v	ki	"T
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XVI. št. 9

P!
/r-
^ m" y



3
september 2010
ř J.	^ .s
Pri.Cerkvi-Struge	jJ
Pri Cerkvi-Struge
Poplave v občini Dobrepolje
Podpeč
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 20. 10. 2010.
JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM

6
Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec.
STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE
Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si
Ipli'^
T Â .

lil


Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^
september 2010
Županova stran
3
O
^Iše: župan Janez Pavlin
NE BESEDE, DEJANJA GOVORIJO.
Moram Vam napisati nekaj besed o katastrofalni poplavi, ki nas je doletela v soboto 18. septembra in nas skoraj vse presenetila. Aktivnosti se še izvajajo in se bodo še kar nekaj časa. Stanje je žalostno, a v naših srcih sije sonček sreče, poguma in optimizma.
Optimizem je značilen za Dobrepolj-sko in Struško dolino, ki sta v svoji dolgi zgodovini šli skozi mnoge težave, a iz njih vedno izšli z optimizmom.
Slovenci imamo pomembno tradicijo, da v najtežjih trenutkih stopimo skupaj. Posebej je treba poudariti solidarnost v času naravnih nesreč, pri nudenju neposredne pomoči in zbiranju finančnih sredstev, kjer se kažeta solidarnost in visoka stopnja prostovoljstva in v vseh drugih oblikah pomoči. Delo, ki so ga občani opravili v teh trenutkih, je bilo opravljeno hitro, prostovoljno, v njihovo čast. Nekaj, kar človek naredi sam, iz svoje svobodne volje, je vedno najmočnejše. Želim si, da bi se sebičnost umikala iz naših src. Prosto-voljstvo, ki temelji na solidarnosti, pa daje vedno manj prostora sebičnosti.
In pri vsem tem je treba izpostaviti gasilce, civilno zaščito, prostovoljce in druge, ki so opravili neprecenljivo delo; za to opravljeno delo se iskreno zahvaljujem. HVALA. Zahvala gre Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Policijski postaji Grosuplje, Območni enoti Rdečega križa, Podvodni reševalni službi RS, Civilni zaščiti Kranj in Kočevje (pomoč s čolni s strokovno posadko reševalcev in potapljačev), Pekarni Blatnik in drugim (objavili bomo seznam vseh v naslednji številki). Ob tem bi se zahvalil tudi vsem medijem, ki so objektivno poročali o poplavi v naši občini, čeprav se na moje prve klice v nedeljo in v ponedeljek niso odzvali. Novico o katastrofalni poplavi je slovenska javnost zvedele šele v torek (TV SLO), nato pa se je usul plaz novinarjev, ki so javnost seznanili tudi s težavami naših občanov.
Občino Dobrepolje je po katastrofalni poplavi obiskal predsednik RS dr. Danilo Turk s številno delegacijo. Za obisk se je odločil, ker mu je bil decembrski obisk prelepe občine Dobrepolje eden najlepših, ter da sedaj vidi občino tudi v drugi podobi. Predsedniku z delegacijo smo podali poročilo o poplavi ter opozorili na probleme, ki jih imamo ali s katerimi smo se ukvarjali. Tako smo izpostavili problem mobilne telefonije (nekateri občani so bili odrezani od sveta), problem transformatorskih postaj in daljnovodov, ki so pre-
nizko, problem stacionarne telefonije (kabli povzročajo težave pri reševanju s čolni), pomanjkanju opreme za zaščito in reševanje, kljub temu, da smo nabavili v tem mandatu kar precej opreme (potopne črpalke, črpalke za mulj, agregati, radijske postaje ...), obvezna nabava čolna za Struge ter usposabljanje ekipe za delo s čolnom. S kabineta predsednika so me v torek, 28. septembra 2010, že obvestili, da potekajo razgovori, kako zagotoviti mobilno telefonijo in kako reševati elektroenergetski problem. Skratka, obljubljena pomoč od države že prihaja.
Poudariti moram možnosti za obnovo vasi na osnovi pomoči države in vseh Slovencev, ki je posledica dobrega delovanja ekipe v času poplav in te danosti je potrebno izkoristiti.
Spet je posijalo sonce, a ljudem, ki so v preteklih poplavah izgubili skoraj vse in so odmaknjeni od velikih mest, naj posije sonce v srcu z našo pomočjo ... Zato prosim Vas, ki imate posluh za človeka v stiski.
SKUPAJ SMO MOČNEJŠI, naj bo naše geslo.
Pomagajmo njim, nikoli ne vemo, kdaj bomo pomoč rabili sami.
Po celotni občini je zaradi poplav poškodovanih veliko hiš - voda je poškodovala veliko njihovega premoženja, nekaterim večino. Vsi ti ljudje so v stiski in vsaka pomoč jim pride prav.
Denarne prispevke zbira Občina Do-brepolje na
TRR: 01220-0100002026, sklic 75969-10, namen: Poplave 2010 Občina Dobrepolje je na septembrski seji občinskega sveta odobrila intervencijska sredstva v višini 100.000 EUR za odpravo posledic poplave.
Kulturno društvo Dobrepolje - sekcija Ponikve je skupaj z občino že pripravilo dobrodelni koncert. Prostovoljnih prispevkov na koncertu in po njem je bilo 4.388 EUR, prispevek Društva gobarjev Štorovke (prostovoljni prispevki na razstavi gob) 1.155 EUR, odpoved honorarju za vodenje Mepz Ponikve 1.210 EUR in odpoved honorarju za vodenje folklorne skupine Ponikve 1.320 EUR. Na TRR pa je bilo nakazano 18.000 EUR. Torej skupaj 26.073 EUR v korist v poplavah prizadetih občanov. HVALA VSEM.
O poplavah in prošnji za pomoč sem spregovoril na Radiu Zeleni val in Radiu Urban, s katerim skupaj z občino Ribnica pripravljamo dobrodelni koncert, ki bo
najverjetneje v mesecu novembru. Pozvali smo tudi kmete, naj darujejo kocko sena ali pa nekaj kilogramov žita, saj v naši občini praktično ni več košnje. Pomanjkanje sena se bo pokazalo spomladi, saj smo prikrajšani za košnjo v mesecu septembru in oktobru.
Na koncu pa iskrena Hvala vsem, kar ste ali še boste storili (teh je mnogo), da se razmere oz. stvari čim prej vrnejo v prvotno stanje.
Poleg tega pa so ostala dela tekla nemoteno. Naj omenim, da sem končno dobil termin za sestanek z ministrom za okolje in prostor, na katerem bo prva točka pogovora ureditev suhe struge Rašice, vzdrževanje in čiščenje požiralnikov in dokončanje nasipov v Ponikvah in Predstru-gah. Poleg tega bo beseda tekla o vodovodu Hočevje (sofinanciranje), čistilni napravi v Bruhanji vasi in Zdenski vasi, kamnolomu Predstruge in o kanalizaciji Ponikve. Za izgradnjo kanalizacije v Ponikvah smo iz Zavoda za kulturno dediščino dobili projektne pogoje, da je potrebno izvesti predhodna arheološka izkopavanja, ter da mora občina napisati izjavo, da bo v celoti financirala izkopavanja, če se kaj najde. Taki pogoji so možni samo v naši državi (tudi v Albaniji se kaj takega ne spomnijo). Kaj pa bodo našli na krasu??? Kamen!
V	tem tednu smo zaključili ureditev središča v Kompoljah. Dela so se nekoliko zavlekla zaradi dodatnih del, ter slabega vremena. Menim, da smo se potrudili in upoštevali tudi nekatere pripombe med samo gradnjo, da je središče res lepo urejeno.
Narejena je idejna rešitev ureditve središča v Mali vasi, ki bo predstavljena vaš-čanom v tem mesecu.
S Slovenskimi železnicami je podpisan sporazum o izgradnji prehoda in navezavi na nadomestno gozdno pot Predstruge - Velike Lašče. Projektna dokumentacija je pripravljena.
Na Vodicah so končno dobili javno razsvetljavo. V Predstrugah smo pristopili k ureditvi in asfaltiranju 170 m dolgega odseka poti. Izvedena je bila kanalizacija za fekalno in meteorno vodo, dograditev javne razsvetljave (4 luči) ter položeni še dve cevi za optični kabel ali drugo infrastrukturo. Zaradi slabega vremena se je asfaltiranje nekoliko zavleklo in bo narejeno v tem mesecu.
V	tem tednu se v Hočevju začenja izgradnja vodovodnih priključkov, nato pa priprava cestišča za asfaltiranje.
V	Strugah se urejajo prepisi zemljišč za asfaltiranje dveh odsekov, ter asfaltiranje priključka v Četežu. Če bo vreme ugodno, bo asfaltiranje narejeno v tem tednu. Prav tako pa se pripravlja vsa potrebna dokumentacija za asfaltiranje na Videmskem hribu.
Želim vam, da bi bil mesec oktober bolj s soncem obsijan v realnem svetu in v srcih vseh občank in občanov. ♦
4
Intervju z županom
september 2010
Intervju z aktualnim županom Janezom Pavlinom
ob zaključku mandata
Mojca Pugelj
Pred štirimi leti ste bili prvič izvoljeni za župana občine Dobrepolje. S kakšnimi občutki in načrti ste prišli v stavbo občine?
Ko sem prvič šel v službo, se sploh nisem zavedal, kaj me čaka, vsekakor so me spremljali mešani in zanimivi občutki. Kmalu sem se seznanil z delom, ki mi je bilo kot svetniku, skrito. Eno leto dejansko spoznavaš celotno funkcioniranje občine, potem pa je sledilo delo s polno paro. V mandatu sem imel tudi kar resne zdravstvene težave, kar pa ni oviralo tekočega dela občine.
Na volitve stopate kot aktualni župan. Kako ocenjujete svoje dosedanje delo?
Mislim, da smo v tem mandatu dosegli zastavljene cilje, kar pa jih še nismo izpolnili, jih bomo pa v naslednjem štiriletnem obdobju. Delo je bilo dobro narejeno, tudi s strani občinskega sveta so bile odločitve večinoma soglasno podprte.
Kaj je bilo v tem mandatu narejenega? Kateri so bili ključni poudarki vašega preteklega dela?
Narejenega je bilo veliko, najbolje bo, da izpostavim večje sadove dela:
• Vodovod Tisovec smo predali v uporabo. Občina je za Tisovčane znižala komunalni prispevek, pa niso bili zadovoljni. Zato jim je država naložila polno plačilo komunalnega prispevka. Renovirati smo morali vso strojno opremo, ker je prišlo do udara strele, namestili smo tudi daljinsko upravljanje vodovoda. Zadeva sedaj funkcionira.
Na vodovod Hočevje se bodo lahko uporabniki priključili prihodnje leto. Sredstev iz vodnega sklada nismo uspeli dobiti, smo pa vseeno speljali celotno investicijo.
Za vodovod Vodice pa se spreminja dokumentacija, saj bi bila gradnja vodnega hrama zelo draga. Izgradnja vodovoda bo mogoča v prihodnjem letu.
Lotili smo se tudi urejanja vaških centrov na Vidmu, v Kompoljah, Strugah, na cesti in v Mali vasi.
Narejeno je bilo 75% vseh poti v komasacijskem območju. Urejale so se tudi gozdne ceste, v vasi Cesta cca. 3 kilometre poti, v Zdenski vasi cca. 2 kilome-
tra, v okolici Predstrug cca. 2 kilometra. Uredilo se je tudi veliko poljskih poti.
Nadaljevali smo z gradnjo kanalizacije v Zdenski vasi. V naslednjem letu se delajo načrti za čistilno napravo. Ker ko-hezijskih sredstev iz porečja Krke ne bomo dočakali, bomo skušali dobiti sredstva iz strukturnih skladov. Na čistilno napravo bi tako priključili Zdensko vas in Cesto.
Trudili smo se pripraviti prostorski plan. Letos junija bi morala biti javna razgrnitev. Žal sta nas omejila birokracija in dodatna arheološka izkopavanja, pa tudi zahteva po dopolnitvi poplavne študije.
Napredovali smo tudi pri izgradnji obrtne cone. Lastnike zemljišč smo uspeli prepričati, da so zemljo prodali po 18 eur za kvadratni meter, bil je sprejet tudi zazidalni načrt, ki je pripravljen po željah investitorjev. Zataknilo se je pri parcelaciji zemljišč in pri dopolnitvi poplavne študije (zaradi izgradnje mostu). Če teh ovir ne bi bilo, bi bila zemeljska dela že narejena.
Veliko smo prihranili tudi pri racionalizaciji javne razsvetljave. Žarnice smo zamenjali z varčnimi, na ta račun prihranimo čez 1000 eurov na mesec.
Pripravili smo tudi projekte za izgradnjo vrtca na Vidmu in gradnjo športne dvorane. Vrtec naj bi začeli graditi v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo vrtec končan, bomo začeli graditi športno dvorano.
V naši sejni sobi smo se dogovorili tudi o gradnji doma Prizme Ponikve in či-
stilne naprave.
Večkrat smo se prijavili tudi na razpise za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Zaenkrat še nismo bili uspešni, bo pa to zagotovo prioriteta v prihodnjem mandatu.
Nabavili smo gasilska vozila in opremo, kar se je izkazalo za zelo pozitivno naložbo v minulih poplavah.
Po dolgoletnih prizadevanjih nam je uspelo rešiti navezavo poti v Četežu na regionalno cesto od Vidma proti Strugam in asfaltiranje te poti.
Če gledam skozi cel mandat, smo z racionalizacijo in z nehitenjem prihranili okoli 500 tisoč evrov. Za ureditev trga na Vidmu smo prihranili 200 tisoč evrov. Pri čistilni napravi v Ponikvah smo prihranili 150 tisoč evrov, na šolskih prevozih 20 tisoč evrov, na racionalizaciji električne energije 20 tisoč evrov na leto.
Kako ocenjujete delo občinskega sveta in občinske uprave?
Občinski svet je deloval konstruktivno. Vesel sem, da sem uspel združiti pet političnih opcij, da so svetniki delovali kot projektna skupina. V tem se moje vodenje občine razlikuje napram prejšnjemu vodenju občine. Svetniki so konstruktivno razpravljali, bilo je veliko pozitivnih pripomb. Projekti so bili na sejah prede-batirani, usklajeni in podprti z večino glasov svetnikov. Občinski svet s projekti ni hitel, tako da kar smo naredili, smo naredili dobro, na račun nehitenja smo privarčevali kar nekaj finančnih sredstev.
Tudi občinska uprava je delovala dobro. Predvsem so se ukvarjali z urejanjem dokumentov, tega je čedalje več. Birokratizacija ne pozna meja. Ukvarjali pa smo se tudi z zamenjavo občinskih uradnikov. Zapustil nas je direktor občinske uprave oz. tajnik občine Anton Rus, ki ga je nadomestila Tatjana Dečman - Žagar, v zaslužen pokoj je odšla Marija Kramžar, ki je bila od vsega začetka na občini, nadomestila jo je Helena Brlan. Ker je Helena dobila njej bolj ustrezno službo, smo sedaj namesto nje zaposlili Matjaža Kova-čiča, ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje in se je na predstavitvi najbolj izkazal. Na drugo delovno mesto je odšla tudi Anica Prijatelj, nadomestila jo je Jana Hribar. Smo pa z vsemi zamenjavami zadovoljni.
september 2010
Iz občine
5
Vam je za kakšno odločitev žal in je danes (ali v bodočem mandatu) ne bi naredili?
Obžalujem le eno odločitev, za kanalizacijo v Zdenski vasi, ker smo nadaljevali gradnjo, ki je bila začeta v prejšnjem mandatu. Gre namreč za kanalizacijo, kjer je meteorna in fekalna kanalizacija hkrati. Problemi nastanejo pri močnem nalivu, kjer je meteorne vode veliko in to preobremeni čistilno napravo, ki praktično več ne deluje optimalno. Če bi se še enkrat odločil, bi se zagotovo drugače. Pogrešal pa sem tudi komunikacijo z vaš-
kimi odbori in z občani. Potrudil se bom, da bi bilo to sodelovanje v bodoče bistveno boljše.
Kje vidite v prihodnosti priložnost za našo občino?
Priložnosti je zagotovo veliko. Le izkoristiti jih je treba. Naša občina je sigurno interesantna tako za investitorje v obrtni coni, kot tudi za turiste. Prednost naše občine je, da je zelena, čista in je v miru, ki ga večina potrebuje. Imamo dober strateški položaj, smo blizu avtoceste, blizu Ljubljane. Menim, da se bo kakovost življenja še izboljšala z izgradnjo
nekaterih planiranih objektov, z ustvarjanjem novih delovnih mest. V naslednjem letu naj bi se odprl tudi potniški promet z vlakom, kar bo v naše konce pripeljalo nove ljudi. V prihodnosti bo potrebno izkoristiti tudi več evropskih sredstev, ki se nam ponujajo.
Želel bi si, da bi tudi naslednji občinski svet deloval konstruktivno, saj le skupaj zmoremo več. Jaz upam, da bo pozitivna klima ostala v občini, na ta način se da priti daleč. ♦
Svetniki še zadnjič v tem mandatu sedli za občinsko mizo
Po potrditvi dnevnega reda in zapisnikov je bila na vrsti zelo aktualna tema: poplave v občini Dobrepolje in odprava posledic. Župan je v uvodnem nagovoru povedal, da so v tej veliki naravni katastrofi ključno vlogo odigrali gasilska društva, civilna zaščita in posamezniki, ki so skrbeli za oskrbovanje prebivalcev, ki so ostali ujeti v svojih hišah.
Mojca Pugelj
S strani občine sta bili že ustanovljeni dve štiričlanski komisiji za ocenjevanje škode - ena komisija ocenjuje škodo v kmetijstvu, druga pa škodo na gospodarskih in ostalih poslopjih. Z rebalansom proračuna je občina zagotovila 100 tisoč evrov sredstev, od tega 50 tisoč evrov za poškodbe na objektih, ostalih 50 tisoč evrov pa za pomoč prizadetim gospodinjstvom. Kot vedno, so bili tudi tokrat nekateri svetniki mnenja, da je občina v času katastrofe naredila veliko in ukrepala pravilno, spet drugi so menili, da bi občina lahko reagirala boljše. Vsi pa so se strinjali, da bi bilo brez pomoči gasilcev in posameznikov - občanov, stanje še bolj katastrofalno. Poleg sredstev so se odločili intervencijsko očistiti požiralnike, posekale naj bi se smreke na cesti Videm -Predstruge (ki so ovirale pretok vode), odstraniti deponijo v Predstrugah (ki je bila ključna za poplave v tej vasi), organiziran pa je že kosovni odpad iz občine (za pohištvo, aparate in druge stvari, ki so bili uničene v času poplav). V Strugah se je pokazala potreba po dvigu električnih omaric, saj je bila zaradi zalitih omaric kar 5 dni brez elektrike večina vasi (tudi nezalitih) v Strugah. V prihodnje bo potrebno porušiti tudi stari most v Pred-strugah ter dograditi nasip v Ponikvah.
