (Stefanovič, Rebula, Sa-boilovič, Lenert) 44.3. 2. Zagreb 45.5, 3. Mladost 46.3. DRUGI DAN NOV DRŽAVNI REKORD NA 5000 ra Danes so se tekmovanja nadaljevala. Doseženi so bili nekateri izvrstni rezultati, med katere moramo posebno prištevati nov državni rekord Stefanoviča v teku na 5000 m 15:12,2 min, ki je za 9.8 sekund boljši od starega Kortnikovega re korda. Tudi v metu kladiva, kopja ; v teku čez ovire so bili doseženi ze: dobri rezultati, posebno pa še v tel na 800 m, kjer so bili dosežen; rezu tati, katerih ni nihče pričakova tako da lahko po končanem tekmovanju ugotovimo, da je bilo zelo uspešno in je pokazalo napredek lahke atletike v Jugoslaviji. Podrobni rezultati drugega dne so naslednji: 290 m: 1. Sabolovič (P) 23.0, 2. Slanac (M) 23.8, 3. Stefanovič Aca (P) 23.9, Vanič (Z) 24.3; 800 m: 1. Gjurič (Z) 1.55.9(0, 2. Ceraj (P) 1:56.4, 3. Hanc (P) 1:59.0. 4. Košuta (M) 1:59,7: 5000 m: 1. Stefanovič (P) 15:12,20), 2. Pol o vin a (P) 16:42, 3. Verenc (Z) 17:16; višina: 1. Vukovič (P) 180, 2. Abramovič (M) 175, 3. Sram (M) 175, 4. Rebula (P) 165e; skok ob palici: 1. Lenert (P) 360, 2. Samardžič 350, 3. Dolenc (Z) 340: kopje: 1. Vujačič (P) 61.72, 2. Miloš (Z) 57.00, 3. Marčelja (Z) 56.35, 4. Urbič (M) 52.59: kladivo: 1. Oubijan (P) 49.96, 2. Žerjal (P) 39.89, 3. Qa-lin (M) 38.03; 400 m čez ovire: 1. Srp 58.0, 2. Bulič (Z) 58.2, 2. Botka 59.8: štafeta 4X400 m: 1. Partizan (Hanc, Radulovič. Rebula in Sabolovič) 3:33,9; 2. Zagreb 3:36,8: 3. Mladost 3:41,4. Končni rezultat troboja je: 1. Partizan 185 točk, 2. Mladost 127, 3. Zagreb 107 točk. 40,86, 2. Prelocr 35.63; bomba: 1. Horvat 48.88, 2. Uršič 42.58, 3. Golo 40.46. Popoldne fe bila nogometna tekma FD ZAGREB-.SD KUADIVAIt 2:1 (2:0) sodil je Presinger dobro. V predtekmi so igrali pionirji 2X25 minut Celje:Ce-Ije okolica 4:0 (2:0). Igra je bila zelo lepa in zanimiva Djordje Stefanovič (Partizan), novi rekorder na 5000 m. Edi Golc (Kladivar) je presenetil as rezultatom v metu diska, ki je najboljši po osvoboditvi v Sloveni ji. Interni lalikoatletski miting Enotnosti Ljubljana. 8. junija Na telovadišču v Tivoliju je priredila Enotnost včeraj popoldne lahkoatletsko tekmovanje, na katerem so bili doseženi v večini pri; merov le povprečni rezultati. Najboljši je bil Špan, ki je skoči! ob palici 6.30 m. V tekih niso mogli biti doseženi dobri rezultati zaradi tekališča, ki še ni urejeno. Najboljši uspehi tekmovanja so naslednji: TO« m: 1. Kunst 12.7 sek., 2. Žgal in 12.8; 390 m: 1. Skušek 40 sek., 2. čop »8.85 1500 m: t. Glonar 4:34,8 min., 2 Juvan 4:35.2; skok ob palici: 1. Špan 3.3« m, •2. Špindler 3.10. 3. Pribošek 3.10: krogla: 1. Furman 11 m, 2. Erman Fr. 10.68; disk: 1. Miler 36.23 m, 2. Furman 33.»: kopje: i Erman T. 42.18 m; tek na 1060 m (mladinci): 1. Koman (klasična gimn ) 3:03,5 min, 2. Urek 3:33.8: daljina: 1 Kunst 5.05 m. Kazen Ermana Franca in Toneta, sta tekmovala za Št. Vid, In Komana, ki je tekmoval za klasično ffiinnazijo. so vsi navedeni Člani Enotnosti. Miting .ie bil ena zadnjih priprav za lahkoatletsko prvenstvo ljubljanskega okraja, ki ho 21 in 22. t. m. X>X)OCOOOOOOOOCXXXXX)OOCXXXX»OOCOCKXXXXXXXXX)OOOOCOOCXXXX)(XXXX»OCOOOCKXXX»OOOCXX> DOOOOOOOOt ŠPrittim m Beograd so ni višli Na fizkulturni paradi in na nastopih v Beogradu ho nastopila vsaka republika s svojimi posebnimi točkami. Na tihem se ho razvilo tekmovanje med posameznimi pokrajinami. Priprave Slovencev so v polnem (eku in opravičujejo upanje, da bo nastop naših ekip ustrezal pozitivnim tradicijam slovenske fizkulture. Vsi, ki bodo nastopili v Beogradu, so prišli v soboto v Ljubljano, kjer so začeli s skupnimi vajami. Tako se je utaborilo v bežigrajskih gimnazijah okrog 1100 telovadcev in telovadk, ki vsak dan vadijo na Stadionu Med njimi je 300 Tržačanov in okoličanov, ki bodo nastopili s samostojno točko. Zdaj bo igrala vsak dan na Stadionu vojaška godba, mogočne čete izbranih telovadcev pa se bodo neumorno vadile, da ne bo 22. t. m. napak niti pri slavnostnem koraku, niti pri reprezentativnih nastopih. Ko se bodo vrstile zdaj .točke Srbov. Hrvatov in Slovencev, zdaj Ma- kedoncev, Črnogorcev in Bosancev V nedeljo 8. junija smo videli v Ljubljani skupino najboljših smučarjev. Prišli so z Jesenic, iz Tržiča in drugih krajev, da so skupno z Ljubljančan t preizkusili avtoskijoring na specialnih smučeh, izdelanih po zamisli inž. Bioudeka. Na paradi v Beogradu bo namreč okrog 40 smučarjev in smučark reprezentutiralo naš zimski šport. Navezani