Župan je nato seznanil svetnike z planiranimi in izvedenimi deli. • Ureditev vaškega jedra Kompolje je končana, končan je tudi projekt za ureditev vaškega jedra v Strugah, pridobljeno je tudi soglasje ARSO. Z navedeno ureditvijo se bo občina prija-
vila na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano.
•	S prvonagrajeno projektantsko družbo občina in osnovna šola usklajujeta prvonagrajeni elaborat za izgradnjo Šolsko - športnega centra JVIZ OŠ Do-brepolje. Potekajo tudi pogovori o nakupu zemljišča na južnem delu urejanja območja.
•	Zaključena je tudi kanalizacija za odvajanje odpadnih voda na Videmskem hribu. Sledi le še prevzem opravljenih del.
•	V kratkem je predviden tudi začetek izgradnje priključkov uporabnikov na vodovodu Hočevje, pridobiva se tudi tehnična in ostala dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja.
•	Pripravlja se tudi vsa potrebna dokumentacija za prijavo na 2. javni razpis za izgradnjo širokopasovnega omrežja v letu 2010.
•	V izdelavi so tudi projekti za izgradnjo dostopa v obrtno cono v Predstrugah, vključno z mostom, pločnikom in kolesarsko stezo. Zaradi visoke vrednosti investicije potekajo pogovori s predstavniki ARSO - Sektorja za vode, da se zmanjša razpon mostu.
Svetniki so nato sprejeli rebalans proračuna. Razlog za rebalans je ugotovitev, da do nekaterih prihodkov in odhodkov ne bo prišlo oz. bo prišlo do njih v drugačnem obsegu, kakor je bilo na začetku predvideno. Na rebalans vplivata predvsem projekt izgradnje širokopasovnega omrežja in projektna dokumentacija za izgradnjo šolsko - športnega centra JVIZ OŠ Dobrepolje.
•	Ker želi občina Dobrepolje omogočiti dostop do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij vsem potencialnim uporabnikom v občini, je bila podpisana konzorcijska pogodba za izvedbo projekta.
•	Zaradi potreb po izgradnji vrtca in šolskega športnega centra pri OŠ Dobre-polje, skupaj s pripadajočo prometno ureditvijo izvedla javni arhitekturni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve.
•	Na rebalans pa v manjši meri vplivajo tudi obilne snežne padavine in nizke temperature v minuli zimi, ki so povečale izdatke za zimsko službo. Svetniki so nato sprejeli še Pravilnik o
sofinanciranju programov na področju turizma in ostalih dejavnostih promoviranja Občine Dobrepolje, Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Dobrepolje ter Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za leto 2010.
Nato pa so se pogovarjali še o eni pereči temi - kamnolomu Predstruge. Kot ponavadi, se je tudi tokrat razvila burna razprava. Na koncu je bilo ugotovljeno, da kljub vsem naporom in na podlagi ugotovitev izvršenih inšpekcijskih nadzorov, kršitve koncesijske pogodbe, dovoljenj in zakona niso bile ugotovljene.
Župan se je na koncu zahvalil vsem svetnikom za vso podporo, korektno sodelovanja in za korektne medsebojne odnose. Občinski svet se je v takšni sestavi sestal zadnjič, saj bo v prihodnjem mandatu močno prevetren. ♦
Rotary club Grosuplje
district 1910
Rotary club Grosuplje, Cesta na Krko 9, 1290 Grosuplje, v skladu s statutom kluba ter na podlagi sklepa UO z dne 21.09.2010 objavlja
JAVNI RAZPIS
za pridobitev štipendije Rotary cluba
Grosuplje za šolsko leto 2010/2011
1.	Predmet razpisa je podelitev štipendij nadarjenim dijakom v Občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.
2.	Pravico do štipendije lahko uveljavijo nadarjeni dijaki za šolanje na srednjih šolah, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo status rednega dijaka in so vključeni v javno veljavni izobraževalni program,
•	dosegajo najmanj prav dober uspeh oz. povprečno oceno, ki ustreza tej opredelitvi,
•	so vsestransko dejavni, se odlikujejo z ustvarjalnostjo, ter dosegajo vidne rezultate na izvenšolskih področjih, kot so izobraževanje, kultura, šport, umetnost, itd.,
•	so državljani Republike Slovenije,
•	imajo stalno prebivališče v Občinah Grosuplje, Ivančna Gorica ali Dobrepolje najmanj eno leto,
•	niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, nimajo druge štipendije v RS,
•	ne prejemajo druge štipendije.
3.	Vsi prosilci se morajo prijaviti na razpisnem obrazcu (najdete ga v razpisni dokumentaciji na www.rotary-klub-grosuplje.si) in priložiti sledeča dokazila:
•	dokazilo o vpisu za tekoče šolsko leto,
•	dokazilo o najmanj prav dobrem uspehu (oz. o povprečni oceni, ki ustreza tej opredelitvi),
•	dokazila o izvenšolskih dejavnostih, uspehih in priznanjih,
•	izpolnjen razpisni obrazec za pridobitev štipendije z lastnoročno podpisano izjavo, ki je del tega obrazca.
4.	Za šolsko leto 2010/2011 bodo predvidoma dodeljene 3 štipendije.
5.	Vloge za dodelitev štipendij morajo biti poštno dostavljene do 31.10. 2010 na naslov: Rotary club Grosuplje, Cesta na Krko 9, 1290 Grosuplje.
Razpisna dokumentacija je na voljo na int. naslovu www.rotary-klub-grosuplje.si, dodatne informacije pa lahko dobite preko elektronske pošte na info@rotary-klub-grosuplje.si. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ŠTIPENDIJE RC Grosuplje« »NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS«.
6.	Ponudbe bo najkasneje do 15.11. 2010 obravnavala komisija na rednem sestanku RC Grosuplje.
7.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja vlog.
8.	Medsebojna razmerja med RC Grosuplje in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo.
RC Grosuplje Marko Lavrih, predsednik 2010/11
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije	Oddelek za kmetijsko svetovanje KSS Dobrepolje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA	
Oktobra se oddaja zahtevke za bike in vole
Za bike in vole, ki so bili zaklani od 1.6.2010 do 30.9.2010, je potrebno oddati zahtevek od 1. do 31. oktobra.
Dodatno plačilo za poseben način reje — ekstenzivna reja ženskih govedi
Upravičene živali
Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:
•	biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
•	po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca;
•	obremenitev krmnih površin je največ 1,8 GVŽ/ha.
V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2
mesecev po telitvi.
Za krave, ki so telile od 1.4.2010 do 31.7.2010 in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se vlaga zahtevek od 1. do 31 oktobra.
Kmetijsko svetovalna služba skupaj z Govedorejskim društvom Dobrepolje in občino Dobrepolje
vabimo na strokovno ekskurzijo
v soboto, 16. oktobra,
na govedorejsko kmetijo in ogled Državne razstave govedi rjave pasme
z mednarodno udeležbo na Kmetijski šoli Grm v Novem Mestu.
Odhod iz Strug ob 7.30 uri, nato poberemo še v Kompoljah, Podgori, na Vidmu na avtobusni postaji ob 8.00.
Pred ogledom razstave bomo obiskali še govedorejsko kmetijo na območju Novega Mesta. Ob zaključku ekskurzije sledi še kosilo. Vrnitev na Videm bo ob 17. uri, tako da boste lahko še opravili večerno delo v hlevu.
Prijavite se lahko do petka 15. oktobra, na tel. 041 310 169.
Lastna udeležba je 10 EUR.
KSS Dobrepolje, Franci Omahen
september 2010
Obvestila
7
Odvoz nevarnih odpadkov
iz gospodinjstev - jesen 2010
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev v četrtek dne 07.10.2010 po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev:
NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
Struge	Parkirišče pri gasilskem domu	13,00 - 14,00 h
Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	14,30 - 15,30 h
Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16,00 - 17,30 h
Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	18,00 - 19,00 h
Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, deter-genti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Naša skrb je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje
O
rra lur
ŠTIPENDIJA JE NAJBOLJŠA INVESTICIJA!
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila javni razpis kadrovskih štipendij v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije.
Rok za oddajo vlog je 11. oktober 2010.
Vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si.
Je res potrebno tako parkirati?
Uredništvo Našega kraja
Na fotografijah si lahko ogledate dve nepravilno parkirani vozili objestnih voznikov, ki sta parkirala svoje vozilo tako, da je eden zaprl dve parkirni mesti za invalide in verjetno »brez slabe vesti« odšel na malico, drugi, s traktorjem, pa je celo parkiral na mesto rezervirano za invalide kljub temu, da je bilo nekaj metrov stran polno praznih parkirišč. Problem parkiranja (predvsem tovornih vozil) v središču Vidma postaja vedno večji problem.
Na občinski inšpekciji Občine Dobre-polje smo izvedeli, da je nadzor nad t.i. mirujočim prometom v pristojnosti policije in občinskega redarstva. Po 4. odstavku 52. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št. 56/08, 58/09, 36/10; ZVCP 1-UPB 5, ZVCP 1-F, ZVCP 1-G) je vozilo prepovedano ustaviti in parkirati zlasti:
•	na prehodu za pešce in na razdalji manj kot 5 m pred prehodom,
•	na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti, kolesarskem pasu ali na tirnicah,
•	na označenem avtobusnem postajališču,
•	na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak,
•	na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil,
•	na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu,
•	na označenem parkirnem prostoru za invalide oziroma invalidke,
•	na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom,
•	v območju za pešce.
Za takšen prekršek je za voznika v zakonu predpisana globa od 40 do 80 evrov, nepravilno parkirano vozilo, ki neposredno ovira promet vam lahko tudi odstranijo, ali pa vam vozilo priklenejo s t.i. lisicami, kar seveda predstavlja še dodaten strošek poleg plačila globe. ♦
Podjetniške in druge informacije
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje od 2010 do 2013. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa je sofinanciranje projektov vzpostavitve in delovanja kompetenč-nih centrov za razvoj kadrov, ki jih izvajajo partnerstva in bodo delovali za potrebe podjetij v partnerstvu. Namen razpisa je podpreti vzpostavitev in delovanje največ 10 kompetenčnih centrov za razvoj kadrov. Rok za oddajo vlog je 30. 9. 2010. Več: www.sklad-kadri.si
2.	Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj -ESRR Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov projektov vzpostavitve in delovanja razvojnih centrov, ki predstavljajo infrastrukturo v najširšem pomenu besede za razvoj novih produktov. Namen razpisa je spodbuditi vzpostavitev in delovanje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoročen razvoj na vsebinskih področjih. Razvojni center je sestavljen iz subjektov, ki so člani konzorcija, podjetij, ki bodo nastali kot neposreden rezultat sodelovanja, kot tudi ostalih subjektov, ki bodo koristili znanje in infrastrukturo razvojnih centrov. Rok za oddajo vlog je 15.11.2010. Več:
www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpi-si_povabila_pozivi/javni_razpisi/?tx_t3jav-nirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=878
3.	III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, po-dukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov. Razpisnik: Mini-
strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za splošno izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja oziroma za izboljšanje ureditve funkcionalne infrastrukture, racionalnejše porabe vode in bolj kontroliranega vnosa hranil. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Več: www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=936
4.	III. javni razpis za ukrep 133 - Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za delno pokritje izvajanja aktivnosti informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje na notranjem trgu EU za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti Skupnosti oziroma Republike Slovenije. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem kakovosti za kmetijske proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Več: www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=930
5.	Javni razpis za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela. Razpisnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.: Predmet razpisa je izboljšati zaposljivost in socialno vključenost ranljivih skupin, ustvarjati delovna mesta za ranljive skupine ter zagotoviti enakost med spoloma. Cilj javnega razpisa je sofinanciranje do 12 partnerstev. Podprti bodo projekti v okviru dveh sklopov: Sklop A: projekti, ki bodo razširili ali nadgradili v preteklosti že uspešno razvito in preizkušeno prakso; Sklop B: pilotni projekti. Pogoji za sodelovanje: so pravne osebe, ki imajo v ustanovitvenem aktu oziroma drugem ustreznem aktu določen neprofitni značaj, vračajo vse dohodke v osnovno dejavnost oziroma ne delijo dobička med lastnike, temveč ga vlagajo v razvoj dejavnosti. Rok za oddajo prijav je do vključno 21.9.2010, do 12. ure. Več:
http://www.mddsz.gov.si/si/o_ministrs-tvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3jav-nirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=908
6.	Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj -ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je sofinanciranje promocije turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni. Pogoji za sodelovanje: Prijavitelji na razpisu so lahko pravne osebe, ki so: gospodarska interesna združenja, društva, zavodi, zbornice in zveze društev. Vsi prijavitelji morajo delovati na področju turizma. Vsi prijavitelji morajo predstavljati tematski turistični proizvod že vsaj eno leto od datuma prijave na razpis in delovati na nacionalnem nivoju (prijavitelj mora zastopati tematski turistični proizvod v vsaj štirih slovenskih razvojnih regijah). Rok: Javni razpis bo odprt do porabe sredstev. Več:
www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpi-si_povabila_pozivi/javni_razpisi/?tx_t3jav-nirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=876
7.	Javni razpis za ukrep 323 ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so: fizične in pravne osebe ter občine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Ve č: h tt p : //www. m kgp. gov.s i/s i/j a v-ni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=922
8.	Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju primarne kmetijske pridelave. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem s projekti na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov. Razpisana ugodna posojila bo Sklad dodeljeval v dveh sklopih, in sicer: Sklop 1 nudi posojila z nižjo obrestno mero. Sklop 2 nudi posojila z višjo obrestno mero in ne vsebuje elementov državnih pomoči. Rok za oddajo prijav: 29. 10. 2010. Več: www.rdf-sklad.si.
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV
LINHARTOVO SREČANJE 2010, DRŽAVNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
četrtek, 7. 10., do sobote, 9. 10. 2010, vsak dan od 10.00 dalje, kulturni dom, Postojna
Na državno srečanje je bila po izboru Maje Gal Štromar predlagana tudi grosupeljska gledališka skupina GGNeNi, ki deluje v okviru Kulturnega društva Teater Grosuplje. Predstavili se bodo v soboto, 10. oktobra ob 10. uri, s predstavo Jeffery Bernard je bolan v režiji Renate Vidič.
LE PLESAT ME PELJI 2. DEL, DRŽAVNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN
sobota, 9. 10. 2010, ob 20.00, Unionska dvorana, Maribor
Državno srečanje odraslih folklornih skupin bo potekalo v Unionski dvorani v Mariboru. Na srečanju se bodo predstavile folklorne skupine, ki so bile izbrane na regijskih srečanjih po celotni Sloveniji. Izbor z regijskih srečanj je pripravila strokovna spremljevalka Branka Moškon. Iz ivanške izpostave bo v Mariboru nastopila FS Ponikve pod vodstvom Barbare Brodnik.
Gledališka skupina GGNeNi
OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV NAD 12 LET
sreda, 13. 10. 2010, ob 17.00, družbeni dom, Grosuplje
Izpostava poskuša k strokovno podprtemu druženju povabiti mlade literate, ki sicer ustvarjajo konstantno, nimajo pa možnosti javnega delovanja ter prikaza in prezentacije svoje literarne ustvarjalnosti. Tako letos ponovno razpisuje območno srečanje za mlade literate, ki delujejo na področju treh občin. Nekaj prispevkov na temo Evropskega boja proti revščini in socialni izključenosti smo že dobili. Tovrstno druženje bo skozi leta kulminiralo v zborniku, ki se bo osredotočil le na ustvarjanje mladih.
46. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH IN VIDEO USTVARJALCEV SLOVENIJE četrtek in petek, 14. in 15. 10. 2010, Izola
Srečanja se udeležujejo filmski in video ustvarjalci, ki delujejo na osnovnih šolah. Na srečanju bodo predvajani vsi prispeli filmi, ki ne smejo biti daljši od 10 minut. Rok prijave je 1. oktober.
ČAJ ZA DVE, SPREMLJEVALNI PROGRAM LINHARTOVEGA REGIJSKEGA SREČANJA sobota, 16. 10. 2010, ob 19.00, kulturni dom, Stari trg pri Ložu
Gledališče Petdopol KD Ivančna Gorica je s predstavo Čaj za dve strokovni spremljevalec Klemen Markovčič uvrstil v spremljevalni program regijskega Linhartovega srečanja. Poleg številnih gostovanj se bo tako predstavilo še notranjskemu občinstvu.
PODELITEV GALLUSOVIH PRIZNANJ KD POLICA
sobota, 16. 10. 2010, ob 19.00, Dom PGD Polica
Jubilejna priznanja in značke bodo podeljene posameznikom z večeletnim udejstvovanjem v ljubiteljski glasbeni dejavnosti na jubilejnem koncertu ob 16-letnici delovanja Mešanega okteta Polica in 15-letnici delovanja instrumentalne skupine Intervali KD Polica.
REGIJSKO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ nedelja, 17. 10. 2010, 16.00, Grad Bogenšperk
Regijskega srečanja se bodo po izboru Katarine Šetinc udeležile skupine in posamezniki - pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž, ki so bili izbrani na območnih srečanjih na področju koordinacije Osrednja Slovenija. IZ ivanške izpostave sta bili letos izbrani Mlada zarja in Zarja pevci ljudskih pesmi iz Kulturnega društva Račna.
PODELITEV GALLUSOVIH PRIZNANJ MEPZ ŠKRJANČEK
sobota, 23. 10. 2010, 19.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje
Srebrne in bronaste značke bodo podeljene na letnem koncertu ob 10-letnici ustanovitve zbora. Priznanja bodo prejeli posamezniki, ki
delujejo v Mešanem pevskem zboru Škrjan-ček.
DRŽAVNA REVIJA IZBRANIH MALIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENIJE sobota, 23. 10. 2010, ob 18.00, graščina, Radovljica
Na reviji bo lahko sodelovalo največ 8 izbranih skupin, ki jih bo predlagala strokovna komisija.
Rok prijave je 24. september 2010.
Gledališče Petdopol
MAVRIČNA KULTURA ZA VSE
GOSTUJOČA RAZSTAVA V AVLI SREDNJE ŠOLE JOSIPA JURČIČA
Do konca oktobra je v avli Srednje šole Josipa Jurčiča še na ogled gostujoča razstava Kozlovska sodba v Višnji Gori - Je to Evropa? Gostovanje razstave tiskanih panojev z motivi in prevedenimi besedili Jurčičeve Kozlov-ske sodbe v Višnji Gori. Obiskovalcem bodo poleg originalnega besedila v slovenskem jeziku na voljo tudi prevodi v angleški, španski, francoski in nemški jezik. Razstava je tako preplet različnih jezikov in slikarskih izrazov -ilustracij v pripovedi ene in iste Jurčičeve zgodbe. Razstava je bila prvič predstavljena v Ljubljani v Hiši Evropskega parlamenta v okviru prireditve Svetovna prestolnica knjige. Prevodni projekt Modrost in pravica bo v bližnji prihodnosti prinesel še tri prevode Jurčičeve knjige z izvirnimi ilustracijami, in sicer v hrvaški, italijanski in poljski jezik.