bodo na maskiran kamion, ki bo predstavljal zimsko krajino, in drseli s hitrostjo okoli 30 km na uro po asfaltiranih ulicah Beograda. Tudi drsalci se vneto pripravljajo; svojo športno panogo bodo pokazali na drsalkah s koleščki. V specialni točki bosta nastopila Palmetova in I ijovi ki bosta plesala po glasbi Čajkovskega, spremljal pa ju bo zbor 36 telovadcev. Povsem razumljivo, da vlada za nastop Slovencev kakor pri nas, tako tudi v Beogradu veliko zan tnanje. Lahfccatletsk© prvenstvo celjskega okrožja Celje, 8. junija. Danes je bilo tu (Tekmovalkam je pihal v hrbet veter.) okrajno prvenstvo v lahki atletiki. nacfB#,n: L Posinek 29 5, 2. Repovž 31.7 3. katerem je nastopilo 59 tekmovalcev in 4i .s r0S,a:, '»"'A tekmovalk, razen enega vsi člani SFD Rehar 3. Kladivarja ter izven konkurence trije "inek Mo ’2 n^lLi, i '!»: tekmovalci Enotnosti iz Ljubljane. Slabo š feta 4X199 3;»KI,.e* A'3®’ vreme m precejšen hlad sta v veliki žek Posinek '-,)! vnr Der- meri ovirala tekmovanje in v marsika- eK’ 1 osinelc, Rehar) j5.1. terih disciplinah niso bili doseženi re-zultati, kakor bi sicer lahko bili. Kljub temu je bilo doseženih nekaj zelo dobrih Krogla- 1 Gol/, n ss , mor rezultatov, tako tek Dutlevc na 60 m. 1(19 ,1,.: ,J! .88;< U ’®1 Posmekove in Knezove na 80 m čez ovi- Vončin-, (tm '|9n!, 4'5’ re, met diska med člani, tek na 200 m " 1! L' f.03iiCe),” S.: l5®* "g 1 med člani ter izvrstni rezultat Oberška i f' n In ''-mi H 4' a' ’ V r - • I tj na «00 m, k, je najboljši po osvoboditvi a itai- Vi n,',, Ji v Sloveni.,,. Tud, rezultat Derzkove v metu krogle je zelo dober. Podrobni rezultati prvenstva so bili naslednji: LAH KO ATLETINJE 80 m čez ovire: 1 Prosinck 13 4. 2. Knez n;,’ 7 13.8 3. Rehar 14.2: daljina: 1 Majcen 4.73 oooooooc)oocxxxxxxwooo»XKDooc________ nit 2 Gradišar 4.0. s' Iteliar "to ,,,: l’ l-«*!'"** Bntia 7 9, 2. Rehar 8 3, 3. Deržek 8.4. 4. U7f iK,j,ol.",,>stl f', ’ J ^ Crepinšek 8.5, 5. Knez 8.6, 6. Gradišar 8.9. 5 M' 2- Pristovsek .>.64. kopje. 1. Ursit Zagreb, 8. junija. Danes dopoldne so bile v Zagrebu medfederalne kolesarske dirke, na katerih so tekmo, vali najboljši kolesarji iz Srbije, Makedonije, Slovenije, Hrvatske, Trsta, Pulja, Reke in Opatije, tako da je bila to po kakovosti ena največjih kolesarskih dirk po osvoboditvi v Jugoslaviji. Tekme so potekle v znamenju manifestacije bratstva med tekmovalci posameznih republik, posebno še z onimi iz Slovenskega Primorja, Istre in Trsta. Proga je vodila okoli Trga maršala Tita in Maruličevega trga. Najprej so tekmovali mladinci, ki so morali to progo prevoziti 15-krat, kar znaša 12.400 km. Med 33 tekmovalci je zmagal Dragutin Zbik (Mladost, Zagreb), 2. Varga (Novi Sad), 3. Matarkovič (Beograd). Članov je tekmovalo 55 na 40 krogov, to je 33.200 km. Prvi je prispel na cilj po zelo ostri borbi Frosenik (Hrvatska), ki je dobil 32 Iočk; 2. Kette (Trst) 28 točk; 33. Zorič (Srbija) 17 točk, 4. čelesnik (Hrvatska) 12 točk, 5. Udovič (Hrvatska) 12 točk, 6.’ Cesare (Reka) 10 točk, 7. Strain (Hrvatska) 8 točk, 8. Trifunovič (Srbija) 6 točk, 9. Kozlica (Srbija), 10. Rebrovič (Hrvatska). Sledile so tekme mladincev in mladink do 16. leta, med katerimi je tekmoval tudi 5 letni pionir, ki so mu dali ostali 150 m naskoka, in za zaključek še članice, med katerimi je zmagala Gjudjica Novosel. Stran 8. T i © Posebno pažnjo posvečajo pri snemanju oblekam, v katerih nastopajo tekmovalci. Igralci posameznih moštev morajo Biti oblečeni zelo raznoliko, da jih leča kamere lahko sprejme in odda tako, da jih gledalci »pri televizijskih aparatih opazijo. Precejšnjo preglavico povzroča snemalcem na primer tudi premajhna razlika v barvi med žogico za namizni tenis in ozadjem. Strokovnjaki v televiziji se zelo trudijo, da bi rešili te probleme, _ki nastajajo v televizijskem prenašanju športnih dogodkov. Jasne in čiste slike so danes njihova glavna želja. Poleg same praktičnosti televizijske * oddaje za športnike, je ta način prenašanja tudi Izredne velike propagandne vrednosti za šport, ker se imajo priliko seznaniti s športom tudi listi, ki se doslej niso zanimali zanj. Pred kratkim so prenašali televizijski aparati boksarski dvoboj med absolutnim svetovnim prvakom Joe Louisom in Bil!y Coniiom, kar je bil zelo velik športni dogodek, ki ga je še posebno popularizirala televizijska oddaja. KAKO SNEMAJO Snemanje tekme je bilo seveda zelo težko. To tekmo je na primer snemalo kar 5 aparatov. Trije so bili »arihioon« aparati, rabljeni že od leta 