FS Ponikve
Katastrofalne poplave v občini združile ljudi
Letos so bile poplave po Sloveniji katastrofalne, škoda je velika, v naši občini pa je najbolj prizadeta struška dolina. Pokrajina je bila v veliki večini občine pod vodo, sicer pa je bilo v Ponikvah zalitih le nekaj kleti (iz podtalne vode), prav tako v Predstrugah, na Vidmu je bilo najbolj katastrofalno v domu Sv. Terezije in njegovi okolici, v vasi Podpeč, v kateri je voda bruhala iz jame, večina hiš ni bila ogrožena. Kar nekaj preglavic je voda povzročila v Kompoljah, kjer je voda zalila okrog 80 hiš.
Obisk predsednika Turka
... in predsednice NSi Ljudmile Novak
Mojca Pugelj
Najbolj kaotično stanje pa je bilo v Strugah, kjer se je voda zadržala kar pet dni, ponekod so bile hiše tudi do štiri metre pod vodo, preko 60 hiš je imelo zalite kletne prostore, od tega 20 hiš celo bivalne prostore. Dostop do teh vasi je bil mogoč le s čolni. Ljudem so hrano, vodo in ostale stvari dostavljali s čolni. V Strugah je voda vztrajala najdlje, zato je tudi škoda na objektih največja. Ni malo takšnih ljudi, ki jim je voda uničila večino imetja, ki so ga ustvarjali vse življenje. In v sti-
ski so, kot je napisal novinar Dela, Bojan Rajšek, ljudje v struški dolini dihali kot eno bitje. Vsi so si pomagali med seboj. Lahko rečem, da bi bilo stanje brez članov Gasilskega društva Struge in domačinov, še bolj žalostno. Ti pa so bili ljudem, ujetim v hišah, na voljo 24 ur na dan, podnevi in ponoči. Ker preko 200 ljudi v poplavljenih hišah štiri dni ni imelo ne elektrike, ne telefona (ponekod ga nimajo še danes), pa še možnosti ne, da bi telefonirali z mobiteli (ni omrežja), so bili veseli vsake pomoči in prijazne besede domačinov.
V nedeljo, 19. 9. 2010, je podtalnica nastopila tudi v kletnih prostorih PŠ Struge. Kletne prostore smo spraznili in o dogodku pojava podtalnice obvestili PGD Struge. Gasilci so pričeli s črpanjem vode. Črpanje je potekalo 2 dni, nato pa so s črpanjem prenehali, ker je bila nevarnost razpoka sten. Voda je nato zalila kletne prostore s kotlovnico. Pouk se je na PŠ Struge pričel v četrtek, 23. 9. 2010, ko se je voda umaknila tudi iz šole, a kljub temu k pouku ni prišlo 19 učencev, zaradi poplavljenih hiš in cest. Isti dan so bili počiščeni tudi kletni prostori, prišel je tu-
september 2010
Poplave
11

di servis za centralno kurjavo in na veliko srečo s pečjo ni bilo večjih težav in v petek, 24. 9. 2010, je bila šola že ogrevana. Dan kasneje so v kletne prostore dobili dva velika sušilca prostorov in en pobiralec vlage. S pomočjo tega se bodo kletni prostori hitreje posušili in vlaga ne bo delala škode v zgornjih prostorih.
In ko je bilo v Strugah najtežje, ni bilo nikogar od oblasti blizu. Prišel je le naš župan, Janez Pavlin, ki nam je bil vsem na razpolago, prišlo je nekaj svetnikov in veliko tistih, ki so si želeli ogledati poplavljene Struge. Ko pa je bila struška dolina že iz najhujšega, je svoj obisk napovedal predsednik države dr. Danilo Turk. Predsednik si je najprej ogledal škodo v Domu svete Terezije na Vidmu, kjer je voda poplavila kletne prostore in kjer nekaterih delovnih prostorov (predvsem kuhinje) v tem trenutku še vedno ni mogoče uporabljati. Kasneje si je ogledal še vas Podtabor, kjer je bilo ugotovljeno, da je bila Struška dolina najbolj prizadeto območje v državi. Sicer je predsednik v izjavi za medije poudaril, da imamo v Sloveniji dobro organiziran in delujoč sistem civilne zaščite. Zdaj, ko je glavnina vode
Spoštovani gasilci in ostali, ki ste nam pomagali!
Zahvaljujem se vam za plemenita dejanja, ki ste jih izkazali nam, ki smo bili prizadeti v vodni ujmi. Z vašo pomočjo je bilo veliko lažje premagati katastrofo, ki nas je doletela. Lepa hvala tudi družini iz Kompolj za podarjeni denar.
Marija Levstik

Ringaraja, vokalna skupina Mavrica, Tina Gačnik - Tiana, Zagoriški fantje, skupina Izvir in »Sekstet Komplet«, družina Erčulj in Simona Štrubelj, Godba Dobre-polje, mešani pevski zbor Ponikve in dramska skupina Scena. Skupno z dobrodelnimi prispevki ljudi v dvorani, gobarskega društva Hočevje in nekaterih podjetnikov se je do zdaj nabralo nekaj več kot 7000 EUR. Samo poslušalci so v škatlico odvrgli cca 4000 EUR. Pohvalno.
na poplavljenih območjih že odtekla, ostaja primarna naloga izsuševanje in čiščenje površin. Predsednik je opozoril, da so se pri reševanju v naselju Struge pojavili določeni problemi zaradi slabe pokritosti poplavljenih območij s telefonskim signalom in električnim omrežjem, kar je močno oteževalo delo reševalcev. Zavzel se je za to, da bi čimprej uredili telefonsko in električno infrastrukturo v teh krajih. Dodal je, da so imeli reševalci zares zahtevno in težko delo. Zato jim je ob tej priložnosti izrekel zahvalo in priznanje za ves trud in delo, ki so ga opravili.
Prizadeto območje je obiskala tudi predsednica NSi, Ljudmila Novak, ki je skupaj z glavnim tajnikom obiskala vas Podtabor. Skupaj z županom občine Janezom Pavlinom in podžupanom ter predsednikom OO NSi, Jožetom Hočevarjem, si je ogledala katastrofalne posledice poplav. V imenu Nove Slovenije je Prostovoljnemu gasilskemu društvu Struge predala vodni izsuševalnik, ki bo domačinom prišel zelo prav pri odpravljanju posledic poplav. Povedala je, da sočustvuje s prebivalci tega območja, ki so se znašli v veliki stiski. Vesela je, da se je ponovno pokazala solidarnost med ljudmi, saj so si vaščani med seboj zelo pomagali.
Večina hiš je s pomočjo gasilcev in domačinov že pospravljenih ali bolj rečeno, kar je bilo poplavljeno, so znesli na kup za odpadni material. Pohištvo, stoli, sedežne garniture, ter vse ostalo, kar je zalila voda, je povsem uničeno. Voda je za seboj pustila ogromno razdejanje, kot ga ljudje že dolgo ne pomnijo.
Za odpravo tega razdejanja pa so se združili dobrepoljski kulturniki, ki so 26.09. v Jakličevem domu na Vidmu pripravili velik dobrodelni koncert. Nastopili so: člani folklorne skupine iz Ponikev, Moški pevski zbor Rafko Fabiani in Veronika Zajec, mešani pevski zbor Škrjanček in Pomašni pevci, otroški pevski zbor
Denarne prispevke pa zbira tudi Občina Dobrepolje na TRR: 01220-0100002026, sklic 7596910, namen: Poplave 2010.
Ob tej priložnosti bi se v imenu vseh učencev in zaposlenih zahvalila za nesebično pomoč gasilcem PGD Struge in ostalim krajanom. Dokazali ste, da znate stopiti skupaj in da lahko v stiski vedno računamo na vašo pomoč.
Hvala in NA POMOČ!
Vodja PŠ Struge Mojca Pugelj
DOBRODELNA PRIREDITEV
9. 10. 2010, ob 20. uri
v avli osnovne šole v Strugah
MATJAŽ JAVŠNIK monokomedija OPTIMIST
Pobirali se bodo prostovoljni prispevki za pomoč ljudem, ki so bili prizadeti v vodni ujmi.
Slavnostna otvoritev trga na Vidmu
Mojca Pugelj
Konec avgusta je občina Dobrepolje pripravila slavnostno otvoritev trga na Vidmu. V kratkem kulturnem programu se je z Zdravljico najprej predstavila domačinka Tina Gač-nik - Tiana, sledil je govor župana Janeza Pavlina, ki je povedal nekaj o investiciji in se zahvalil vsem, ki so pri projektu in izvedbi sodelovali. Gre za veliko investicijo v vrednosti 200 tisoč evrov, od tega je 109 tisoč evrov prispevala Evropska unija. Kot je povedal arhitekt projekta, Andrej Oberč, je zelo vesel, da je občini uspel ta podvig. Po njegovem mnenju je malo vasi in mest, ki jim uspe tako lepo urediti center kraja. Po njegovem mnenju in mnenju župana je občinsko središče eno lepših v Sloveniji. Za konec pa so zaplesali še folkloristi iz centralne šole ob spremljavi Veronike Zajec na violinskih citrah. Pred pogostitvijo, ki so jo pripravile članice društva podeželskih žena Do-brepolje - Struge, je župan slavnostno prerezal trak in trg simbolično predal v uporabo. ♦
ki bo v soboto, 16. 10. 2010, ob 9. uri.
Start in cilj sta na Vidmu, pred Jakličevem domom.
Pohodniki bodo imeli na voljo dve poti: Krajšo pot na relaciji Videm-Podgorica-Ratike-Zagorica-Mala vas-Zdenska vas-Cesta-Videm in daljšo pot Videm-Podgorica-Ratike-Zagorica-Mala vas-Zdenska vas-Cesta-Predstruge-Podpeč-Videm.
Startnina: 5 EUR
(predšolska in osnovnošolka mladina brezplačno)
V startnino so vključeni čaj, sladki prigrizek in enolončnica.
Na cilju bo organizirana kulturno-zabavna prireditev.
Pred občinsko stavbo na Vidmu bo kmečka tržnica, kjer bodo domačini prodajali svoje izdelke.
Pohod organizirajo:
Turistično društvo Dobrepolje, Planinsko društvo Dobrepolje, Občina Dobrepolje, Društvo podeželskih žena Dobrepolje, Gobarsko društvo Štorovke
Kako gre Salomi?
Dragi bralci Našega kraja! Vas zanima, kako smo se pripravljali na premiero drame SALOMA?
Marta Šuštar, foto: Tamino Petelinšek
Uf, kar napeto je bilo! Celotna ekipa šteje 21 oseb zelo različne starostne strukture, poklicev in stanov. V skupini imamo srednješolce, študente, zaposlene in upokojence, izkušene igralce in popolne novince. Kar predstavljate si, kako težko se je bilo dogovoriti, da smo na vaje prišli vsi in po možnosti točno. Koliko potrpljenja je bilo potrebno, da smo uskladili naše značaje, interese, mnenja, sposobnosti. Ampak nekaj pa smo imeli skupnega. Vsi smo si želeli narediti dobro predstavo. Upamo, da nam je uspelo. Z vajami smo pričeli že v februarju, v po-
letnih mesecih smo imeli malo počitnic, v septembru pa smo intenzivno nadaljevali s pripravami. Delali smo sceno, šivali kostume, barvali, lepili, snemali glasbo, postavljali luči, se učili držati v rokah ščite in sulice itd.
V nedeljo, 3. oktobra 2010, je bil velik praznik za našo župnijo. Praznovala je visok jubilej, 750 let obstoja in delovanja. »Scenci« smo ji pripravili posebno darilo. Podarili smo ji premierno uprizoritev igre SALOMA. Osrednje praznovanje je bilo ob 15.00 v cerkvi. Predstava pa se je pričela po končani sv. maši. V uvodu je združen župnijski mešani pevski zbor zapel zahtevno in vsebinsko bogato pesem
»Mučenci v areni«, ki govori trpljenju prvih kristjanov.
Približno tretjina dvorane je bila namenjena povabljenim gostom, ostale vstopnice pa so bile takoj razprodane. Nekaj vstopnic je bilo mogoče dobiti še pred predstavo. Zanimanje za igro je res veliko, zato obljubljamo, da bomo igro še ponovili. Prva ponovitev bo v soboto, 30. oktobra 2010, ob 19.30. Vstopnice bodo v prodaji po premieri v knjižnici Dobre-polje v času, ko je knjižnica odprta. Vabljeni!
Na teh straneh pa si lahko ogledate nekaj utrinkov iz vaj. ♦
KRIŽEV POT, nova likovna pridobitev
na ogled v vasi Podgora
V nedeljo, 29. avgusta smo v cerkvici sv. Nikolaja, po domače Miklavža, predstavili razstavo likovnih del EX TEMPORE PODGORA 2010 z naslovom Križev pot in tako uresničili dolgoletno željo krajanov.
Saša Strnad, TD Podgora, kulturna sekcija
Križev pot je namenjen tako verujočim kot neverujočim. Za verujoče je to križev pot, za neverujoče pa bi to lahko bila duhovna pot. Namreč, vsak človek, veren ali neveren, ima občasno potrebo, da se poglobi sam vase. Da opravimo inventuro sami s seboj. Postaje križevega pota so primerni motivi, da se človek sam, v objemu tišine, okolice - narave, poglobi vase in pogovori s seboj ali s sočlovekom ter si olajša dušo in srce.
Postaje, kot jih poznamo danes, so nastale šele v 17. stoletju. Za izhodišče smo povzeli zgodbe po Svetem pismu, nekatere (trije Jezusovi padci, Veronika) pa po
izročilu. Križev pot, ki je nastal v času EXTEMPORE PODGORA 2010, predstavlja edinstveno in lepo umetniško delo na svetu, saj podobnega likovnega projekta ni zaslediti nikjer. Praksa je, da Križev pot izdela en sam avtor, tokrat pa je celostno podobo likovnega izročila ustvarilo 14 avtorjev. Vsak izmed nas si je po tehtnem razmisleku in študiju odločil za postajo ter jo izdelal. Sodelovalo je 14 likovnih ustvarjalcev:
Cvetka Jakovljevič (I.), Janja Praček (II.), Željko Vertelj (III), Darinka Grmek Štrukelj (IV.), Milan Vlašič (V.), Neva Vra-nešič Virant (VI.), Lucijan Bratoš (VII.), Martina Starc (VIII.), Nikolaj Mašukov
(IX.), Matej Metlikovič (X.), Saša Strnad (XI.), Marjana Klančar (XII.), Meta Meh-le (XIII.), Ivan Geder (XIV.); prijetno presenečenje pa je tudi to, da je privolil v izdelavo 15. postaje tudi akademski slikar Jošt Snoj, župnik v Sneberju pri Ljubljani, ki je dal likovno spremno besedo tudi na sami otvoritvi.
Ljubo Zidar, umetnosti zgodovinar in akademski kipar ter restavrator, je o Kri-ževem potu povedal naslednje:
»Jezusovo zgodbo o obsodbi trpljenja in križanja so na slovenskem upodabljali nekateri znani baročni slikarji, ki so si za osnovo izdelali »šablone«, po kateri so po-
dobe križanega slikali tako kot šolani mojstri slikarstva ali pa samouki, ki se na svoje izdelke niso podpisovali.
Omenjena razstava je zabeležila posameznikovo doživljanje in razumevanje Križevega pota na način, kot danes gledamo slikanico ali strip, vendar bolj izvirno, saj seje projekta lotilo 14 različnih avtorjev. Na enem mestu imamo: 14 različnih čustev, tehnik, pogledov, razumevanj in doživljanj, kar ob sprehodu ali pogledu na celostno podobo spodbuja zanimiva doživljanja v nas.
Drugo, kar želi omenjena razstava posredovati, je želja, da bi se Slovenci bolje zavedali bogastva, ki ga hranijo naše cerkve, saj to ni le stvar lokalnega pomena, pač pa sega v sam evropski vrh, v marsičem pa predstavlja posebnosti, ki bi jim tudi v svetovnem merilu težko našli enakovreden izraz; kot je tovrstni primer, saj ga v taki obliki izvedbe ni nikjer zaslediti, ne v Evropi ne v svetu.
Sklop 14 +1 likovno delo je uvrščeno v majhno cerkvico Sv. Nikolaja in predstavlja prerez celotnega križevega pota od začetkov umetniške poti do zadnjega ustvarjanja posameznika.
Gledalec se bo seznanjal z motivnimi,
vsebinskimi in s stilnimi premiki v umetniški govorici, prepleteni s izrazito preprostimi, dramatičnimi,, ekspresionističnimi, plastično novostvarnostnimi in realistično predelanimi prvinami, ki opusu Kri-ževega pota vlivajo izredno izvirnost in prepoznavnost.
Čeprav razstava morda ne bo zadovoljila vseh okusov in izpolnila vseh pričakovanj, bo dosegla že veliko, če bo nas in naše sosede vendarle spodbudila k odkrivanju, ponovnemu ogledu, poglabljanju, umetniškemu uživanju, nadaljnjemu proučevanju in vrednotenju obravnavanih umetnin; nas pa bo še posebno zavezala skrbi za ohranjanje teh za našo kulturno, posebno pa za umetnostno zakladnico, izredno pomembnih stvaritev.
O Ex temporah v Podgori še zdaleč ni izrečena zadnja beseda. Vedno znova presenečajo s svojim prodornim, drznim, ra-zumevajočim, sočutnim, iskateljskim razmišljanjem, ki se odraža med drugim v skrbno izbranih motivih in v gostoljubnosti vaščanov vasi Podgora.«
Prišel nam je na pot. Opravimo še mi svoj del približevanja.
Ustavimo se in se zazrimo v njegov križ. Križ je vir nesmrtnega življenja, je šola pravičnosti in miru, je vesoljna dediščina odpuščanja in usmiljenja, je trajni dokaz darujoče neskončne ljubezni. In vendar nam ljudem ne uspe vedno dojeti globine te brezmejne ljubezni, ki jo Veličastni goji do svojih ustvarjenih. Zanj ni razlike med vernimi in nevernimi, premoženjem in revščino, politiko, rasami in kulturami.
Jezus Kristus je umrl, da bi osvobodil vse človeštvo od neznanja in nepoznavanja vere, iz kroga sovraštva in maščeva-
nja, iz sužnosti grehu. Križ naj bi iz nas delal brate in sestre in ne krvnike, sodnike in barbare.
Z dejanji v življenju pokažemo svoj pravi obraz in hrbtenico.
Osmišljajmo svoje življenje s tem, da naredimo vsak dan komu iskreno veselje, to bi se želel vsak izmed nas in tudi On.
Prireditev ste počastili vsi, ki ste se EX TEMPORE PODGORA 2010 in pred pre-mierne otvoritve razstave udeležili, pred premierne zato, ker bo premierna razstava v mesecu decembru, ko bomo likovni projekt dopolnili s umetnostno zgodovinskim tekstom na tablici, pozlato likovnih del in s 15. postajo. ♦
ST*ART
je za črno in belo ter vse tiste fine odtenke sivine.
Rumeno odpade!
STRIP* ART
petek, 15. oktober 2010 ob 20.00
NVRC, koča pri Koritu
Program:
•	večer angažirane poezije s pesniki skupine ST*ART in Pesem.si;
•	predstavitev urednic portala Pesem.si: mag. Ana Porenta, Zalka Grabnar Kogoj, Aleksandra Kocmut, Lidija Brezavšek;
•	galerija stripov Gabrijela Vrhovca
•	predstavitev risanke "Še vedno zelen", avtorja Rajka Bajt in Zorana Grabarac
•	"In the air", skupina MASSES
"ŠOV MAST GOV ON!"
Razvoj vasi Ponikve
Skozi raziskavo bom skušal kar najbolje prikazati razvoj vasi Ponikve, tj. kakšen je in kaj še nanj vpliva, ter skozi ovrednotenje in oceno kvalitet predlagati smernice za nadaljnji razvoj.
Janez Gačnik
1. UMESTITEV V PROSTOR
Dobrepolje leži na stiku Suhe krajine in visokih kraških polj. Zaradi odsotnosti stalne površinske vode se ga označuje kot suho kraško polje. Orientirano je v smeri SZ - JV in se od severa proti jugu lijakasto zožuje v Struško dolino, ločeno z močvirnim območjem Mlake. Na severu je polje najširše; meri približno 3,8 km, na sredini se zoži do 300 m in potem spet razširi do 1,5 km. Nadmorska višina pada od 450 m na severu do 416 m na jugu. Na severu se skozi suho strugo Rašice povezuje s ponikovskim ravnikom.
Območje je obdano z Malo goro na zahodu, ki se najvišje dvigne v vrhu Svete Ane (964 m), s Čušperško planoto na severu z najvišjim Limbarkom (687 m) in planoto Suhe krajine, ki se najbolj izboči v Planskem vrhu (777 m) na vzhodu. Mala gora ima precej sklenjen greben s posameznimi plitvimi vrtačami, ki pa se od Grmade naprej proti ponikovskemu ravniku stopničasto spušča.
Dobrepolje je suho kraško polje. Večina vode odteče z Veli-kolaške pokrajine pod Malo goro in pod Dobrepoljem proti izvirom Krke. Med površinske vode lahko štejemo Staro lužo na Cesti kot ostanek nekdanje ojezeritve, Rašico, ki začne izginjati v podzemlje na stiku z apnencem in dokončno ponikne za Ponikvami, in nekaj manjših vodotokov med Kompoljami in Podgoro, ki ravno tako poniknejo takoj, ko pridejo v stik dolomita in apnenca. Tukaj je še potoček Grkovo.
Ob večjem deževju poplavi bližnjo okolico Rašica, Grkovo bližnji travnik, poplavijo pa se tudi Mlake, katerih vode lahko odtečejo do Tržiča, Lipe in Pake, ob dodatnih izvirih izpod Male gore pa lahko voda odteče tudi do Podtabora in Potiskavca.
Ob izjemnem deževju se Rašica razlije po Dolgih njivah in po več različnih poteh odteče po suhi strugi do Predstrug in potem ob Videmskem hribu proti Vidmu. Tam se lahko združi z vodami iz Podpeške jame, Puhovke, s potokom Grkovo in vsa voda odteče proti Strugam, kjer zaradi slabe prepustnosti požiralnikov lahko nastanejo katastrofalne poplave.
Izpostaviti je treba ranljivost vodnega sistema, saj ima ta prostor zaradi izvotljenosti zelo slabo sposobnost samoočiščeva-nja.
Naravno stanje je gozd, ki pa je bil na delih, ugodnih za obdelovanje, in v bližini naselij spremenjen v njivske površine, kjer je to teren dopuščal, sicer pa v travnike, košenine in steljnike.
Zaradi opuščanja kmetijstva se zaraščajo nekdanji pašniki, posebno v bolj nedostopnih delih in na terenu, ki otežuje strojno obdelavo. Zarašča se predvsem z belim gabrom in jelko, zaradi bližine pa je še vedno pod močnim vplivom človeka. Tak nižinski gozd sega do 500 m nadmorske višine na precej urav-nanih pobočjih, posebno v okolici Ponikev, severovzhodnem in
vzhodnem delu Dobrepolja ter na obrobju Strug. Podgorski pas, ki sega od 450 do 700 m nadmorske višine. Z bukvijo in s tev-jem porašča okolico Ponikev in pobočje Suhe krajine, kjer na strmih in skalnatih pobočjih, posebno na območju Planskega vrha, prehaja v toploljubni nizki gozd ali grmišče gabrovca in hrastov. Zgornji del podgorskega in spodnji del gorskega pasu je zavzel bukov gozd z veliko mrtvo koprivo na Planskem vrhu, Javhah, Smrekovcu in na Kamen vrhu. Gorski pas pa sega le na najvišje dele Male gore in predstavlja gospodarsko pomemben bukov in jelkin gozd s pomladansko terilnico. Zaradi gospodarjenja se je gozdove pogozdovalo s smreko.
Podnebje je celinsko. Nanj ima posebej močen vpliv Genovska depresija, ki prinaša obilnejše padavine v juniju in od septembra do decembra. V poletnih mesecih so zaradi visokih temperatur in vlažnosti pogoste konvekcijske padavine, ki lahko nastopijo tudi kot toča. V zimskih mesecih se lahko na nižjih delih pojavi temperaturni obrat, ko se v dolino usede hladen zrak, segrevanje pa preprečuje megla. To se npr. zgodi v Ponikvah redkeje kot v Dobrepolju.
Količina padavin je na severu manjša kot na jugu, Ponikve pa lahko primerjamo z Zdensko vasjo, kjer so se letne padavine od leta 1999 do leta 2006 gibale med 900 in 1678 mm. Maksimalna snežna odeja v Zdenski vasi je bila od leta 1999 do leta 2006 med 23 cm in 65 cm.
V zadnjem času smo deležni večjih podnebnih sprememb, ki niso zajeta v povprečjih, prikazanih na spodnjih zemljevidih. Zaradi segrevanja ozračja so zime vse milejše in tudi z manj padavinami, tako da snežna odeja dolgoročno verjetno ne bo dosegala teh vrednosti. Druga pomembna lastnost je tudi ne-vihtnost, ki se pojavlja skozi poletje. Nagle spremembe vremena, ekstremi, veter in pogosta toča bodo najverjetneje naš sopotnik v prihodnosti. In temu se je seveda treba prilagoditi z materiali, oblikovanjem, s tehologijo, marsikaj pa se lahko naučimo od naših prednikov.
2. PREGLED SKOZI ZGODOVINO....................................................................................................................................
II.I Skozi Ponikve je vodila rimska cesta, vendar ni dokazov, da je naselje tukaj že obstajalo.
II.II Ponikve so kot take prvič pisno zapisane kot Ponikel, in sicer leta 1296. Pomeni pa mesto, kjer ponikne voda, v našem primeru Rašica za vasjo.
II.III Eden najstarejših virov o strukturi vasi Ponikve je vojaški zemljevid Avstro-Ogrske, ki natančno prikazuje in opiše teren, infrastrukturo in druge danosti, seveda s strateškega vidika.
Sekcija 213: Ponikve (Ponikque) so oddaljene od Ceste (Cze-sta) 4.200 korakov, Predstrug (Predstrug) 4.000, Rašice (Rasicza)
september 2010
Kulturna dediščina
17
Vojaški zemljevid: 1784-1787
Poplavno območje reke Rašice
3.000, Laporja (Laperie) 5.900 korakov. Cesta je oddaljena od gradu Čušperk (Czobelsberg) 1 dobro uro. Vse cerkve so zidane, prav tako nekatere kmečke hiše v vaseh, grad Čušperk je iz dobrega materiala. Potok (Rassicza) je širok 5-10 korakov, kamnitega dna, nekoliko višjih robov, čezenj sta speljani zelo slabi brvi, pod obema mlinoma, v bližini vasi ponikne. Tovorna pot, ki pelje s Turjaka (Auersperg) prek Rašice v Ribnico in Kočevje, je slaba, sicer kamnita, a zelo blatna in polna jam, prehodna le s konjem, prevoz s kmečkimi vozovi pa je zelo nevaren. Preostale poti so ozke, kamnite in celo neprevozne in jih je mogoče le z visokimi stroški popraviti. Bližnji hribi so: Kraj (Pod Kraj), Golo brdo (Goli verh), Grajski hrib (Schlossberg) in Berg an Dulle (?). Gozdove sestavljajo delno mlade bukve, skoraj le grmovje, delno srednje visok trd les, prav tako zaraščen z grmovjem, ki je prehoden le po poteh. Okrog gradu Čušperk je samo visok gozd.
Na zemljevidu se jasno vidi jedro s hišami, razporejenimi s krajšimi stranicami okrog luže - kotanje na sredi vasi, ki je napolnjena z deževnico, namenjene napajanju živine. Ta strnjen del se je nadaljeval v današnjo »kurjo gaso«. K jedru je pritis-njena na rahli vzpetini cerkev, ob današnji glavni cesti pa so bili objekti prosto posejani.
II.IV Naslednji vir je Franciscejski kataster iz leta 1827, ki je z manjšimi spremembami v rabi še danes. Še vedno ostaja koncentracija okrog vaške luže in na začetku gase, še vedno so mlini in nekaj obcestnih objektov, pojavi pa se čistina na območju današnjega Zavoda Prizma. Kmetije so sodile pod Čušperško gospostvo in del pod Turjaško gospostvo.
jo sv. Florjana, kako so enakomerno od jedra do domačije Gač-nik razporejeni objekti v obcestni del, tretji del pa predstavljajo zgradbe okrog Zavoda Ponikve. V naslednjih dveh fazah - rumeno do 1975 in rdeče do leta 1992 - pa se je tkivo zgostilo in zabrisalo očitne ločnice med deli vasi; dozidala so se nova stanovanja, novi gospodarski objekti, medtem ko se je pozidava po letu 1992 do danes usmerila na obrobje naselja in podaljševanje naselja vzdolž glavne komunikacije.
II.VII	Skozi ta obdobja pa sem opazoval tudi spremembe kulturne krajine. Opazimo lahko, da so se zaraščene površine sčasoma zmanjševale in so se obdelovalne ali travnate površine širile v neposrednem zaledju, medtem ko se v višjih in odročnejših delih zaraščajo. Večji poseg predstavlja kamnolom, ki se širi proti Ponik-vam.
3. FAKTORJI RAZVOJA...........................................................................................................................................................................
III.I	Glavna ovira na jugu je poplavno območje Rašice. Ob izjemnem dežju, kar se zgodi po navadi enkrat letno, jeseni ali spomladi, ko se topi sneg, se podvodne struge zasitijo z vodo in ta se začne okrog ponora razlivati po okoliških Dolgih njivah in proti vasi, skozi katero je na enem delu tudi tekla, dokler niso zgradili nasipa. Na tem delu so večinoma stali le kozolci, pod katerimi je voda lahko odtekla.
III.II Na tem delu so tudi najprimernejša polja za obdelovanje.
II.V Leta 1868 je bil izdelan reambulančni kataster, na kate- 4. PROGRAM rem so bili dodani novi objekti, ki še danes v večini tvorijo hrbtenico vasi. Do danes se ni niti parcelacija bis- I^I tveno spremenila. Ostala je razdrobljena po sistemu vsakemu vsak del, ki je bila v času ročne in živinske obdelave pravična, danes pa predstavlja dodatno oviro pri razvoju kmetijstva.
II.VI Za nadaljnje raziskovanje sem izbral letalske posnetke iz I^II let 1954, 1975, 1992 in 2006. Na njihovi podlagi sem naredil primerjavo in predstavitev razvoja vasi in krajine.
Na naslednjih zemljevidih vidimo, kako stavbe, zgrajene do leta 1954, jasno tvorijo vaško jedro okrog luže s pripeto cerkvi-
Skupni oz. javni program je po vasi razporejen enakomerno. Cerkev in šola v spodnjem koncu, gasilski dom na sredini, trgovina in gostinski obrati (Stopar, Adam) v zgornjem koncu. Nekdaj so bile trgovine še na zdajšnjih hišnih številkah 12 a, 16 in 52.
Pomemben element naselja na našem območju so kozolci. Navadno zaključujejo posest in to je posebej izrazito v vaškem jedru, kjer tvorijo venec okrog stanovanjskih stavb in drugih gospodarskih poslopij. Vseslovenska težava je najti novo namembnost kozolcem. Danes služijo večinoma kot nadstreški in skladišča.
Ponikve 18
Ponikve 72
IV.III Naslednji pomemben element so nabožna znamenja, kapelice in razpela, postavljena bolj na obrobje, tj. kot mejniki vasi.
IV.IV Ene najpomembnejših značilnosti Ponikev, ki niso tako strnjene kakor nekatere dobrepoljske vasi, pa so visoki sadovnjaki, ki po navadi segajo vse do ceste in dajejo Po-nikvam poseben pečat skozi vse letne čase.
IV.V Naslednji simbolni element pa so lipe, ki stojijo na križiščih in drugih pomembnejših točkah, vendar je večino doletela žalostna usoda.
IV.VI Na primerih lahko opazujemo, kako je razporeditev objektov odvisna od lege v vasi. Kmetije, zbrane okrog vaške »Luže«, imajo večinoma hišo s krajšo stranico ob cesti in z gospodarskimi poslopji, nanizanimi za njo, medtem ko so gospodarski objekti kmetije, ki je stala zunaj jedra vasi, prosto razporejeni okrog stanovanjske hiše.
5. KULTURNA DEDIŠČINA.............................................................................................................................................................
Med najpomembnejše spomenike sodi poznogotska barokizi-
rana cerkev sv. Florjana z »zlatimi« baročnimi oltarji.
Naslednja pomembna točka je domačija Gačnik na koncu
vasi z mogočno hišo, gospodarskimi poslopji in ostanki mlina
ter žage. Podobno Zakrajškov in Stoparjev mlin z žago. Ravno tako zanimivi so ostanki Bavdkovega mlina v ponoru Rašice. Poleg številnih kozolcev so dobro ohranjena stara poslopja še »Burk'nkov pod« Ponikve 26, »Brinski skedenj« Ponikve 25, »Ed-vartov pod« Ponikve 33 a, »Stoparjev skedenj« Ponikve 75.
Vsaj na zunaj so podobo ohranile »Janezova hiša«, Ponikve 10, v aprilu 2009 je bila podrta »B'nduhova hiša«, Ponikve 32, leto prej stara »Lovštkova hiša«, Ponikve 20, sicer danes v drugi rabi je »Tončkova hiša«, Ponikve 40, ohranjena je še »Okluš-ka hiša«, Ponikve 43. Precej ohranjeno zunanjo podobo ima še hiša Ponikve 48. Prav tako pomemben je kompleks Delovno-varstvenega zavoda Ponikve, naslednik Zavoda sv. Terezike, ki je nastal na mestu topilnice železove rude, skupaj s kapelico Gospe zdravja.
Hiše so doživele najrazličnejše nadgradnje:
a.	starejše dozidave so razširile tloris s podaljšanjem enega kraka dvokapnice, npr. Ponikve 69 in Ponikve 10;
b.	starejši hiši se je dozidal nov trakt, npr. Ponikve 64;
c.	večina hiš v jedru vasi je nadzidana z enim nadstropjem.
6. PREBIVALSTVO............................................................................................................................................................................................
V.I Prebivalstvena struktura je zrela, otrok je manj kot odraslih, najštevilčnejša pa je generacija med 45. in 49. letom. V 20. stoletju je število prebivalstva v Ponikvah ni-
Primerjava pogledov na cerkev z razglednice, ki jo je izdalo Gasilsko društvo Ponikve, in z današnjim pogledom
september 2010
Kulturna dediščina
19
halo med okoli 300 na začetku stoletja in 500 na polovici stoletja, danes pa se število giblje okoli 400, medtem ko se je število stanovanjskih objektov, posebno v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, povečalo. Tudi danes se gradi precejšnje število novih objektov.
7. PROBLEMATIKA IN SKLEPI..............................................................................................................................
VI.I Glavne pozitivne lastnosti, ki so pomembne za ohranitev identitete in kakovosti prebivanja:
•	Ohraniti je treba strukturo, ki se je s časom oblikovala: večjedrnost s strnjenim kmečkim »spodnjim«, razpršenim »zgornjim« koncem in z območjem okrog zavoda.
Glede na gibanje izseljevanja iz mesta v predmestja in glede na razvoj sodobne informacijske tehnologije, ki zmanjšuje odvisnost od fizične bližine mesta kot koncentracije gospodarskega, kulturnega, političnega ... delovanja, lahko predvidimo tudi intenzivnejše priseljevanje v prihodnosti in podobno gibanje, kot ga ima danes občina Škofljica. Če želimo ohraniti jedrno strukturo, ne bi smeli dovoljevati, da se naselje spremeni v brezoblično obcestno naselje, ki bi se nadaljevalo proti Predstrugam. Širjenje na jug ne pride v poštev zaradi boljših obdelovalnih površin in izpostavljenosti občasnim poplavam. Širjenje na urejene travne površine se mi ravno tako zdi neprimerno, saj s svojo razgibano zakraselo podobo ravno tako predstavljajo pomemben del kulturne krajine, ki je bila z velikim naporom obdelana in predstavlja potencial za mogoče pašništvo, saj je za strojno obdelavo precej zahtevna. Če bi se torej pokazal velik interes ali potreba za širjenje, nam torej ostane kamnit svet severno od vasi, kjer bi se lahko oblikovalo novo jedro.
•	Glavni dominanti v prostoru sta cerkev sv. Florjana v »spodnjem koncu« in Zavod Prizma Ponikve v »zgornjem koncu«. Pomembno je varovati poglede nanju, ki so že zdaj precej okrnjeni.
•	Ohraniti prepletenost z gozdom; območje Poni-kev je že dlje časa nazaj veljalo za območje s kakovostnim zrakom, zato se je tukaj tudi oblikovala zdravstvena dejavnost. Zato bi morali zaščiti na videz nepomembne in odvečne gozdne zaplate v naselju ali v njegovi bližini, saj prispevajo k boljšemu ozračju z manjšo vetrovnostjo, du-šijo mogoč hrup, čistijo in hladijo zrak, zadržujejo vlago, predstavljajo zeleni most za živali ... Tako bi se moral tudi med mogočim novim jedrom in vasjo oblikovati (ohraniti) zeleni pas, ki lahko služi tudi rekreaciji. Na stiku med obstoječo vasjo in mogočim novim jedrom bi se lahko oblikovalo območje z igriščem v bližini podružnične šole.
•	Ohraniti spomenike (znamenja, kapelici, cerkev sv. Florjana z zlatimi baročnimi oltarji, stara gospodarska poslopja in hiše, kozolce, tehniško dediščino (mlini) in jih skupaj z drugo ponudbo predstaviti turistični javnosti.
Izkoristiti bližino vode: urediti del nabrežja za javno rabo, rekreativne dejavnosti, urediti informativne točke za učne namene, proučiti možnost predstavitve edinstvene tehniške dediščine (Bavdkov mlin).