1910, dva pa sta bila najnovejšega modela »Imagearthicon«, ki so stokrat občutljivejši od starih modelov. Ti aparati so zvišali zmožnost prenašanja do najmanjših podrobnosti. Za pritrditev dveh snemalnih kamer je bila napravljena plošča velikosti 60 kv. m, ki se je gibala na premični osnovi. Ostale tri kamere pa so bile postavljene na fotografski plošči velikosti 50 kv. m. Toliko kamer je bilo postavljenih zato, da so snemalci lahko lijeli potek dvoboja iz raznih strani in da so lahko gledalci, ki so zasledovali potek dvoboja s televizijskim sprejemnikom, lahko videli ta dvoboj še bolj natančno. Vodja oddaje je namreč v posebni sobi ob istem času opazoval snemanje vseh petih kamer in izbiral najboljšo od petih slik, ki jo je potem prenašal televizijski radio. Govorna spremljava je seveda pri takem načinu oddajanja čisto drugačna kakor pri navadni radijski oddaji, kjer skuša napovedovalec razložiti poslušalcem posamezne gibe, položaj v igri in razne druge podrobnosti, kar pri televizijski oddaji ni potrebno, kajti gledalci vse to sami vidijo. Slišijo tudi bo-drcnje gledalcev, govorjenje tekmovalcev in obenem tudi glas napove- Ba bi gledal nogometno ali drugačno tekmo kar lepo doma, se jo marsikomu zdelo nekoč nekaj nemogočega, kakor se je zdelo še prej marsikomu nemogoče, da bo lahko slišal ob istem času, ko se tekma vrši, že reportažo o poteku tekme. Toda dandanes je tehnika že tako napredovala, da lahko gledajo s pomočjo televizijskih aparatov potek športnih tekem. Kdaj bo to omogočeno nam, še ne moremo predvideti, navajamo pa nekaj zanimivosti, kako poteka tako televizijsko snemanje in kakšne težave še povzroča snemalcem. za snemanje pa je hockey na ledu, in sicer zaradi izredno hitrega Fizkultarni dan v Postojni Na fizkulhirni dan, dne 1. junija Je bil v Postojni okrajni fizk uit urni zlet. Fiz« kulturni vaški aktivi iz Predjame, Stude-liega, Belskega in Strmce ter Senožeč, so poleg FD Postojne, FD št. Petra in kulturnega alt t Iva sodno-upravne sindikalne podružnice z nastopi svojiii članoT prikazali rezultate svojega delovanja v lizkulturi. Spored prireditev je bil zelo obširen, ter je trajal ves dan. Dopoldne je bilo tekmovanje v odbojki za prven- tempa igre in lesketanja ledu. Kljuk stvo okraja in šahovski brzotumir. v od. temu pa je uspelo prenašati tudi kolki nastopila inaštva Postojne, st. hockeyske tekme. Z uspehom so ^ prav tako tudi prenašali televizij- Stojne. Naslov prvaka okraja El je zašla, sko konjske dirke, avtomobilske, ženo pridobilo sindikalno moštvo, ki j« kolesarske in motorne dirke. Pri Tič10..I?.cp?5_:‘zeriT_‘ib . b5® .As[e doba° takih snemanjih so postavili tako imenovane »kotne« kamere, jih točno namerili in posneli igralce, pa tudi množico, ki je tekme gledala. Trenutno so problem edino še aparati, ki bi se dali uporabljati povsod brez posebne električne napeljave, tako da bi lahko posnemali tudi športne panoge kot so golf, tekme letal in jadralnih letal. Davijo se tudi z mislijo, da bi ob televizijskem prenašanju snemali tudi s filmsko kamero, ix> konča- ostaio neporaženo in je v 2 setih. Drugo mesto si je priborUo FD št. Peter, tretje pa FD gimnazije z istim številom točk. Tekmovanje je pokazalo, da bo odbojka katere prej ta sploh nismo poznali, postala priljubljena ljudska igra, ki bo lahko dobila razmaha po vseh naših vaseh. Pohvaliti je požrtvovalnost ekipe FD št. Petra, ki je zaradi ukinitve dijaškega vlaka prišla peš 12 km daleč Y Postojno na tekme. Tudi dijaki-maturantj sb ta dan odložili knjige in si od uren ja odtrgali čas za udeležbo na tekmah. V šahovskem brzotumirju je zmagal požrtvovalni načelnik šahovske sekcije FO Postojna, Mršek Tone. Popoldne so se začele fizkulturne prireditve s parado. Povorka, v kateri scuso-pionirji in pionirke ter mladinci delovali iri mladinke v krojih je odšla ob 15. url s filmsko kamero, po nem tekmovanju zbrali najlepše in_____________ _______ najvažnejše slike, nakar bi bili fo- za vojaško godbo In'skupinami državnih dovalca, ki jim lahko, posebno v tografski posnetki, obenem z ko- pstav skozi mesto na stadion, kjer je bii strokovnem pogledu v veliki meri mentarji in .razlagami napovedoval- klT^Sjih ^teih iSghf^jaU pripomore do se večjega užitka. ca, oddajam. - —-—•*— , Znane, šest dni trajajoče, pariške kolesarske dirke snemajo s televizijskim aparatom oddel-so proste vaje ob spremljavi klavirja- Najlepše so izvajali vaje pionirji in mladinke. Po naštopn telovadcev je sledila najzanimi-vejža