Ohraniti stare sadovnjake in ne zgoščevati naselja na zaokroženem kmetijskem posestvu z vsemi sestavnimi elementi, tudi s sadnim vrtom.
Smotrna izraba lesne mase za izdelke in upadka za ogrevanje. Dediščino je treba ohranjati ne zaradi ohranjanja samega, ampak zato, da imamo materialne dokaze o naših prednikih in njihovem življenju, da nam je za izhodišče pri oblikovanju lastne identitete, da je zakladnica tehničnih rešitev in preizkušenih modrosti, iz katerih lahko še danes črpamo, jih nadgrajujemo in dopolnjujemo. ♦
Kulturno društvo Dobrepolje — sekcija Zagoriški fantje in
Veronika Zajec
vas vabijo na
večer ob violinskih citrah
»^Kso zori ljubezen
«
16. oktobra 2010, ob 19. uri,
v Jakličevem domu na Vidmu.
Gostje večera:
Folklorna skupina OŠ Dobrepolje Ljudski pevci iz Tepanj
Za dobro voljo bosta poskrbela Marta Šuštar in Franc Žnidaršič.
Vljudno vabljeni!
Najbolj vztrajnih konjerejcev ni zmotil niti popoldanski dež
Struški konjerejo! tudi letos uspešno izpeljali že tradicionalno konjerejsko prireditev
Mojca Pugelj
Konjerejsko društvo Struge je tudi letos v začetku septembra pripravilo veliko konjerejsko prireditev, ki se jo je udeležilo veliko število konjenikov iz različnih koncev Slovenije. Pomerili so se v dveh dis-
ciplinah in sicer v vztrajnostnem teku (endurance) 2*20 kilometrov ter v snemanju struškega venčka (alki) in spret-nostni ježi.
Vreme letos organizatorjem ni bilo naklonjeno in je družabno srečanje ob zvokih ansambla Kosobrin odpadlo. Ni bilo
pa zato nič manj živahno v Pizzeriji pri Petru, kamor so se konjerejci umaknili pred dežjem. Ugotovili so, da je opaziti povečano zanimanje za konjerejo, da vse več mladih čuti ljubezen do ukvarjanja s konjskim športom tako za ježo, kot tudi vožnjo z zapravljivčki. ♦
Determinacija gob v Strugah
Slavko Pajntar
Društvo gobarjev Štorovke je pripravilo determinacijo gob v Pizzeriji pri Petru. Razstavljenih je bilo 52 primerkov, 40
užitnih in 12 strupenih - med njimi tudi smrtno nevarna zelena mušnica. Deter-minator mentor, Tratnik Bogdan, ki je s člani društva določil gobe, je odgovarjal na razna vprašanja glede rasti in pripra-
ve gob. Pričakovali smo tudi malo večji obisk, žal je bilo obratno, mogoče datumski termin ni ustrezal, kajti dan pred tem je bila v Strugah konjeniška prireditev in pa seveda preko hriba Ribniški sejem. ♦
Prvi šolski dan prijazen za prvošolčke
Prvega septembra sem si vzela čas in prisostvovala prijetnemu sprejemu 25 prvošolčkov v prvi razred na centralni šoli na Vidmu, pridružilo se jim je tudi 7 prvošolčkov iz Kompolj in 2 iz Ponikev.
Mojca Pugelj
Za prvošolčke in njihove starše je v avli šole najprej zapel pesmico o šoli zborček najmlajših. Sledil je pozdravni nagovor ravnatelja Ivana Grandovca. Izrazil je prepričanje, da so prvošolčki že težko pričakali današnji dan, saj želijo spoznati mnogo prijateljev, se veliko naučiti in se zabavati v obšolskih dejavnostih. Poudaril je, da je otrokovo delo še vedno igra in skozi igro naj se začnejo tudi priprave in uvajanje v šolo. Dodal je, da se naj starši skupaj z otroci veselijo lepih trenutkov, jih spodbujajo in se z njimi veliko pogovarjajo, saj je čas, preživet z otroci, otrokom največje darilo.
Zbrane je pozdravil tudi župan. Meni, da so šolarji, ki so prvič prestopili šolski prag, pred veliko prelomnico, ki jih pelje v svet ustvarjalnosti, svet znanja in različnih izkušenj. V svet znanja pa jih bodo peljali učitelji, za katere je pomembno to, da odkrijejo tiste talente, ki jih otrok ima, in jih razvijajo. Zaželel jim je veliko uspeha, znanja in pridnosti.
Manjkal pa ni niti policist, Aleš Mohor-čič, vodja policijskega okoliša na Vidmu, ki je dal staršem nekaj napotkov. Predlagal je, da se na v prvih šolskih dneh starši z otrokom sprehodijo ali odpeljejo po poti, po kateri bo odhajal v šolo. Poudaril je, da med najbolj občutljive skupine zagotovo sodijo prvošolčki, ki se še ne zavedajo vseh potencialnih nevarnosti na poti v in iz šole. Vozniki pa naj kljub temu povečano pozornost, zlasti v bližini vrtcev in šol, namenijo skozi vse šolsko leto tj. do konca junija. Starše je spodbudil še k pra-
vilni in dosledni uporabi otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov, prečkanju ceste čez zebro. Otroke pa je opomnil, da morajo nositi rutke, ki jih bodo dobili, saj so zaradi tega v prometu bolj vidni.
Sledila je še podelitev simpatičnih rumenih rutk in spoznavanje učencev z učiteljicami. Za konec so najmlajši otroci zaigrali še igrico o Rdeči kapici, prvošolčki pa so se nato posedli za mize, kjer jih je čakal sladek prigrizek in sok. ♦
EVA JE ZAGRETA
Dramska skupina Scena se opravičuje vsem našim gledalcem, da je ponovitev Eva je zagreta, ki bi morala biti 18.9.2010, odpadla. Razlog odpovedi je bila službena odsotnost ene izmed igralk. Da pa ne boste prikrajšani za prvi ali vnovični ogled, vas vabimo
v nedeljo, 17. 10. 2010, ob 18:30 uri
v Jakličev dom na našo zadnjo ponovitev.
Za vse informacije in rezervacije pokličite Andrejo na 031 790 155.
Preživite z nami večer, poln smeha in dobre volje.
Prvi šolski dan dočakali tudi najmlajši iz PŠ Struge
Mojca Pugelj
V Strugah letos ni nobenega prvošolčka, je pa 15 najmlajših vseeno komaj dočakalo, da so se šolska vrata zopet odprla. Z učiteljico Karmen Perko se nekateri celo poletje niso videli, zato so si imeli veliko novega povedati. Predvsem seveda o tem, kako so preživeli počitnice, kaj so počeli, kam so šli ... In seveda to, da so komaj čakali, da sedejo v šolske klopi in da se spet kaj novega naučijo. ♦
Jožica Rus: »Med letošnjimi poletnimi počitnicami sem počela veliko stvari. Bila sem na oratoriju, kjer sem se zabavala s svojimi prijatelji. Šli smo tudi v toplice, kjer sem plavala. Nekaj časa sem preživela tudi pri svoji babici ter sestrični in bratrancu, kjer smo se večinoma igrali. Ko pa sem bila doma, sem gledala televizijo ali igrala računalniške igrice. Kaj si želim v 3. razredu? Rada bi se naučila poštevan-ko ter še veliko drugih stvari, ki mi bodo v nadaljnjem šolanju pomagale. Prav tako si želim, da bi imeli čas, da bi se še lahko vsi skupaj igrali.«
Jan Pugelj: »Med počitnicami sem se veliko igral s prijatelji, bil sem na morju in na počitnicah pri sestrični v Ribnici. Bilo je lepo, a sem komaj čakal, da pridem v šolo, da ponovno vidim svoje sošolce.«
ri
Misli
Vse bitke, v katere se zapletamo, se zgodijo zato, da nas nečesa naučijo - tudi tiste, ki jih izgubimo.
(Coelho)
Nika Zdešar: »Med počitnicami sem bila na morju. Tam sem uživala in sem iskala školjke in lepe kamenčke. Ker sem veliko plavala sem videla tudi veliko ribic.«
Ko je v petek ura šest, pridi v knjižnico sedet, te odpeljemo v pravljic svet. Tam nas čaka tisoče stvari, tam se vsem lepo godi in čarobnih bitij mrgoli.
Z njimi bomo zaplesali in zapeli tudi mi.
Dragi otroci!
S počitnic so se vrnile tudi pravljične urice, pripravljene, da vas popeljejo v nove dogodivščine. Čakajo vas nove zgodbe in junaki, palčki in škrati, skrivnosti, igre, pesmi, ustvarjalne delavnice, ter še in še!
Pravljične urice lahko obiščete
vsak petek, ob 18. uri,
v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje, v Jakličevem domu. Nestrpno se veselijo prvega srečanja, ki bo v petek, 1. oktobra.
Pridruži se tudi ti!
Prvi šolski dan pester tudi v vrtcu
Mojca Pugelj
Prvega septembra je bil za večino otrok prvi šolski dan, za 15 malčkov v Videmski šoli pa prvi dan vrtca. Ko sem jih obiskala so bili starši, malčki in vzgojiteljice odlično razpoloženi. Mali nadebud-neži so plezali po tleh, se skupaj s starši igrali in se navihano smejali. Ostali otroci, ki so vrtčevski prag prestopili že večkrat, pa so se večinoma igrali s prijatelji, ki jih niso videli med počitnicami. Marička Žnidaršič, vodja vrtca, mi je povedala, da je bil vrtec med počitnicami dokaj prazen (obiskovalo ga je samo 1/3 vpisanih otrok) in da so veseli, da so vrtčevski prostori spet polni in napolnjeni s smehom, iskrivostjo in dobro voljo otrok ter zaposlenih. ♦
ZBIRALNA AKCIJA
STAREGA PAPIRJA
Prihaja jesen in to je znova najprimernejši čas, da se spomnimo na skrb za naše največje naravno bogastvo - gozdove, ki so pljuča naše Slovenije in
celotnega planeta. Če poznamo podatek, da že nekaj deset kilogramov odpadnega papirja reši eno smreko, potem vemo, da z malo truda naredimo veliko.
Naj bo zato akcija na začetku jeseni majhno, a izjemno pomembno darilo za zeleno Slovenijo!
Na OŠ Dobrepolje smo se tudi letošnje leto odločili, da bomo zbirali star papir. V zbiralno akcijo se bodo vključili učenci vseh štirih šol: Videm, Ponikve, Kompolje in Struge.
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA BO
•	V ČETRTEK, 7. 10. 2010, V PONIKVAH,
•	V PETEK, 8. 10. 2010, V KOMPOLJAH IN STRUGAH,
•	V SOBOTO, 9. 10. 2010, NA VIDMU.
Poleg glavnega cilja - ohranjanja zelenih slovenskih gozdov - prinaša akcija tudi možnost zaslužka za naše šolske dejavnosti. V lanskem šolskem letu so
učenci zbrali skoraj 45 ton papirja, s čimer so zaslužili precej denarja. Denar so porabili za kritje stroškov športnih, kulturnih in drugih dejavnosti. Lepo bo, da tudi letos dobrepoljska podjetja in ustanove, predvsem pa starši, pripomorete učencem pri tej akciji. Če imate v podjetjih ali doma odvečen star papir, ga dajte otrokom ali pa nas pokličite in dogovorili se bomo glede organizacije odvoza.
Za vsa dodatna pojasnila lahko pokličete v šolo (7807-210) ali pa (041/764-951) Andrej Škantelj.
ZA ZELENO SLOVENIJO!
Poletna šola v naravi
Šola v naravi je tako kot že vrsto let potekala na Debelem rtiču od 31. avgusta do 5. septembra. Pouka v naravi se je udeležilo 41 učencev petega razreda, matične šole in treh podružnic. Učence smo spremljali in poučevali učitelji: Jelka Samec, Alenka Leskovar, Mateja Lohkar, Anja Perko, Danilo Drobnič in Andrej Škantelj.
Alenka Leskovar, vodja šole v naravi
V šoli v naravi učno-vzgojni proces poteka po naprej pripravljenem programu, katerega učitelji pripravimo pred odhodom. Zastavimo si cilje in vsebino vzgojno-izobraževalnega dela za cel teden bivanja na Debelem rtiču. V ospredju je športno-vzgojno-izobraževalni program, vsak dan pa imajo učenci tudi pouk ostalih predmetov. Večeri pa so namenjeni kulturnemu, pa tudi zabavnejšemu preživljanju časa. V letošnji šoli v naravi so bili vsi zastavljeni cilji doseženi s trudom in strokovnostjo vseh učiteljev in seveda pridnostjo ter delavnostjo
učencev. Učitelji smo mnenja, da je bila letošnja generacija petošolcev ena najbolj pridnih in prizadevnih.
Prvi dan je bilo na preverjanju 5 učencev neplavalcev, ostali pa so že bili plavalci. Na preizkusu zadnji dan šole v naravi je 17 učencev osvojilo bronastega delfina, 21 srebrnega delfina in trije učenci ZLATEGA DELFINA: Tiva Prhaj, Matej Gržinič in Žiga Andolšek. Učitelji smo še posebej veseli, ker je vseh pet neplavalcev osvojilo bronastega delfina - to pomeni, da so postali plavalci.
VSEM UČENCEM ČESTITAMO! ♦
»Najbolj mi je bil všeč izlet z barko v Piran. Ogledali smo si mesto, se posladkali s sladoledom in kupili spominke.«
»Z nami so bili učitelji, ki so bili nadvse prijazni.«
»Osvojil sem srebrnega delfinčka in bil sem zelo ponosen.«
»Tam smo obnavljali in nadgrajevali znanje plavanja. Naučila sem se pravilno skakati na glavo. Z učiteljem smo se šli potapljat, videli smo ribe in školjke.«
»V kvizu smo se preverili, koliko smo si zapomnili o slovenski obali.«
»Na Debelem rtiču mi je bilo najbolj všeč nočno kopanje, odbojka na mivki, ples v pižamah in boj z vodnimi balončki.«
»Hrana je bila zelo dobra in tudi vreme smo imeli zelo lepo. Na Debelem rtiču smo preživeli zelo lep prvi šolski teden.«
NOVA GENERACIJA, novi ljudje, nove zamisli
V četrtek, 16. septembra, se je sestala skupina mladih, ki delujemo v okviru združenja »Nova generacija Dobrepolje«.
Tina Gačnik, podpredsednica Nove generacije
Na posebno povabilo so se odzvali tudi posamezniki, mladi, ki jim ni vseeno za občino Dobrepolje, kar je še posebej razveseljivo. Vse bolj znano je namreč, da se mladi otepamo občinskih ali denimo političnih razprav, ki pa so temelj za kvalitetno bodočnost nas vseh. Tema pogovora in povabila je bila problematika tako mladine kot ostalih členov občine, ki pomembno vplivajo na celostno podobo; industrija, gospodarstvo, kultura, zabava, infrastruktura, medobčinsko povezovanje ...
V formalnem delu sestanka je bila predsedstvena
funkcija predana zagnanemu in dejavnemu študentu, mladincu in predsedniku mladinskega kluba Sion, Ambrožu Voleku. Ob sprejeti funkciji je povedal: »V zadnjem času sem opazil pomanjkanje participacije mladih predvsem na občinskem področju. Odločil sem se, da povabim in povežem nekaj mladih, ki imajo kup idej in želja v nek organiziran krog. V Novi generaciji bomo naše ideje in želje predebatirali in se skupaj zavzeli, da pridejo do pravih ušes. Menim, da je med nami še precej mladih, ki jih te stvari veselijo in bi jih ob tej priložnosti povabil poleg. Več kot nas je, več je idej in pogledov na različne tematike, ki krojijo naš vsakdan.«
Naša želja je, da se nam pridružiš. To niso suhoparne razprave, tu smo mladi, ki zmoremo več, ki imamo odprte oči, smo zmožni konstruktivno debatirati in oblikujemo sito pravih odloči-
tev, ki jih sprejmemo na podlagi izkušenj in debat ter vrednot. Več glav, več ve. Nenazadnje smo skupaj tudi zato, da se družimo in ob tem zabavamo. :)
Spletne strani so še v izdelavi. Vseeno pa nas najbolj zagnani za začetek poiščite na spletni socialni mreži FACEBOOK. O sestankih in temah vas bomo sproti obveščali tudi v občinskem glasilu »Naš kraj.« ♦
Ambrož Volek
MDD, MD VRT, Študentski klub Ribnica in Nova genracija SLS skupaj v Mirabilandiji
V nedeljo, 22. 8., smo se v zgodnjih jutranjih urah posedli na avtobus in se odpeljali proti Italiji. V dolgih urah vožnje se je po avtobusu že začela širiti dobra volja in polni pričakovanja smo prispeli na cilj. Eni bolj drugi manj vajeni tovrstnih zabaviščnih parkov smo se zapodili na najrazličnejše vlakce in druge naprave za sproščanje večjih in manjših količin adrenalina. Hitrosti, smeha, kričanja pa tudi čakanja v vrstah nam ni manjkalo. Za povrh smo imeli še lepo vreme in seveda dobro družbo. Ko smo se vsega tega nau-žili, smo se tokrat utrujeni in zadovoljni spet posedli na avtobus in se odpeljali proti domu.
Vabim vas na festival
"Ritem duha 2010"
v soboto,
16. oktobra 2010, ob 19.45 uri v Mariboru.
Iz Dobrepolja bo organiziran brezplačni avtobusni prevoz. "Lani smo s skladbo Alfa in Omega prejeli vse nagrade. Bilo je fantastično. Dobrepoljci so v dvorani zasedli prve vrste, glasno ploskali in se veselili, kar je najvažnejše. Nepozabno. Nori občutki na odru. Vabljeni tudi letos!" Pokličite čim prej na 031/ 619 481 (Tina).
Organizator festivala sporoča, da je: Cena vstopnice je 7 EURO.
Cena za otroke do 12.leta starosti, v spremstvu staršev je 4 EURO. Cena vstopnice + CD je 15 EURO.
Tina Gačnik TIANA
2.DEL: MALAVI, MOZAMBIK, ZIMBABVE
S kolesom na jug
V začetku aprila sem poletel v kenijsko prestolnico Nairobi, kjer sem začel kolesarsko pot po Afriki. Prek Tanzanije, Malavija, Mozambika, Zimbabveja in Bocvane sem jo zaključil v Južni Afriki, kjer sem si ogledal vse tri tekme naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v nogometu. Skupaj sem prekolesaril 6117 km in se konec junija v domovino vrnil z letalom.