točka sporeda: nastop motoristov. Prva prireditev te vrste v Postojni In njena izvedba sta bili v čast tekmovalcem motoristom, ki so pokazali naravnost sijajno obvladanje motorjev ter tudi svoje organizacijske sposobnosti. Preko raznih ovir, med zastavicami se je vila tekmovalna steza po stadionu, kjer je merilo svojo spretnost 8 tekmovalcev, ki so Izkazali akrobatske spretnosti in navdušili gledalec. Najboljši čas je dosegel Filipčič Žarko, ki tekmuje tudi za zlati fizlralturni znak. Samo on je prevozil vso progo, ne tla b! podrl kako zappe-ko ali napravil icajco drugo napako. Le malo slabša sta bila štefin Janko ter Gorup Tone, ki sta,prevozila isto progo v času. ki je , bil’samo za 12 oziroma 13 sekund slabši od zmagovalčevega. Za zaključek je bila odigrana še prijateljska nogometna tekma med FD . Postojno in II. moštvom postojnske i garnizije.' Zasluženo je zmagalo moštvo Fl> Postojne, ki je igralo lepo in požrtvoval-no. ar rezultatom 6 : 3. Prireditvam je ‘ prisostvovalo veliko števila občinstva. Uspeh prireditev je . sicer povsem zadovoljil gledalstvo, vendar pd je kvarilo dober vtis sorazmerno majhna števiio telovadcev in telovadk, ki so; ha-stcplii s prostimi vaj mi. Pavlič Marjan ŠPORTNE IGRE ZELO SNEMAJO TEŽKO Od športnih tekmovanj je posebno težko prenašati televizijskim potom športne igre, posebno tiste, ki so navezane na velik prostor. Snemalec je cesto tudi prepričan, da akcija kakega igralca, ki ima trenutno žogo, ne bo uspela in ga ne spremlja z aparatom. Lahko pa se zgodi, da ravno ta igralec na kak nepredviden način doseže točko oziroma gol, kar ni bilo snemano in gledalci tega seveda ne vidijo, tako da mora v tem slučaju opraviti svoje napovedovalec. Mnogo lažje pa so za snemanje tiste fizkulturne panoge, pri katerih je borba omejena na majhen prostor in nastopa zelo majhno števiio tekmovalcev. To so zlasti boks, rokoborba in slično. Najtežja panoga TRETJI mZ VPRAŠANJ NAGRADNEGA NATEČAJA Z današnjim tretjim nizom vpra- no tlo L juiija. Ostali pa naj pri- j šanj zaključujemo nag nagradni lože kupone 1, 2 »i S,'Ker sicer “ natečaj. Vsi, ki sd v rijem'sodelo- «0 .morejo jircjeti^nagniOe. vals, naj najkasneje do*petka 13. — ~ E m. do 12. ure \ Tekmovale so._tudi članice, meihka. terfini je zmagala Lipovšek: Angela (Polet) v času 23:48, 2. Kolbl-Jplija (Polet) 23:50, Kralj MarikaTPolet) 24:02. Zmagovalka je vozila, s’povprečno hitrostjo 27 km na liro. V Sovjetski 7",ezi je 380.000 igralcev košarke Kepre««ntanca Sovjetske zveze, evropskega prvaka v košarki, po zmago, slavni finalni tekmi na povabili tudi «n>ort-niko Belgije. Francije. Nizozetimke. Norveške, Poljake in Švedske. NA ŠVEDSKO 1)0 še ta mesec odpotovalo češko nogometno moštvo Bohemlans, kjer bo odigralo revanžno^ tekmo s Hal-mie Halmstadtom, ki je igral v aprilu v ČSR. Vsega skupaj bodo odigrali devet tekem in sicer prvo 2.1. junija. TENIŠKO PRVENSTVO profesionalnih igralcev ZDA bo odiigra-no od Iti. do 22. junija v Forest Hillu pri No\v Yorkn. Prvenstva se bo udeležilo 24 igralcev, med njimi Riggs, Budge, Kovač« in Porry. AMERIŠKI TEKAČ Mel Patton je izravnal v Los Angelesu z rezultatom 9,1 sek. svetovni rekord v teku na 100 yar-dov. KANADSKI H OČKE Y ISTI društva Otta wu Ail Starš so premagali reporezRintan-cm> v Angliji živečih rojakov v hocheyu na ledu z rezultat um ANGLEŠKA KOLESARSKA ZVEZA je javila prirediteljem letošnje kolesarske dirke Tour de France, da se angleški kolesarji letos dirke ne bodo udeležili. BAKSI IN TANDBERG se bosta sestala v Stockholmu 29. junija v boksarskem dvoboju, ki bo predtekma za naslov absolutnega prvaka sveta. NOGOMETNI REPREZENTANCI Češkoslovaške iu Poljske se bosta sestali v prvi povojni tekmi dne 31. avgusta v Pragi. Povratna tekma pa bo 11. aprila 194N na Poljskem. T VRŠE VE IGRE bodo priredili lotos v Pragi v dneh 20. i.n 21. septembra. ŠVICARSKI OLIMPIJSKI ODBOR je prejel prvo prijavo za udeležb.) na zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu in sicer iz Švedske. DANSKI ŠTUDENT \N.nd je izboljAal v Cambridgeu im i verzi letni rekord v uko-ku v višino z rezultatom 197.2 cm. ŠKOTSKO ligaško moštvo Patrick Thj-stle je premagalo moštvo južuovzhodnih norveških klubov z rezultatom 4:0 (1:5) KRONVVITZ je premagal v New Yorlču v revanžmem srečanju ,L>lnnyJa Huma po točkah v buk sanski tekmi na Ul kel. Kronwitza smatrajo v nmerlčkih krogih za primernega nasprotnika Gordana. CHARPENTIER. zadnji olimpijski prvak v kolesarski dirki na KM Um, si. ie