Aleš Juvanc
V ponedeljek, tretjega maja, sem zapustil mesto Tukuyu in tudi Tanzanijo. Pot se je spuščala z visokih hribov in vreme je bilo vse lepše. Zopet je bilo sončno in temperature so se povzpele do 30 in več stopinj. Prečkal sem mejo z Malavijem in prikolesaril do kraja Karonga, kjer se na severu začne jezero z istim imenom kot država, torej Malawi. Jezero Malawi, nekoč Njasa, je po površini, ki je 29.600 kvadratnih km, tretje največje v Afriki in osmo na svetu. Dolgo je 587 in široko 84 km. Nek domačin se je na kolesu ponudil, da me bo odpeljal do kakega dobrega hotela, a mu nisem zaupal. Raje sem zavil na policijsko postajo, da bi tam prenočil, a mi niso šli na roke in me le pospremili do solidnega hotela, kjer sem potem tudi ostal. Bil je že mrak in hotel sem se sprehoditi ob jezeru, a so mi to domačini odsvetovali, menda zaradi nevarnosti krokodilov. Naslednji dan sem se dopoldne okopal v toplem jezeru, kjer je bi-
lo kar nekaj domačinov, ki pa se niso samo kopali. V tistem delu Afrike je veliko zlasti žensk in mladine, ki v bližnjih rekah in jezerih perejo obleko in celo kolesa. Kasneje sem v središču kraja srečal gospoda zrelih let, ki sta ravno zaključila svojo kolesarsko pot in se domov vračala z drugimi prevoznimi sredstvi. Dave in Anthony sta potomca evropskih priseljencev, živeča v Harareju, ki sta iz zim-babvejske prestolnice prikolesarila v Ka-rongo. Med drugim sem jima omenil občasne težave z zadnjim menjalnikom, ki sem jih imel vse od Mbeye, saj je optimalno delovalo le nekaj prestav. »Pridi k nam v Harare in vse bomo uredili,« sta dejala in mi dala naslove s telefonskimi številkami. Harare je bil tako ali tako na moji poti. Kolesaril sem naprej proti jugu in zvečer ustavil blizu vasi Chilumba na lepem in samotnem kraju ob jezeru, kjer sem prenočil na prostem, a proti plačilu, saj sem se nastanil v kampu, čigar lastnik je bil, tam že dolga leta živeči, Anglež.
Zjutraj sem se zopet okopal in se za kratek čas poslovil od jezera. Tisti dan me je čakal dolg in strm klanec; to je bila najtežja etapa na poti, saj sem premagal 2941 m višinske razlike. Poleg tega sem v klanec kolesaril sredi dne, ko so bile temperature visoke in je sonce močno pripekalo. Sredi vzpona sem ustavil pri velikem pokvarjenem tovornjaku. »Ali ste iz Tanzanije?« sem vprašal tri mehanike, ki so popravljali tovornjakov motor in hkrati kuhali kosilo. »Kako pa veš?« so vprašali. »Prepoznal sem registrske tablice, še nekaj dni nazaj sem kolesaril po vaši državi,« sem odvrnil. Jesti so mi dali fižol, ki je bil na moč podoben pasulju. Lahko bi rekli, da so tanzanijski mehaniki slovenskemu kolesarju ponudili srbski pasulj sredi malavijske divjine. Poslovili smo se in vsake toliko sem še ujel čudovit pogled na lepo jezero v daljavi. Vse skupaj je precej spominjalo na vzpon nad črnogorskim Petrovcem, a malavijski klanec je težji in daljši. Ko se je klanec končal, me je čakal dokaj razgiban teren s še nekaj manjšimi vzponi do mesta Mzuzu. Tam sem, na priporočilo Angleža iz Chilum-be, našel bolj zanikrn hotel v lasti nekega Švicarja, kjer sem seveda prenočil. V četrtek sem se ponovno vrnil ob veliko jezero Malawi, se okopal in zopet prespal v kampu ob jezeru. Tako kot že nekajkrat prej, sem tudi tokrat poizkusil lokalno jed, odlično ribo chambo, ki je menda doma samo v tem jezeru. Naslednji dan sem se še zadnjič zabrisal v jezero, čigar temperatura je bila približno 25 stopinj, in ga žal dokončno zapustil.
Dan zatem sem prikolesaril v prestolnico Lilongwe, ki za malenkost ni največje mesto v državi. Ta primat ima Blantyre z nekaj več kot pol milijona prebivalcev. V nedeljo sem si vzel prosto in čisto malo kolesaril. Zamenjal sem lokacijo nastanitve in se preselil v cenejši hotel ter si ogledal prenos dirke formule 1. Tudi v ponedeljek sem še ostal v prestolnici in spet le nekoliko kolesaril. Obiskal sem veleposlaništvo Mozambika in vizum dobil v nekaj urah. Med drugim sem si ogledal
september 2010
Turistično okno
27
na novo zgrajeni parlament, ki so ga, zanimivo, zgradili Kitajci. Sicer se je Malavi, tako kot Tanzanija, odcepil od Združenega kraljestva Velike Britanije leta 1964 in razglasil samostojnost. Spet sem zamenjal nastanitev in se napotil poiskat dom slovenskega duhovnika, a ga nisem našel. Bil je že mrak in v bližini škofije sem naletel na hišo, kjer so prebivali evropski misijonarji. Na dolžnosti sta bila le dva, ostali trije so bili na dopustu. Oba sta že precej v letih in v Malaviju živita že prek 40 let. Vodja doma, Nemec Stefan, me je povabil v hišo in na večerjo, kjer se nama je pridružil še drugi duhovnik, Španec Jose. Naslednje jutro pri zajtrku sem gospoda Stefana iz vljudnosti vprašal, če sem kaj dolžen, čeprav sem upal, da bo usluga brezplačna. Spanje in zajtrk sem moral plačati, sicer ne veliko, in nad tem sem bil neprijetno presenečen. Lilongwe sem zapustil in zvečer ustavil v vasi Dedza, tik pred mejo z Mozambikom.
Na kratko in rekordno skozi Mozambik
Začel sem torej kolesariti po Mozambiku, ki je zame po Portugalski in Braziliji tretja portugalsko-govoreča država. Očitno mi je usojeno, da se v njih pojavim vsake tri leta. Seveda je bila to nekoč portugalska kolonija. Leta 1975 so razglasili samostojnost, na isti dan kot Slovenija. Sredi dne sem se ustavil v prijetni restavraciji v kraju Ulongwe in kot se je izkazalo kasneje, sem za tisti dan zaključil s kolesarjenjem; nisem imel veliko km. Prijazni lastnik Rafik, sicer doma iz oddaljenega obalnega mesta Beira, mi je postregel s kosilom in dejal: »Ostani kar v tem kraju, imamo dva hotela. Poleg tega je do najbližjega naslednjega kraja Moatize, kjer bi lahko prenočil, več kot 200 km. Do tja danes gotovo ne moreš, lahko pa od tu odrineš jutri zjutraj.« »Ali ni škoda, ko je tako lepo vreme. Kar pol dneva izgubim, če ostanem tu,« sem bil nad njegovo idejo malo užaljen. A na koncu se je zgodilo ravno to. Z Rafikom sva razvila dolg pogovor in ostal sem toliko časa, da sem naročil še večerjo, zunaj pa je bila že tema. Vse bolj mi je misel uhajala na naslednji dan. »Še nikoli mi na afriških tleh ni uspelo prekolesariti več kot 200 km in jutri mi zagotovo bo, to bo rekord te poti in morda bom kolesaril še dlje, v mesto Tete,« sem mu dejal odločno. Rafik me je po vsem tem povabil v svoje stanovanje, kjer sem prenočil, a še prej sva šla k njegovemu prijatelju gledat prenos finala nogometne lige Europa. Zjutraj sem dokaj zgodaj krenil na pot. Četrtek, 13. maja, je bil zame srečen dan. Pot je
bila večinoma ravninska in, roko na srce, bilo je tudi nekaj spustov. Občasno mi je pomagal še veter v hrbet. Že v mraku sem pripeljal v kraj Moatize in za seboj pustil 218 km. Zaradi tega sem bil neizmerno vesel in odločen, da ostanem v edinem hotelu v kraju. Stvar se je zapletla zaradi slabih pogojev oziroma lažnih informacij predstavnikov hotela in posledično visoke cene. V meni se je naselila jeza in sedel sem na kolo ter se odpeljal naprej, potem ko sem s prtljago že bil v hotelski sobi. Zapeljal sem čez most, ki so ga obnavljali, pod njim pa teče velika afriška reka Zambezi. Takoj za mostom sem se znašel v središču mesta Tete, kjer je kar nekaj hotelov in se nastanil v enem od njih, ko je do polnoči manjkalo le še pol ure. Najbolj pomembno pa je, da sem tisti dan prekolesaril 235 km, kar je bilo največ na poti in vedel sem, da bo verjetno ostalo tako vse do konca. Bil sem ponosen nase, kajti po Afriki je težje kolesariti kot po drugih celinah. Med drugim je bil zame moteč kratek dan, saj je sonce zahajalo približno ob pol šestih in pol ure kasneje je bila že tema.
V petek sem se skoraj ves dan zadržal v mestu, saj sem bil dan po uspehu kar malo len in mi ni bilo do kolesarjenja, a hkrati še vedno vesel zaradi premagane dolžine. Okopal sem se v znameniti reki Zambezi, ki je s svojimi 3.500 km četrta najdaljša v Afriki. Popoldne sem Tete na kolesu le zapustil in bolj malo napredoval. Dan zatem sem se okopal še v manj znani reki Mazoe. To pa je bil tudi zadnji dan mojega kolesarjenja po Mozambiku, katerega sem po le štirih dneh zapustil v
nedeljo dopoldne. Mozambik je dokaj velika država, toda jaz sem ga okusil bolj malo - le njegov skrajni zahodni del.
V Zimbabveju težave z bankomati
Kolesarsko pot sem začel še po Zimbab-veju, ki je bil najprej portugalska kolonija, od leta 1895 je postal angleška in se preimenoval v Rodezijo. Leta 1980 so razglasili neodvisnost. Prvi dan v tednu sem prikolesaril v kraj Mutoko, upajoč, da bom lahko na bankomatu dvignil kaj denarja. Pri sebi nisem imel več denarja in sem bil odvisen samo še od bančne kartice. Nobeden od dveh bankomatov mi ni bil na voljo, tudi v banki mi niso mogli pomagati. Mojo zaskrbljenost je opazil domačin Collin. Odpeljal me je do prijatelja, ki je bil lastnik manjšega hotela. Večerjo, spanje in zajtrk sem imel začasno brezplačno; to so mi nudili po Colli-novem zagotovilu, da bo v dnevu ali dveh vse poravnano. Z njim sem se dobil še enkrat zjutraj pred odhodom in pri tem je dejal: »Zaupam ti. Vem, da si pošten. Ko boš v Harareju, na moj račun nakaži denar.« Še isti večer sem pripeljal v Harare, ki je glavno in največje mesto Zim-babveja z nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev. Do leta 1982 se je mesto imenovalo Salisbury. Zaradi teme in hladnega vremena, me je v predmestju prišel iskat Dave z avtom. Odpeljal me je v svojo lepo in veliko hišo, kjer živi z ženo in hčerko. Seveda sem čez noč ostal pri njih. Zjutraj sem si ogledal hišo z velikim vrtom, za katerega vsak dan skrbi-
jo trije vrtnarji, za hišo pa dve služkinji, seveda so vsi omenjeni temnopolti. Dave je »farmer«, ki ima veliko pod palcem, a imel bi še več, če mu ne bi diktatorska roka Mugabeja, tako kot večini tam živečih belcev, zaplenila večji del posesti. Ženine prijateljice so prišle igrat bridge, z Daveom, ki se do mene ni vzvišeno obnašal, sva očistila moje kolo - pravzaprav ga je večinoma on. Kasneje sva ga peljala na servis in ga tam pustila. Odšla sva seveda do bankomata, ki je končno deloval tudi zame. Peljal me je do Anthony-ja, kjer sem ostal naslednji dve noči. Tudi Anthony in žena sta lepo poskrbela zame in dva dni, ki sem ju preživel v Hara-reju, sem se počutil kot kralj. Ugotovil sem, da mi bo, za razliko od prejšnjih potovanj, ostalo več časa. Prvotni načrt je bil, da iz Harareja kolesarim naravnost v Polokwane, kjer so naši nogometaši igrali prvo tekmo. A tja bi prišel skoraj tri tedne prej. Anthony je predlagal, da naredim ovinek in obiščem Viktorijine slapove in nato kolesarim še skozi Bocvano, ki ni bila v načrtu. »Odlična zamisel, Viktorijini slapovi so bili v rezervnem načrtu, če bi mi ostalo kaj časa. Bocvana pa je zame nova država in z veseljem jo obiščem,« sem mu odvrnil.
Naslednje jutro sva šla z Anthonyjem v njegovo manjše grafično podjetje, od koder me je njegov podrejeni odpeljal do banke in sem na Collinov račun nakazal denar. Z Anthonyjem sva šla kasneje na servis, kjer so mi dokončno rešili težave s kolesom. Brezplačno so mi zamenjali nosilec zadnjega menjalnika, česar sem bil še posebej vesel. Anthony mi je dal naslov svojega prijatelja Syda iz mesta
Bulawayo, ki je na pol poti do Viktoriji-nih slapov, in je bilo po novem v mojem načrtu. Po dveh dneh sem zopet sedil na kolo in zapustil prestolnico.
Tri dni zatem sem prikolesaril v mesto Gweru, ki ima približno še enkrat več prebivalcev kot Ljubljana. Ponovila se je situacija z bankomati kot v kraju Mutoko, le da je bilo tokrat na desetine bankoma-tov sedmih ali osmih različnih bank. Tokrat tudi nisem imel posrednika, ampak sem šel do lastnika najcenejšega hotela, ki mi je šel zelo na roke. Ostal sem brez denarja in nobeden od bankomatov mi ni bil na voljo, ker so bili namenjeni le domačinom. »Ostani tu, dokler hočeš, ko boš mogel, boš že plačal,« je dejal prijazni lastnik. Poklical sem Syda v 160 km oddaljeni Bulawayo, a takoj ni imel časa. Dve noči sem ostal v hotelu, nato pa me je z avtom prišel iskat Sydov sin Dirk in s seboj seveda prinesel denar ter plačal zame hotelske storitve. Odpeljala sva se v Bulawayo, drugo največje zimbabvejsko mesto, ki šteje približno milijon in pol prebivalcev. Najprej sem šel do banko-mata, kjer tokrat ni bilo težav. Ostal sem v Sydovi hiši in še drugi dan zapored nisem kolesaril - imel sem prisilni počitek.
Veličastni Viktorijini slapovi
Bulawayo sem začasno zapustil in prvo noč spal na prostem v gozdu. Naslednji, 51. dan, sem imel edinkrat na poti predrto zračnico. Dan je zaznamovalo še srečanje z angleškim parom, ki sta tudi kolesarila na ogled SP v nogometu. John je na pot krenil iz Kaira v Egiptu, prijatelji-
ca se mu je pridružila v etiopijski Addis Abebi. Zvečer sem prenočil v kraju Dete kot gost na policijski postaji. V petek, 28. maja zvečer, sem prikolesaril do famoznih Viktorijinih slapov in hkrati do mesta z istim imenom, torej Victoria Falls. S tem sem se tudi vrnil na bregove reke Zambezi, ki tukaj deli Zimbabve in Zambijo. Zjutraj sem se najprej zapeljal čez most, ki deli državi, a v Zambijo uradno nisem mogel, ker se v Zimbabve ne bi mogel več vrniti zaradi enkratnega vstopa. Vseeno sem se kak km zapeljal po Zambiji, a le do mejnega prehoda. Potem sem si na zimbabvejski strani v miru ogledal Vikto-rijine slapove, ki jim domačini pravijo »dim, ki grmi«. Dih jemajoče slapove je škotski raziskovalec David Livingstone, ki ima v bližini slapov spomenik, leta 1855 poimenoval po britanski kraljici Victorii. Slapovi so, v presledkih, široki 1,7 km in visoki 128 m. So najbolj obsežni, natančneje, najširši na svetu. Potem ko sem lani videl Niagarske slapove, sem letos še Viktorijine, ki veljajo za eno od naravnih čudes sveta in verjetno za največjo naravno znamenitost črne celine. Popoldne sem se z avtobusom vrnil v Bulawayo v Sydovo hišo, kjer sem ostal še vso nedeljo, ko nisem kolesaril. Sydova žena je bila na izletu v tujini in z Dirkom sta bila trenutno sama. V nedeljo dopoldne sta šla ribarit, jaz pa k maši, služkinja in vrtnar, tudi katolika, sta tokrat ostala v hiši. Zadnji majski dan sem dokončno zapustil Bulawayo in zvečer prikolesaril v kraj Plumtree, tik pred mejo z Bocvano. Prenočil sem v župnišču poljskega duhovnika Macieka, ki ima izrazito rockerski videz; ima celo svojo skupino in studio.
(se nadaljuje)
POKROVITELJI: TAO, KMETIJA SLAVEC, CULT, ŽOLNA ŠPORT, SLS, NZS, KZS, KROVSTVO IN KLEPARSTVO KOZLEVČAR, CANON, ADDA-COM, PROCOND, BTS COMPANY, RUJZ DESIGN, AVTOSTORITVE ZAJEC, MIZARSTVO ZALAR, PICERIJA ARKADA, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, HOTEL GRANDVID, EMONSKA KLET, FASADERSTVO DOLINŠEK, FS ŠPICA, FS ALENKA, RADIO ORF - SLOVENSKI SPORED, RADIO ZELENI VAL
september 2010
Turistično okno
29
3. DRUŽINSKI PIKNIK V ŠENTVIDU PRI STIČNI
Vesele veteranske igre v deželi desetega brata
Veterani območnih združenj Ljubljana okolica smo se letos zopet zbrali v idilični dolenjski vasici Šentvid pri Stični, točneje na športnem letališču, na tretjem družinskem veteranskem pikniku. Srečanje smo poimenovali VESELE VETERANSKE IGRE V DEŽELI DESETEGA BRATA.
OZVVS Grosuplje
Srečanje je tudi letos organiziralo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, udeležila pa se ga je večina območnih združenj Ljubljana-oko-lica (poleg Grosupljega še Kočevje, Logatec, Domžale, Vrhnika, Litija, Log-Drago-mer in Moravče).
Veterani smo se na letališču v Šentvidu zbrali do 10. ure, nato sta nas pozdravila predsednik OZVVS Grosuplje g. Boris Peterka in predsednik PO Ljubljana-okolica g. Darko Čop.
Po pozdravnih nagovorih smo se nekateri udeleženci napotili na zanimiv in prijeten pohod k Lavričevi koči na Gradišče nad Stično. Dan je bil lep, zato smo
imeli lep razgled na Ivančno Gorico in njeno okolico.
Organizator nam je pripravil dobro -došlico z okrepčilno pijačo in kulturnim programom. Zapel nam je stiški kvartet. Bilo je zares nepozabno.