pri dirki Pariz—-Tours pri padcu s kolesa zlomil ključnico. NA KOLESARSKI DIRKI London-Pariz je zmagal angleški dirkač Goonrge Fleming. Dirk a traja tri dni. Proga j« dolga 377 .km in vodi iz Pariza v Lons, Callaiis. Folktrdono Ln 4>reko Horno Hilla v liondon. Njegov skupni čas je znašal 10 ur 14 minut in 51 sekund. Drugi je bil Franeoz Fernsnid de C anali v 10:18:19, tretji zopet Francoz Georges DcOosel‘mes v času 10:23:25. V skupni klasifikaciji S4) zmagati francoski kolesarji z 7H točkami prtml Angleži s 06 točkami. V MADISON Sqare Gardena v New Torku je premagal Guy Lesnevltch knock-outom Melia Bettino že v 59. sek. V ANGLIJI si belijo glave tli naj angleški športniki tekmujejo z nemškimi vojnimi ujet nit ki. Do nedavnega ‘vo .smeli nemški vojni ujcitri'i.k.i javno tekmovati z angleškimi moštvi, sedaj je v nekaterih krajih prišlo do prejMivedi lok uho vanja z njimi- Javim mnenje je 4>ro*.n tentu, da t>i jm* dveh letin, ko s» ipads-lo nemško bornim, igrati i na t-eh niastih tisti, ki so krivd razdejanja. &U‘v. 23. M&ššveno p&vem§tw® LfuMjeme Po enomesečnem trajanju se finalni lurnir za moštveno prvenstvo Ljubljane približuje koncu. Zaradi Ukine Slovenija : Hrvatska v Ro- ški .Slatini je bilo nekaj tekem *ekme, ima 34^ čar 31s : Sli, Poštar : Železničar 4 : 1, Stari Vodmat : Šiška 4:3. Stanje v vodstvu je sedaj naslednje: Bežigrad, ki je odigral že vse točk. Pošta ima odloženih'in jbo zato turnir končan 34 točk in tri prekinjene partije, rcSfbii&Cffe JJSS ™ "kfpVnuU mo. ’ '* * '.ra odigrati še eno tekmo in ho.sko- a SL';.yjd. z. aslun ^ rez-uljatom. ..y ro'‘gotovo lahko prehitel Bežigrad, v ažn ekmj za dr ugo m es to j e zrn a- ..predvideno je, da se takoj po gal^Vg;^nadi:Bežigradoin^4 & : 3 •?. .končanem' rhoštvencm turnirju prič-.Na iprvi;- deskiji je^mpjsjrški kandi-šjVc dinale sindikalnega moštvenega 11 a Ušjirof .vG aht;oyše k, ij) r em agdl mo jeii na'l lurnir,-ožirohia pristati na šla brzojavno in so odgovori pri-udeležho,'; jc ■; Salibvški odbor ’ pri . speli'šele tik pred določenim za- KISAJ.tU„y petek"' odpovedal niedna . rothii^mojstrski lturnirp kijbi se bil moral' včeraj pričeti ' v —■v,': Slatini. Rok za izvedbo prireditve je bil čelkom turnirja. ■-Madžarski prvak Szabo je med Rogaški lem'že prispel v Rogaško Slatino. Prihodnje dni ho verjetno odigral v' Ljubljani večjo simultanko in izredno kratek,'ker se že'15. julija morda še nekaj drugih prireditev, prične evropski conski turnir za Szabo, ki. šteje sedaj med najmoč-svetdvno prvenstvo v Ililversumu nejše velemojstre na svetu, je na-na llolandškem, na igral tudi najmanj en Turnir v Rogaški Slatini naj bi bil 'katerem bo šini šahisldm" dobro znan z medna-Jugoslovan. rodnega turnirja v Ljubljani 1. 1938. Kol dvajsetletnik je takrat prvič imel ravno namen, dh posluži na- nastopil na večjem mednarodnem šini mojstrom za vajo in točiiejšo turnirju in je pred vrsto velemoj-določitev vnstnega reda med njimi, sirov zasedel drugo mesto. Tako je pred turnirjem v Hilversumu. Tudi Szabo ravno v Ljubljani pričel preložitev turnirja za nekaj dni za- svojo šahovsko kariero. DOMAČE VESTI iinmiiiiniiiiiiinmiiMiimiiiuiimimiiiiiiiiiimmiiimmmHiimuminmimuimmmiiuumimmmiiiiiiiuiiKuimiiiiimmMiimimimtMiiiii Prvenstva JA Te dni sta bila v Sarajevu konča na oba polfinalna turnirja za indi- stvo. Po vzoru Ljubljane in Celja bo tudi v Mariboru pričel v juniju moštveni turnir za sindikalno prven- vdiialno prvenstvo JA. V prvi skupini je zmagal Slovenec Milan Ger- V Framu je bil v maju moštveni brzolurnir, ki se ga je udeležilo a mek'(KNOJ) z 11 točkami iz 12. Dru- moštev s skupno 40 igralci. Prvo go mesto je zasedel Petrovič. (Beo- mesto je zasedel F A Fram L, sle-grad) z 9, tretje Jovanovič (Skop- dihi pa so tri mariborska moštva ije) s 7 m po J, četrto do šesto mesto in Fram II. pa dele dr. Radišavljevič (Beograd), Slovenec Benedičič in Krce-govie (mornanica), vsi s 7 točkami. V drugi skupini je zmagal prvak Murska Sobota 23. maja je bil v Murski Soboti prvenstvo ljubljanske garnizije Markovič z 10 Sobote^za^cscc "ma j^Po^1)110 po-tečkami. Drugi je dr. Trolman (Sa- “TslSailTSor* W°) Gruber jo-imi ^budile 0partije tov. Nemec o„ia ) n i a ..uiovie (-oči f[all(cza 7, nar c ga soboškega šahista Sad) z 8 in ,po, peti Petrovič (Beo- nzk;illl!rnik\ ki jc v tem tekmo- b j , čl ?U P? ^vanju prvič nastopil. Tekmovanja 5 v linatu za ^veii^o a^nife S f A' ''ježilo tudi mnogo mladin-se je pričel te dni. Neposreden vstop c™> ^ katerih so trije pnsh v f -v. linale so imeli poleg njih še moj- nale Dosezem so bih nasleiln L re-slri: kapetan M. Markovič, Milič in 11 !(£££■ 1 j k k Ja R Stefan 17. lliršl Mirko 14 in pol. Po ■ - ' - - četrtem kolu tekmovanja tov. Klojč- nik že tretjič hrani prehodni pokal, i etos nrvič so im lurniriu za ,nr- četrtem kolu tekmovanja tov. Klojč-vcnstvo JA iniošlcvaii tvdi usnehe nik že ,re'1i‘č brani prehodni pokal, TaSJ . NalfflJS M(?ie poklonila naj- uspeli jma Beograd, ki je dosegel 1>0 JseRnl sahistu. Prvenstvo Krvatsfcc Sad s 15 in pol točkaini, na četrtem Po 11. kolu amaterskega šahov-meštu pa je KNOJ s 11 točkami. skega prvenstva Hrvatske j.e stanje Turnir v Sarajevu je bil samo za- naslednje: Horvat 8.5, Udovčič, Ba-ključek ogromnega šahovskega tek- .1^ in Žagar 7.5; dr. Pravdie in Be-movahja )K> vseli edinkah JA. r)č b.a (1), Surla G.5, Tagirov, fi-Skupno je letos v FLRJ na teh vo- mel= Luzario in Filipčič 5, Cvek, laških turnirjih igralo 32.513 voj a- Maksimovič in dr. Ručando 4.5, kov šahistov. Med njimi je bilo 10 Boncrt 2 in Romeh 1.5. tisoč novincev, ki so se šele letos naučili igrati šah. število udeležencev je za približno 7000 večje kakor v lanskem tekmovanju. do 15. junija v dveh skupinah, v Minsku in Taškentu. Zmagovalci dobijo naslov mojstrskih kandidatov. Na teh turnirjih igrajo prvoka-tegorijci iz vseh republik, razen Ruske SFRS in Ukrajinske SSR, ki prirejata svoje take turnirje. V času od 5. do 30. julija bo v Saratovu mojstrski trening-iuroir, na katerem bodo igrali velemojstri in mojstri. Od 15. julija do 15. avgusta pa bo pet turnirjev za mojstrske kandidate, in sicer v Tbilisiju, Novosibirsku, Rostovu, Jnroslavlju in Černovicab. Zmagovalci teh turnirjev pridejo v polfinalne turnirje za *:ovjetsko prvenstvo. Za drugo polovico septembra in prvo polovico oktobra sta določena dva ženska polfinalna turnirja, in sicer v Kujbiševu in Odesi. Moški polfinalni turnirji pa bodo tudi letos trije, in sicer v Leningradu, Sveirdlovsku in Kijevu. Vršili se bodo od 1. do 30. oktobra. Na teh turnirjih bodo morali igrati Vsi mojstri in z malimi izjemami tudi vsi velemojstri. Finalni turnir za žensko prvenstvo bo v decembru v Moskvi in prav tako ho v Moskvi od 1. do 30. decembra XVI. finalni turnir za moško prvenstvo ZSSR. TeiffJtlsf v Hilverstiztits V času od 15. julija do 5. avgusta bo v Ililversumu na Holandskem eden izmed 0 četrtfinalnih turnirjev za šahovsko prvenstvo sveta. Ostalih pet takih turnirjev se igra v Severni, Srednji in Južni Ameriki, v Avstraliji in Skandinaviji. V Ililversumu bodo zbrani prvaki vzhodno-, srednje- in zapadno-cvropskih držav. Eden ali dva zmagovalca turnirja v Ililversumu bosta leta 1948. igrala na polfinalnem turnirju za svetovno prvenstvo. Jugoslavijo ho v Ililversumu zastopal prvak dr. Trifunovič, v kolikor ne dobi še en jugoslovanskih igralec pravico do udeležbe. Mednarodna šahov, federacija je namreč določila listo udeležencev na tem turnirju po nekoliko čudnem načelu, da igra iz vsake evropske držafve samo po en udeleženec. Tako ima torej Jugoslavija na turnirju ravno toliko zastopnikov kakor n. pr. Luksemburg! Velika Britanija pa pošlje celo tri zastopnike, enega za Anglijo, enega za škotsko, enega pa za Irsko! Zanimivo je tudi, kako so vprašanje udeležbe na turnirju rešili Holandci. Ker bivši svetovni prvak dr. Eu\ve itak igra v turnirju za svetovno prvenstvo, so Holandci priredili brž še prvenstveni turnir, na katerem je zmagal mojster van Schellinga, ki je pred vojno igral s slabimi uspehi na mednarodnih tako zvanih glavnih turnirjih. Sedaj pa bo torej van Schellinga celo eden izmed udeležencev na evropskem conskem turnirju! Tif-riilr v Biseai.os Airesu Po velikem mednarodnem turnirju v Mar del Plata je bil v aprilu nov še močnejši turnir v Argentini, tokrat v Buenos Airesu. Igralo je samo C udeležencev, med katerimi pa so bili štirje velemojstri. Turnir je bil dvokrožen. Presenetljivo je zmagal Šved Stahlberg, ki je dosegel 8 točk iz 10 možnih. Najdorf je s GL! točkami zaostal na drugem mestu. Tretji je bivši nemški prvak Eliskases s 5 in pol, šele četrti pa bivši svetovni prvak dr. Euwe s 4 in pol. Sledila brazilski prvak Pi-nik s _3 in pol in Rossetto z 2. To jc že drugi težji neuspeh drj Euvveja v Južni Ameriki. Kakor, poročajo, nameravata sedaj Stahlberg in Najdorf prijaviti svojo kandidaturo za tekmovanje za svetovno prvenstvo in zahtevali udeležbo na finalnem turnirju za svetovno prvenstvo. MADŽARSKA : AVSTRIJA Po