Za tiste veterane, ki se pohoda niso udeležili, pa smo organizirali športne zabavne igre. Udeleženci so lahko streljali z zračno puško ekipno ali posamezno, vrteli so kolo sreče, ali pa metali podkve. V streljanju ekipno je streljalo devet ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa Grosuplje-Sever, druga je bila ekipa Kočevje II in tretja ekipa Grosuplje I. Ekipe so dobile pokale. Posameznikov je streljalo 49. Prvo mesto je dosegel Novak Boštjan Gro-suplje-Sever 90 krogov, drugi je bil Cerar Vito Moravče 83 krogov in tretji Kastelec Drago Grosuplje 75 krogov. V vrtenju kolesa sreče je dosegel prvo mesto Škufca Franc Grosuplje, druga je bila Kuštrin Alenka Logatec in tretji Cimermančič Jože Grosuplje. V metanju podkev je tekmovalo 54 tekmovalcev. Prvo mesto je dosegel Vuleta Drago Log-Dragomer, drugo mesto Kastelic Martin Šmartno in tretje Tomič Ilija Kočevje. Zmagovalci v vseh treh disciplinah so dobili medalje in praktične nagrade.
Poleg veteranov so bili na prireditev vabljeni tudi pripadniki nekaterih enot, ki so med osamosvojitveno vojno delovali na območju takratne občine Grosuplje. To so bile enote 5711/10, 5711/20, 5711/3, Specialna brigada MORiS in pri-
padniki enote milice z območja Ivančne Gorice. Navedene enote smo na prireditvi tudi odlikovali. Poleg enot so priznanja prejeli tudi nekateri posamezniki, ki so s svojo aktivnostjo pripomogli k boljšemu delovanju združenja. Zlato plaketo OZVVS Grosuplje smo podelili županu občine Ivančna Gorica, g. Jerneju Lam-pretu, mini tetraeder OZVVS Grosuplje pa sta prejela Viktor Šeme in Franc Mar-kelj.
Predsednik PO Ljubljana-okolica g. Darko Čop je podelil znak praporščaka ZVVS praporščaku PO Ljubljana-okolica g. Darku Ogrinu in spominsko plaketo ZVVS Radiu Zeleni val za sodelovanje pri uspešni izvedbi veteranskih srečanj. Plaketo je prevzel direktor Radia Zeleni val g. Boris Peterka, ki je tudi predsednik OZVVS Grosuplje.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine Grosuplje g. Janez Lesjak, ki je opisal dogodke pred in med osamosvojitveno vojno. Dotaknil se je tudi današnjih perečih problemov v slovenski vojski.
Za okusno malico so poskrbeli člani OZVVS Grosuplje, za zabavo pa ansambel Kolovrat, pevski zbor Brinke in zasedba Ritmo Loco.
Na srečanju nas je bilo več kot 350 in smo se lepo imeli. Na koncu smo si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. Spet se bomo imeli lepo, ali pa še lepše. ♦
Starost in odločitev
Stane Demšar, urednik glasila Vrtnica
»Domovi za ostarele so mi všeč, vaš dom pa še prav posebno, ker stanovalcem nudi res veliko. Ni pa mi všeč, ker je toliko starosti na enem kupu.« Tako mi je dejal nek moj obiskovalec. Zanimivo razmišljanje in tudi jaz se z njim strinjam. Tudi jaz sem rad v družbi z mladimi, če se le da. Sodelovanje in sožitje med generacijami nam lepša stare dni, mlade pa opominja, da bodo tudi oni prišli v naša leta.
Mnogi stanovalci zavoda so ena od skupin starejših ljudi, ki potrebujejo posebno nego. Tarejo jih starostne telesne težave. V mnogih primerih je odhod v dom starejših bila edina rešitev. Odločiti pa se je bilo težko.
Starostnikova pričakovanja so skoraj vedno povezana s svojim domom. Starost
želi preživeti doma. Moramo ga razumeti, to je kraj, kjer je ustvarjal, vzgajal svoje otroke, preživljal življenje. Mogoče se je v tej hiši tudi rodil. V njej se počuti varen. In vse to zapustiti in oditi v tuj kraj, med tuje ljudi, je za mnoge starostnike hud udarec in stres. Toda ostati doma je hudo tako za prizadetega, kot za njegove svojce. Možnosti za oskrbo so v domovih odlične, doma pa nimajo znanja in drugih možnosti za kaj takega. Vsak pa se boji starosti, osamljenosti in odvisnosti. Ko pa se enkrat privadiš življenja v domu, živeti v sožitju z ostalimi stanovalci, postane mnogo lažje. Najti moramo smisel življenja v novem okolju, zase in za vse ljudi, s katerimi se družimo. Na starost pa ne glejmo kot na neko bolezensko stanje, čeprav jo večkrat spremlja bolezen. To je navadno življenjsko obdobje, ki je drugačno od mladih in srednjih
let, vendar ima smisel in je obenem tudi lepo. V domu se je treba prilagoditi domskim pravilom, doma pa se morajo potrebam starostnika prilagoditi svojci in domači. Vsakega obiska se vsak stanovalec zelo veseli, težko ga pričakuje in veliko razočaranje je, če obiska ni. Če pa je, je veselje ob prihodu in solze ob odhodu.
Večkrat slišim koga reči: »Zdaj smo (bolnika) pustili v bolnici, ga prepustili zdravstvenemu osebju, da poskrbi zanj. Ko bo zdrav, se bo spet vrnil med nas.« Morda se premalo zavedamo, da družina je in ostane prva dolžna skrbeti za svojega bolnika, tudi če je ta v bolnišnici ali v domu za stare (dr. Metka Klevišar).
Za milost, da nam bo starost lepa, pa je treba potrkati tudi na nebeška vrata in zanjo moliti. ♦
Kako sem preživela nedeljski dan
Milka Bohinec
Tako, kot vse druge dni. Dnevi so si podobni in če je lepo vreme, je razpoloženje lepše, kot če zunaj pada dež. Toda zadnje čase tudi tako zaželenega dežja noče biti. Neznosna vročina nam onemogoča sprehod v naravo in zemlja kar vpije po vlagi. Na drugem delu Slovenije pa so poplave, toča in nevihte.
Danes je nedelja - Gospodov dan. V zavodu zaradi preobremenjenosti farnih duhovnikov ta dan nimamo svete maše. Najprej sem šla na zajtrk. Maslo, med, marmelada, razni namazi, vse kar ti srce poželi, kar hočeš in kolikor hočeš. In po izbiri: kava, mleko ali čaj.
Nato sem se odpravila v farno cerkev sv. Križa, kjer je gospod župnik daroval sveto mašo. Cerkev je bila polna, kot običajno.
Po končani mašni daritvi, po prihodu v zavod, je bil čas za kosilo, ki je bilo dobro kot običajno. Za posladek smo dobili sladoled.
Ko sem pogledala skozi okno, sem videla, da se nad Vidmom zbirajo temni oblaki. Upala sem, da nam Bog pošilja dež, ne točo in neurje. Zato sem se po kosilu odpravila v posteljo in prižgala TV. Ker ni bilo na programu nič, kar bi me zanimalo, sem malo zadremala, ko pa sem se zbudila, sem videla, da zunaj pada blagodejni, prepotrebni dež. Brez grmenja, brez bliskanja, brez toče, hvala Bogu. Namočil bo zemljo in ohladil ozračje.
Ker je biti v sobi dolgočasno, sem šla v naš bar in v prijetni družbi »sotrpinov« popila kavo. Med prijetnim pogovorom je čas hitro minil in treba je bilo iti k večerji. Nedeljska večerja je običajno hladna, salama ali šunka, sir, kisla paprika ali kaka druga solata in napitek.
Po večerji sem šla v svojo sobo, se umila in nato gledala TV. Preden pa sem zaspala, sem se zahvalila Bogu, ki mi je naklonil še en lep dan življenja in ga prosila še za mnogo takih dni. ♦
NA ZDRAVJE, ŠKRJANČEK!
Letni koncert
ob jubileju 10 let
v soboto, 23. oktobra, ob 19. uri
v Jakličevem domu
Nastopajoči: Mepz Škrjanček, Pomašni pevci, tamburaška skupina iz Sodražice ter mladi harmonikarji iz Dobrepolja.
Voditelja: Sabina Volek in Klemen Tegel
Nazdravite z namji tudi vi!
Ť i
W'm
september 2010
Iz društev
31
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
£
Ne bodi sam, pridruži se nam
smo jima zapeli in nazdravili.
Pri »Škrjančkih« je bilo tudi veselo, saj je v mesecu juliju praznovala 80-let življenja naša pevka Peričeva Pavla. Ta dogodek smo proslavili tako, kot se spodobi. Želimo si še veliko takih obletnic.
Vedno bolj spoznavamo, da je naša Slovenija resnično zelo lepa dežela. To potrjuje tudi izlet v Prekmurje. Že sama vožnja skozi mesta in vasi nas je navdušila. Vse, kar smo videli, doživeli, pili in jedli, je bilo enkratno. Za ta izlet je bilo veliko zanimanje, tako, da smo rabili dva avtobusa. Za dobro razpoloženje je poskrbela Mojca, urednica našega kraja s svojo »frajtonarco«. Bili smo živahna družba in mislim, da je Mojca spoznala, da je tudi poklic »upokojenec« lahko lep. Naj omenim še to, da sta bila na izletu Majda in Tone Gačnik iz Podgore, ki sta v tistih dneh praznovala zlato poroko. Skupaj
Poletje se poslavlja, traktorji bodo kmalu utihnili in čisto potiho se bodo prikradli jesenski večeri. Se že sprašujete, s čim si boste krajšali samotne večere? Meni je všeč igrica; človek ne jezi se! Kaj pa vam? Za vas in za nas pripravljamo »Škr-jančki« samostojni koncert, ob praznovanju desete obletnice delovanja. Koncert bomo imeli 23. oktobra 2010, ob 19.00 uri, v Jakličevem domu na Vidmu. Ob našem petju in povabljenimi gosti vam zagotovo ne bo dolgčas. Pridite, in še vi zapojte z nami! ♦
Pavla! Dobro skrivaš svojih osemdeset...

Kozarček ob zlati poroki se prileže
Domači vodički smo pozorno prisluhnili
... pa še eno gasilsko za spomin.
Pismo bralca
Slavc Palčar
Čas je, da se po več kot štirih letih oglasim na tem prostoru in v tem lokalnem časopisu. Veliko vas je, ki ste pričakovali, da bom tako pisoč, kot sem bil pred leti. Od nekaterih sem glede mojega molka prejel tudi odkrito kritiko, ki jo vzamem v zakup. Nekateri so me o mojem »ne pisanju« v rubriko »Pisma bralcev« tudi odkrito pokarali.
O tem, kdaj se bom oglasil in kako hitro bom napadel aktualno občinsko oblast iztekajočega se mandata v mojem stilu izpred petih, šestih let, so se v nekaterih političnih krogih sklepale tudi stave. Po nekaterih predpostavkah naj bi aktualnega župana Janeza Pavlina z vsem njegovim ožjimi sodelavci in od njega in na njegovo željo postavljenega občinskega aparata, napadel že prvo leto po njegovi izvolitvi. Nič od tega se ni zgodilo. Nikakršnega napada ni bilo. Nič kritike na njegovo delo z moje strani ni bilo izrečenega na teh straneh. In glede na vse slišane kritike občank in občanov sem pričakoval, da se bo kdo od občanov le oglasil in se s kritiko pojavil v pismih bralcev. Nič od tega se ni zgodilo. Celo naprošen sem bil, kaj naj napišem. Če me spomin ne vara, je bila edina kritika na račun vodstvene garniture občine izrečena le od njegove sovaš-čanke. Pa še ta edina kritika je bila nekoliko zavita v celofan. Sem pa pisal v teh štirih letih. Aktualnemu županu in sedanjemu kandidatu za župana sem nekaj mesecev pred volitvami v evropski parlament namenil kar nekaj ostrih in kritičnih besed v odprtem pismu. Glede na njegovo delo v prvi polovici mandata in kazalce učinkovitosti vodenja občine sem predlagal, da naj razmisli o nadaljnjem delu na položaju, ki ga zaseda, in da je iz galaksije vidno, da zadeve ne stečejo tako, kot si je to želelo in predstavljalo skoraj 63%
volivcev, ki ga je spravilo na položaj. Tudi moj glas je vštet v končni izkupiček njegovega volilnega izida. Moj poziv je bil, da naj razmisli, če ne bi bilo bolje, da glede na vse težave, ki jih je imel, odstopi in da nadomestne volitve za župana speljemo vzporedno z volitvami poslancev v evropski parlament.
Takrat pa bi lahko poleg nadomestnih volitev župana imeli še ene volitve. Tudi to sem napisal v odprto pismo. Istočasno z volitvami v evropski parlament ob sočasnosti izbire novega župana, bi lahko volili tudi predstavnika v občinski svet občine Dobrepolje. Pred štirimi leti je namreč stranka SD (Socialni Demokrati) bolj za hec kakor za res, predlagala »samo« enega kandidata, ki je z nekaj več kot 130 glasovi tudi dobil mandat v občinskem svetu. Kaj hitro se je izkazalo o resnih namenih te kandidature in posledično izvolitve. Predstavnik SD-ja je hitro zapustil svetniške vrste. Ker si je življenje ustvaril daleč izven občine, mu ni bilo v interesu, da hodi na seje občinskega sveta in da zastopa interese volivk in volivcev, ki so mu podelili mandat. Tistih, ki so leta 2006 glasovali za listo SD in ga izvolili v občinski svet, je bilo 132. Torej, 132 volivk in volivcev je prišlo na volitve in oddalo glasove, ki pa so se kaj hitro razblinili kot milni mehurčki. Glasovi so šli v nič. Ko pa je SD-jev predstavnik njihovih interesov spremenil še stalno bivališče, je bilo njegovo delo v občinskem svetu končano. Tako je SD ostala brez predstavnika in občinski svet brez enega člana. In če bi hoteli, da občinski svet deluje v polni zasedbi, bi morali iti na volitve. Seveda to odprto pismo ni bilo odposlano v uredništvo in ni bilo objavljeno. Zakaj? Dobronamerno mi je bilo rečeno, da naj poziva k odstopu in kritike na delo aktualnega župana ne objavim, kajti prej in v tistem času je aktualni župan imel
osebne težave in bi bil moj poziv lahko pri ljudeh napačno razumljen. Lahko pa bi se zaradi mojega nič kaj nežnega poziva po odstopu njegove težave le še poslabšale. Ga ni junaka, ki bi poziv in kritiko takšne vrste lahko povsem mirno sprejel in prenesel. Verjetno bi ga preveč osebno prizadelo, tega pa nisem želel. Odprto pismo je romalo v koš. Seveda pa ni res, da nisem bil kritičen do dela uprave in aktualnega župana in večkrat bolj kot ne, razočaran nad rezultati opravljenega dela. Kritike sem izražal predvsem na sejah občinskega sveta. Tam je tudi mesto za odprto in odkrito razpravo. Prav tako sem kritike naslavljal na župana osebno. Sem spraševal, zahteval odgovore, predlagal nešteto rešitev, predlogov, pobud ... Le redko kdaj sem dobil odgovor ali povratno informacijo. Največkrat je na vse prej navedeno dajal kratke odgovore ali pa se je zavil v molk. V prvi polovici mandata je komunikacija z njegove strani potekala v stilu: »O.K. bomo uredili; se strinjam; bom preveril; delam na temu; te obvestim, ko zvem kaj več; sem bil odsoten, pa ne vem, kaj je sedaj s to zadevo; sem bil bolan, pa nisem o tem seznanjen; nič ne vem, itd, itd, itd. Veliko obljub in zagotovil je bilo, in predvsem veliko izgovorov, toda nekaj upanja je obstajalo. Sedaj na koncu mandata ugotavljam, da so to bile le obljube in zagotovila brez konkretnih rešitev. V drugi polovici mandata pa je prišlo tudi do motenj v komunikaciji. Za takšno stanje ne morem kriviti zgolj in samo aktualnega župana. Nekaj je k takšnemu stanju pripomogla tudi ekipa njegovih najožjih sodelavcev. In ker si je te aktualni župan izbiral in izbral sam, mora prevzeti na sebe tudi vse posledice in kritike, ki so posledica dela oziroma nedela celotne ekipe.
In prišli smo v volilno leto. Tik pred volitvami smo. Ko to pi-
šem, je znano, da bo izbor za županske volitve pester. Prvi je kandidaturo napovedal Janez Pavlin. Predlagatelj je stranka N.Si. Povsem pričakovano in brez presenečenja. Kot je bilo mogoče slišati, želi dokončati nedokončano. Halo!!! V enem od slovenskih dnevnikov je bilo zapisano, da ga podpira dobrepoljska SD. Kakršna koli podpora je dobrodošla. V sili menda še hudič muhe žre.
Podporo so mu ponudili tudi v SDS-u. Tistem SDS-u, ki je pred štirimi leti podprl prejšnjega župana Antona Jakopiča, sedaj pa podpira Janeza Pavlina. Čudno, a legitimno. Težko bi rekel, da je posredi kakšna dobra taktika. Veliko kritičnih besed je bilo s strani vidnejših članov, ki jim je blizu SDS, izrečenih do dela sedanjega župana in kandidata Janeza Pavlina. In takšne govorice kar ne poležejo. Res pa je, da takšne govorice širijo še do včeraj aktivni in delavni člani SDS-a, ki zapuščajo lokalno politično srenjo. Težko bi rekel, da to počnejo iz užaljeno-sti ali prizadetosti. Bi se pa v nekaterih delih kritike in z njihovimi kritičnimi pogledi do aktualnega občinskega vodstva kar strinjal. Nekako verjamem v njihovo iskrenost na izrečene kritike. Ali pa so se v SDS-u prenaglili in prehitro podali roko podpore kandidatu Pavlinu, opirajoč se na zagotovila SLS, da slednji ne morejo ponuditi kandidata. Naknadno je namreč prišlo do preobrata. Reaktiviral se je nekdanji župan Anton Jakopič, sedaj upokojenec in še vedno vidni in prepoznavni vodja lokalne SLS. Tik pred iztekom roka za vložitev kandidature se je odločil, da ponovno kandidira in se zavihti na čelo občine. Zakaj je to storil, je za veliko večino občank in občanov neznanka. Nekateri to potezo pozdravljajo, drugi govorijo o higieni in morali takšnega dejanja. Ali ima še kaj za postoriti, kar je mu je os-
september 2010
Pisma bralcev
33
talo v »delu in zamislih« od takrat, ko je bil župan? Je to zgolj igra ali pa želi testirati, koliko še »vaga« na dobrepoljski politični sceni? Izkušenj mu ne manjka. Lahko tudi pokaže na prehojeno pot županovanja od ustanovitve občine do leta 2006. Kot upokojenec ima tudi časa dovolj.
Dovolj podpisov za vložitev kandidature je zbral Zoran Tavželj. Velika neznanka za mnoge, in njegova vložitev kandidature je tudi postala plod razprav in diskusij. Kdo stoji za to njegovo kandidaturo? Da morebiti ni bila kandidatura vložena zaradi »cepljenja in deljenja« glasov? Komu bo pobiral glasove volivcev in koliko volivcev ga bo podprlo? Tudi to je predmet diskusij.