veliki noči je bil r.a Dunaju dvokrožni match med madžarsko in avstrijsko reprezentanco na 10 deskah. Madžarska je prepričevalno zmagala s 13 in pol : G in pol. Na prvi deski je velemojster Szabo premagal Grunfelda 1 in pol : pol. To je bilo prvo srečanje obeh reprezentanc po vojni. Boksarski dvoboj : Meta?, s c *■" Kranj lis 3 Kranj, 8. jun. Eno prvih boksarskih moštev Hrvatske, FD Metaiac iz Zagreba, je včeraj zvečer n-stopi!o pioti mladi boksarski sekciji FD Kranja ter ----- 11:3. odneslo zasluženo zmago Renome, katerega uživajo zagrebški boksarji, je privabil mnogoštevilne gledalce, ki so bili navdušeni nad podanim znanjem. Med gosti je bilo nekaj reprezentativnih boksarjev Hrvatske. Čisti udarci, vzorno kritje in delo nog ter vzdržljivost so bile odlike, ki so bile odločilne za sigurno zmago. Domačini so se trudili in podali nekaj zanimivih borb. Najlepša točka dvoboja je bila med Vajcerjem (M) in Švajgerjem (K). Domačini so imeli v svojih vrstah dva borca, ki se nista borila kot to zahteva ta težka panoga. To so začetni pojavi, katere pa je treba takoj odpraviti. Gledalcev je bilo okrog 1000, kar je najboljši dokaz, da je velik interes tudi za to izredno naporno in borbeno panogo športa. Tehnični rezultati. Ekshibicija: Klentenčič-Humar (oba M) 2:0, pete. linja: Rozman (M) - Jankovič (K) 1:1,peresnolahka: Jakopovič-černivec 2:0, lahka: Kustec (M)-šink (K) 0:2, welter: Vajcer-švajger 2:0, srednja: Zvrko (M).Brezar (K) 2:0, srednje-težka: Komorski-Vidic (K) 2:0. Mednarodne vesli Maribor Lrzoturnirju za Purstirji v ZSSR v 1.1947. Nedavno je bil objavljen koledar prvenstvo večjih šahovskih prireditev v So- Mariihora v maju je igralo 40 ude- vjetški zvezi za tekoče leto. Prva ležencev. Prvo mesto je zasedel Ketiš, drugo in tretje mesto pa sta si važnejša prireditev bo turnir najmočnejših igralcev tako zvane I. delila prof; Stupan in Reinsberger. kategorije, ki sc igra od 20. maja Tekmovanje v zbiranju naročnikov „Po£etaw Fizkultumi rubriki v -Slovenskem poročevalcu« in »Ljudski pravici« sta objavili notico, v kateri napoveduje okrajni fizkulturni odbor za okraj Prevalje v Siovenjgradcu vsem okrajnim fizkultur-nun odborom, v Sloveniji tekmovanje v zbiranju naročnikov »Poleta«. Tekmovali bodo v naslednjih točkah: 1. Kateri okraj bo v 3 mesecih zbral največ novih naročnikov; 2. Kateri okraj bo poskrbel, da bo naročnina za vse nove naročnike v redu plačana; 3. Kateri okraj bo preskrbel, da bodo poravnani vsi zaostanki na naročnini lista. Doba tekmovanja je od 15. junija do 15. septembra 1947. Uredništvo »Poleta« z. veseljem pozdravlja to tekmovanje, ker ga smatra za dokaz priljubljenosti lista med fizkulturniki Slovenj-g rad ca. Zmagovalcu v tem tekmovanju bo uredništvo »Poleta« podarilo celokupna letnika »Poleta« 1945in 1946 ii* sicer vezana. UKEBN1ŠTVO »POLETA«. PLAVALCI PAKTSZANA V PRAGI V torek je bilo v Pragi končano plavalno tekmovanje med CD JA »Partiza-jiom« iz Beograda in »OPK Praha«. V tekmovanju na progi 10(1 m hrbtno je prišel prvi na cilj Oeh Kovaf v čiisu 1:11,4 minute, drugi je bil Miloslavič s časom 1,11.6. Miloslavič je dosegel svoj najlsi Uši čas v tej disciplini, ki je samo za * desetinke sekunde slabši od jugoslovanskega rekorda. Na progi 200 prsno je zmagal Jin Linhart v času 2:50,6 minute. Drugo mesto je dosegel tudi Čeh Vlasta Linhart 2:55. na tretjem mestu je Barbierl 2:55.8, četrti je bil Cerar v času 2:58,2. Cer'1' 1« !t:l ori n st« fonu bolan Na progi 200 m prosto sta prišla Jugoslovan Pelhan In Čeh Marik istočasno na cilj v času 2:21,3. Tretji je bil Miloslavič s časom 2:23,2, četrti pa Landka-mer 2:23,6. VVaterpolo tekma med »Partizanoma in reprezentanco Prage se je končala z rezultatom 2:1 v prid »Partizana«. Duv-njak je dal oba gola za »Partizana«. Skupni rezultat tekmovanja ČPK »Praha« — »Partizan« je 37:34. V devetih disciplinah je »Partizan» odnesel 5 zmag, medtem ko je bila ena neodločena, v končnem placementu pa je bil »Partizan« slabši po točkah Plavalno prvenstvo Kranja Kranj, 8. jun. Na mestnem kopališču je bilo danes dopoldne plavalno prvenstvo Kranja v okviru tedna Matere in otroka. Po lanski mednarodni tekmi Praga : Ljubljana se je interes za plavanje med tukajšnjo mladino močno dvignil. Plavalna sekcija FD Kranja je danes po kratkem treningu nastapiJe prvič v številnih točkah. Časi seveda niso več kot začetni. Sekciji pa je na tem, da privede k takim prireditvam čimveč plavalcev ter navduši tudi ob strani stoječe za to prekoristno fizkulturno panogo. Roku Kati: 50 m prosto (pionirji): 1. Lieber Boris 41,2, 2. Šink Ivko 43,4, 3. Rebolj Dušan 48, 4. 50 m prosto (mladinci): 1 šavnik Davo 51, 2. Majdič Herman 54, 3. Planinšek Ruda 54,9. 50 m prosto (mladinke): 1. Šturm Boža 45. 50 m prsno (mladin- ke) : 1. Jenko Beba 50,4, 2. Bogataj D L ta 50,9, 3. Lieber Majda 53,2, 50 m prosto (mladinci): 1. Gantar Berti 37,4, 2. Tičar Pavel 37,5, 3. Štempihar Vid 39,1. 50 m prsno (člani) : 1. Cerer Janez 39,2, 2. Terfalt Božo 42,3, 3. Šink Dejan 45,1. 50 m hrbtno (mladinci): 1. Petrovčič Peter 45, 2, Kenda Miran 46, 3. Modrijan Jože 48,9. 50 m prosto (člani): 1. Tičar Marijan 34, 2. Rajnik Jože 35,1, 3. Mayer Peter 37,1. 50 m prsno (mladinci): 1. Ahačič Miile 44, 2. Vidic Dušan 45, 3. Košnik Stane 46,2. Štafeta 3X50 m mešano: 1. Kenda, Cerar, Rojnik 2:07, 2. Modrijan, Trefalt, Tičar 2:09,3, 3. Petrovčič, Lisica, Čerina 2.09,5. Skold 3 m: 1. K tenor Jože 6.95, 2. Šink Dejan 6.08, PRED POLFINALOMA ZA DAVISOV POKAL, Jtigosiavlja je premagala Belgijo 4:1 V imuedeljek sta bili v Bruslju zadnji dve igri posameznikov v srečanju med Jugoslavijo in Belgijo v okviru tekmovanja za Davisov pokal. Mitič in Palada sta premagala svoja nasprotnika ter je Jugoslavija z zmago 4:1 izločila Belgijo Iz nadaljnjega tekmovanja. Igrali so na teniškem igrišču Leopold. Gledalcev je bilo mnogo več kot navadno. ker so vedeli, da bodo igre po izgubljenem doublu za Belgijo odločilne. Zlasti so Belgijci upali, da bo 'NVacher. Ki je premagal Mitiča, dobil igro tudi proti Paladi. V prvi igri sta se srečala Mitič in GeeDmml. Igra je potekala v Miličevi premoči, čeprav je Geelhandu v tretjem setu uspelo dobiti 4 nize. Igra se je končala z rezultatom 6:0, 6:3, 6:4 za Mitiča Match Palada - Wacher je občinstvo spremljalo z veliko pozornostjo. Waclier je moral ^kapitulirati pred Jugoslovanom v treli setih. Palada je bil v tolikšni premoči, da se njegov nasprotnik rii mogel uveljaviti. Partija se jfc k•)nija. Po velikih preseneče-6/ njili, ki so bila v prejšnjem JL. -31 k°'li v četrtek, tudi današ-- ■ ~tO »je 27. kolo madžarskega nogometnega prvenstva ni bilo brez njih. Vodilni U j pes t, ki je v četrtek izgubil proti K i s p e s t u z 0:3, se je moral danes težko boriti, da je premagal s 3:2 predzadnjega v lestvici P e reče s a. Doro g, ki je v četrtek premagal M T K s 4:0, je danes zmagal tud! nad K i s p e- s to m z enakim rezultatom. Nadaljuje presenečenje je poraz M T K proti DS V C z 0:1, dočim so se ostale tekme končale z naslednjimi rezultati: HaladasiTestveniseg 7:0, Sz. AC:Gybr ETO 2:2, FerenevarosrEr So Madiz 5:1* Vasas:Szeged 5:1, Szolnok:Csepel 1:1. Po tem kolu je sta?ije na lestvici: Uj-pest 41, Vasas 37, Kispest 36, Ferenc.va-ros 35, Csepel 29, MTK, DVSC, Sz. AC in Szolnok 28, Gyor ETO 27, Haladas in Szeged 24, Er SO in Dorog 22, Pereces 20 in Testveriseg 3 točke. L o n d o n, 8. junija. V predzadnji tekmi angleškega nogometnega prvenstva je včeraj S h e f i e 1 d t) n l-ted premagal A r s c n a 1 z 2:1. Odločilna tekma za naslov letošnjega prvaka Anglije bo v soboto med Stoke Cityjem in Shefield Unitedom. ŠVICA Bern, 8. junija. V edini današnji prvenstveni tekmi je Ločam 6 predlagal Uran i o z 2:6. MEDDRŽAVNA NOGOMETNA TEKMA Francija : Švica 2j1 (2:1) L a u s a n n e, 8. junija. Danes je l»Ha tu pred 35.000 gledalci nogometna tekma med reprezentancama Francije in Švice. Tekma se je po zelo ostri borbi končala s tesno zmago Francije z 2:1 (2:1). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavali: F r a n c i ja : Da Rui, Jedrezack, Gril* Ion, Prouff, Gregolre, Cuissard, Heine, Baratte, Alpsteg, Heisserer. Vaast; Švica: Ballahio, Gyger, Steffen, Bel* li, Egginiann, Bocquet, Tamniini, Fink, Bichel, Amado, Fatton. Po majhni premoči v začetku so Švicarji v tej tekmi odpovedali, posebno pa njihov napad. Prvi gol je dosegel Fatton v 16. min. igre. Francozi so izenačiti v 36. min. po Alpstegu, ki je žogo, prejeto Iz strelnega kota ihi Heisserer ju* poslal v mrežo. V 41. min. je Heiserer ponovno streljal kot, ki ga je Baratte pretvoril v drugi gol za svoje moštvo. V francoskem moštvu so bili odlični vratar Da Rui in leva stran napada Heisserer in Vaast, pri Švicarjih pa jč tokrat poleg napada od|w>veda) Še vratar Ballahio, ki je bil nesiguren in je kriV drugega gola. B REPREZENTANCA ŠVICE je d*«ea v Marseilleu premagala B reprezentanco Francije v nogometu z 0:1 (Iti). »Grand prix d’ Eurcpe« IZ ŠVICE se je izvedelo, da tam žri vi 7