Zoran z lokalno samoupravo nima nikakršnih izkušenj, stik z občinsko upravo pa je imel le takrat, ko so drog za javno razsvetljavo postavili pod njegovo okno, zaradi česar je bilo tudi nekaj vroče krvi. Je pa povsem neodvisen in v tej odločitvi samostojen. Ne podpira ga nobena stranka in nobena lista. Tudi to nekaj velja. Kot kandidat je povsem enakopraven z ostalimi kandidati, čeprav je že sedaj jasno, da občine v naslednjem mandatu ne bo vodil.
Podpise sem zbiral tudi jaz. In jih zbral več kot dovolj, brez da bi hodil od hiše do hiše. Pri zbiranju podpisov pa sem bil tudi prijetno presenečen. Predvsem sem bil presenečen nad podpisniki. Vseh vrst so.
To me je še bolj ohrabrilo. Predvsem vaša podpora me motivira in mi daje optimizem, da je odločitev, ki sem jo sprejel, da se potegujem za mesto župana naše občine, tista prava odločitev, ki odpira novo smer in pot vsem občankam in občanom. To ni samo moja trenutna želja ali navdih. Preprosto sem v razgovorih s prijatelji in občani spoznal, da na podlagi dosedanjih izkušenj v povezavi z delovanjem lokalne skupnosti moram začeti aktivno delati tukaj, kjer živim in kjer nameravam živeti. In tisti ki so podprli in podpirajo mojo kandidaturo za župana, preteklo štiriletno obdobje ocenjujejo kot obdobje zamujenih priložnosti za napredek in razvoj občine. Zato
si želijo spremembe. Spremembe na bolje. Potrebno je tudi povedati, da trenutna občinska izvršna oblast ni upravičila zaupanja volivk in volivcev izpred štirih let. Tekom štiriletnega »dela« izvršne oblasti je prišlo do nekaterih sprememb, vendar v teh ključnih časih, vsaj jaz tako občutim, izgublja kriterije, jasnost ciljev in postaja površna ter nepremišljena v odločitvah. Pred štirimi leti izkazano skoraj plebiscitarno zaupanje aktualnemu županu Janezu Pavlinu ni prineslo pričakovanih rezultatov.
Kandidature so vložene. Izbor je pester. Odločitev je pa vaša. ♦
Po sledi zapisanega
Slavc Palčar
Januarja 2005 je bil v tem časopisu objavljen članek z naslovom »Gradnja doma za starejše občane na Vidmu«. Pod njega se je podpisala Tina Sha-wish. V članku je opisala, kako poteka gradnja za starejše občane. Upam si trditi, da ni bilo župljana oz. občana, ki takrat ne bi slišal, da se na Vidmu gradi dom za starejše osebe. Kronološko je opisala začetek, planski potek ter nadaljevanje gradnje, takrat največje investicije, ki se je gradila v občini Dobrepolje.
Dom za starejše občane, ki se je takrat gradil v kompleksu pod imenom Zavod sv. Terezije, je bil v preteklih dneh žrtev katastrofalnih poplav, ki so prizadele našo občino. Po pridobljenih informacijah je škoda, ki jo je naredila vodna ujma, ocenjena na vrtoglave zneske. Močno upam, da bodo uradni zneski bistveno nižji od tistih sedanjih, »ocenjenih čez prst«, ki presegajo par sto tisoč evrov.
Tudi nekaj »moralnih« naukov in odgovorov je bilo mogoče prebrati v tistem članku izpred petih let avtorice Tine Sha-
wish, kot npr.: »To je odgovor vsem tistim neučakanim in nejevernim, ki se ne le ob tej investiciji, ampak tudi ob vseh drugih občinskih dejavnostih, čutijo vsevedni in nezmotljivi pri kritičnem, mnogokrat kar kri-tizerskem ocenjevanju zadev.« Zgoraj citirano besedilo je bilo takrat namenjeno tudi meni. Ker sem tudi sam sodeloval pri sprejemanju Lokacijskega načrta za ta dom, sem imel vpogled v dokumentacijo, ki je bila osnova za izdajo potrebnih dovoljen za gradnjo in dograditev tega doma. In bil sem precej kritičen do lokacije, katero je izbral investitor za gradnjo doma. Kritika je letela predvsem na s strani investitorja predvideno lokacijo, kjer naj bi dom stal. In prav gospa Tina je bila v tistem času direktorica gradnje.
Gospa Tina je v tem istem članku tudi zapisala: »Za zakasnelo sprejemanje imenovanega Odloka smo poleg državnih organov krivi vsi tisti, ki smo se zgodaj spomladi 2003 odločili, da se na predvidenem zemljišču gradnje izvedejo geomehanske in hidrološke analize. Mnogi vaščani vedo, da je bilo to nekdaj ob hudih in dolgotraj-
nih padavinah prekrito z vodo in da je na južni strani tega predela tudi požiralnik, ki ob večjih padavinah bruha vodo iz podzemlja na površje in poplavlja večji del območja južno od prvotno predvidene gradnje«. Vse to je res. S še nekaterimi člani takratnega občinskega sveta smo le nekako uspeli prepričati večino v občinskem svetu, posledično pa tudi direktorico Tino, da je pred potrditvijo potrebno narediti podrobne študije poplavnih voda ter geomehanske in hidrološke analize, saj do takrat niso bile narejene. S tem se je sprejemanje Odloka še bolj zavleklo in zavlekla se je tudi gradnja. Jaz ter še nekateri redki posamezniki, ki smo trdili, da predvidena lokacija doma zaradi poplavnega območja ni primerna, smo bili pred javnostjo tudi prikazani, kot da zaviramo gradnjo. Odkrito se je govorilo, da nasprotujemo gradnji, kar seveda ni bilo res. Ker je Odlok pripravljala uprava pod vodstvom bivšega župana in iz preteklih izkušenj vem, da se ni oziral na normative, standarde in stroko, ter je delal na »ho-ruk«, je bilo še veliko drugih pomislekov, kateri
so sedaj nepomembni. Bo pa čas pokazal, če je bilo takrat vse prav narejeno. Ko so bile hidrološke in geomehanske analize narejene, pa je bilo ugotovljeno, da prvotno predvidena lokacija res ni primerna. Imeli smo prav, ko smo s povzdignjenim glasom dokazovali o neprimerni lokaciji
Na podlagi analize, ki jo je izdelalo podjetje Hidroconsul-ting d.o.o. Dragomer in Geotec Ljubljana, se je dom odmaknil iz »suhe poplavne struge« in zato je bilo potrebno predhodno spremeniti še območje za-zidljivosti. In začetek gradnje se je še bolj odmikal. In s precejšno zamudo smo prišli do lokacije, kjer dom stoji danes. Dom so sicer nekoliko odmaknil iz poplavnega območja, toda pojavilo se je vprašanje, do kje na terenu lahko sežejo stoletne vode. Zagotovila so bila, da je na podlagi narejenih študij dom varen pred stoletnimi poplavami. Jaz seveda tem študijam nisem preveč zaupal, saj jih je zagovarjal takratni župan Anton Jakopič, ki pa je bil močno vpet v projekt gradnje doma. In vem, da se študije lahko izdelajo tudi in samo za-
to, da postopek steče naprej, a v resnici morebiti niso povsem verodostojne in ne izkazujejo dejanskega stanja. Investitor naroči študijo oz. analizo, ker jo pač potrebuje. In običajno tudi sugerira izvajalcu oz. izdelovalcu, kakšen zaključek naj bo prikazan v študiji. Plačnik, običajno je
to investitor, naroči, kakšen izdelek želi dobiti. Ali je bilo tudi v tem primeru tako? Zadnje poplave so pokazale, da so bili moji pomisleki glede verodostojnosti takšne analize morebiti celo na mestu. Zadnje katastrofalne poplave so pokazale nivo, do kje pride voda. Res, da so bile po-
plave katastrofalne, niso pa vode dosegle nivoja stoletnih voda. Sedanji nivo poplavlje-nosti je bil pod nivojem preteklih večjih poplav. In kot je leta 2005 zapisala takratna direktorica gradnje doma, se je stroka odločila za »odmik predvidene gradnje proti zahodu vse do točke 0,5 m nad
max višino stoletnih poplavnih voda na tem področju«. Nekdo se je očitno zmotil. In ta zmota ima velike materialne posledice. In kje je nivo stoletnih voda? Kje je nivo vodostaja, tistega iz oktobra leta 1933? ♦
Pogled v prihodnost
Jolanda Mihelič
Vsake štiri leta v lokalnih skupnostih izbiramo svoje predstavnike, ki bodo zastopali naše interese. Obenem je to čas, ko naredimo pregled dosedanjega dela in se zazremo v prihodnost.
Del te prihodnosti bi želela biti tudi sama, zato sem se odločila kandidirati za članico v občinskem svetu. Predvsem iz dveh razlogov. Svoje poglede in pričakovanja lahko uresničiš le z aktivno udeležbo. Poleg tega imam potrebne izkušnje in željo, da bi sodelovala pri izboljšanju življenja v naši občini.
Naj se vam na začetku predstavim. Rojena sem v Sodraži-ci. Tam sem preživela svoja najlepša leta in zaključila osnovno šolo. Šolanje sem nadaljevala v Ljubljani, študij pa dokončala na Fakulteti za organizacijske vede. Do sedaj sem menjala štiri zaposlitve, vseskozi v gospodarstvu. V tem času sem si pridobila veliko izkušenj s finančnega področja. V mnogih projektih, ki sem jih vodila, pa sem se naučila timskega dela in komunikacije. Vse to pa so potrebne kompetence za kvalitetno opravljanje dela svetnika. V Dobrepoljsko občino smo se preselili pred tremi leti in si v Zagorici ustvarili nov dom. Preveč službenih obveznosti mi je preprečevalo aktivnejšo vključitev v lokalno skupnost. Priseljenci navadno opazujemo okolj,e v katerega smo prišli, z drugačnimi očmi kot avtohtoni prebivalci. Vsekakor na kraj še nismo čustveno navezani, se pa vsekakor želimo
čim prej spojiti z domačini in privzeti obstoječe navade. Med razmišljanjem, kaj bi tako lepi kraji, kot so v dobrepoljski občini, najbolj potrebovali, sem si postavila prioritetno listo, saj za vse projekte ne bo zadosti sredstev. Na prvem mestu so gotovo delovna mesta. Prepričana sem, da tudi na tem področju velja Paretovo pravilo in sicer, da se osemdeset odstotkov aktivnega prebivalstva vozi na delovno mesto v Ljubljano ali njeno okolico, dvajset odstotkov pa je zaposlenih v okolici prebivališča. Kot članica občinskega sveta si bom prizadevala, da postaneta odstotka obratno sorazmerna. Na ta način bo prebivalcem ostalo več prostega časa, kar je v današnjem času zlata vredno. Vemo, da nova delovna mesta z dodano vrednostjo ustvarja le gospodarstvo, zato moramo poskrbeti, da bo čim več podjetnikov želelo svojo dejavnost opravljati na območju naše občine. Zagotoviti jim moramo ugodnejše pogoje za poslovanje, kot so v Ljubljani oziroma okolici. Z močnim gospodarskim zaledjem bo tudi občina postajala finančno močnejša.
Na drugem mestu moje lestvice je skrb za naše potomce. Šola in vrtec v naši občini pokata po šivih, zato bomo morali poskrbeti za njihovo obnovo oziroma širitev. Vsekakor želim, da imajo naši otroci primerno stavbo, v kateri se izobražujejo. Še tako dober pedagoški kader težko kvalitetno izpelje učni načrt, v kolikor se učenci stiskajo v pretesnih in dotrajanih prostorih.
In kot zadnji, pa ne nepomembni, so ekološke projekti. Našim zanamcem smo dolžni prepustiti čim bolj ohranjeno naravo. Po vsem območju občine je potrebno razpeljati kanalizacijske vode. Naravni viri, posebej voda, vsekakor niso neomejeno dostopni, zato spodbudimo prebivalce, da bi začeli uporabljati vodnjake, ki so skoraj pri vsaki hiši. Ravno tako bomo morali urediti cestno infrastrukturo, sicer se bodo podjetniki izogibali naših krajev.
Vsi projekti, ki bodo potekali v naši skupnosti, imajo skupno vsaj eno lastnost, in sicer, da so finančno omejeni. Proračun občine ne zadostuje za vse potrebe, ki se izkazujejo. Torej bo potrebno v prvi vrsti poskrbeti za sredstva. Postavko davčnih
prihodkov lahko z zgoraj omenjenimi potezami v relativno kratkem času bistveno povečamo. Občinska uprava mora aktivno pridobivati sredstva evropske skupnosti. Po zgledu drugih občin bomo pri velikih projektih tudi v naši morali razmišljati o javno-zasebnem partnerstvu.
V svoji predstavitvi sem vam poskušala zgoščeno nanizati dejstva o sebi in svojih razmišljanjih.
Sem pa vesela, da bom kljub temu, da nisem članica nobene stranke, kandidirala na listi LDS. Zavedam se namreč, da nas čaka v naslednjem mandatu ogromno dela. Zato potrebujemo občinski svet sveže moči. Dajte priložnost tistim, ki jo bomo znali izkoristiti. In sicer v dobrobit vseh. ♦
Društvo delovnih invalidov Grosuplje
Obvešča in vabi k udeležbi na programe druženja in programe za ohranjanje zdravja
• 8. 09. in 10. oktober 2010, po dolini Neretve in Međugorje - 90 EUR
Vse informacije in prijave v pisarni društva ali na telefon 041 799 998.
Na vse naše programe vabljeni
tudi nečlani društva. Socialna komisija
september 2010
Šport
35
Z rekreacijo se selimo v zaprte prostore ...
Pripravil: Alojz Kuplenk
No, pa ne v celoti. Jesen bo še lepa, tudi dnevi bodo toliko topli, da se bo dalo iti v naravo ali na igrišča na prostem.
Želimo vas čim prej seznaniti tudi z vadbo v zimskem času. Sprememb ne bo veliko, nekaj pa. Svetujemo vsem zainteresiranim, da si dobro ogledajo urnik vadbe pri ŠD Dobrepolje in si zase poiščejo najustreznejšo vadbo. Prepričani smo, da imamo dovolj raznovrstne vadbe za vse. Prav tako imamo
usposobljene vaditelje, ki vam bodo znali svetovati in vas pravilno voditi skozi vadbo.
Termini ženske rekreacije so, iz izkušenj preteklih let, izredno zasedeni. Zato vabimo vse članice, da se pravočasno obrnejo na va-diteljice in si zagotovijo mesto v vadbeni skupini.
Za vse morebitne informacije in prijave so vam na voljo kontaktne številke v tabeli. Vse rekreativne skupine pričnejo z vadbo v mesecu oktobru. ♦
zdravo društvo
Urnik vadbe ŠD Dobrepolje 2010-2011
NAZIV VADBE	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	VADITELJ
AEROBIKA kombo skokice		21.00-22.00		21.00-22.00			URŠKA GAČNIK 031 597 730
AEROBIKA štengce		20.00-21.00		20.00-21.00			TINA ARZENŠEK 041 542 943
AEROBIKA preprosto in fit z elementi za zdravo hrbtenico		19.00-20.00		19.00-20.00			STANKA KUPLENK 041 670 063
AEROBIKA korenine		18.00-19.00		18.00-19.00			STANKA
PILATES začetni			19.00-20.00				STANKA
PILATES nadaljevalni			20.00-21.00				STANKA
AEROBNA VADBA, FITNES	17.00 - 21.00	17.00-21.00	17.00-21.00	17.00-21.00	17.00-21.00		MIHA KUPLENK 031 870 194
MALI NOGOMET člani						17.00-18.30	ROMAN ZABUKOVEC 041 338 691
MALI NOGOMET dijaki in študentje		20.30-22.00					ROMAN
ODBOJKA člani in članice	18.30-20.00						BOJAN NOVAK 031 536 121
SPLOŠNA VADBA ZA MOŠKE IN KOŠARKA				18.30-20.00			ALEŠ PUGELJ, 041 484 900 DAMJAN STRNAD, 041 204 922
Ženska vadba in fitnes bo v kletnih prostorih v Jakličevem domu. Vsa ostala vadba bo v telovadnici Oš Dobrepolje.
Strelci pozdravljeni!
Strelsko društvo BUKOVEC organizira treninge športnega streljanja ob TORKIH in PETKIH ob 19.00 v kletnih prostorih Jakličevega doma na Vidmu. Vsi, ki vas ta šport zanima se nam lahko pridružite!
Mali nogomet
REZULTATI
Septembra se je nadaljeval jesenski del odprtega rekreativnega prvenstva v malem nogometu. Odigrane so bile tekme 15., 16. in 17. kroga, 18. krog, pa je bil zaradi vremenskih razmer preložen.
Razpored tekmovanja v mesecu oktobru:
•	sobota, 09. oktober 2010, Zagorica
•	sobota, 16. oktober 2010, Struge
Prav tako se je nadaljevala medobčinska liga v malem nogometu, v kateri nastopata ekipi ŠD Kompolje in ŠD Ponikve. Več podrobnosti o obeh ligah na www.sd-kompolje.si
ZŠO Dobrepolje
ŠD ZAGORICA	- FUTSAL KLUB DOBREPOLJE	2:	1
ŠD PONIKVE	- KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE	2:	2
OUTSIDER ŠD STRUGE	- ŠMD TURJAK	2:	0
ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	- ŠD PREDSTRUGE	4:	3
ŠD CESTA	- FSK MAFIJOZI	3	4
FSK MAFIJOZI	- ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	2:	4
ŠD PREDSTRUGE	- OUTSIDER ŠD STRUGE	2:	4
ŠMD TURJAK	- ŠD PONIKVE	6:	2
KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE	- ŠD ZAGORICA	2:	1
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE	- A'JE TO ŠD KOMPOLJE	2:	7
A'JE TO ŠD KOMPOLJE	- KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE	4:	2
ŠD ZAGORICA	- ŠMD TURJAK	1:	3
ŠD PONIKVE	- ŠD PREDSTRUGE	2:	1
OUTSIDER ŠD STRUGE	- FSK MAFIJOZI	3:	5
ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	- ŠD CESTA	3:	0
TRENUTNA LESTVICA
		št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani	prej. goli	gol razlika
1	A'JE TO ŠD KOMPOLJE	15	14	0	1	42	72	23	49
2	ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	16	11	4	1	37	59	31	28
3	KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE	16	9	4	3	31	65	32	33
4	ŠMD TURJAK	16	9	2	5	29	40	23	17
5	ŠD PONIKVE	16	8	4	4	28	55	30	25
6	FSK MAFIJOZI	15	7	5	3	26	47	31	16
7	OUTSIDER ŠD STRUGE	16	6	3	7	21	40	50	-10
8	ŠD PREDSTRUGE	15	3	1	11	10	24	51	-27
9	ŠD CESTA	15	3	1	11	9	23	55	-32
10	ŠD ZAGORICA	15	2	0	13	6	22	59	-37
11	FUTSAL KLUB DOBREPOLJE	15	1	0	14	3	19	81	-62
Turnir v malem nogometu Kompolje 2010
Boštjan Grandovec, Foto: ŠD Kompolje
V nedeljo, 29. 08. 2010, je na igrišču v Kompoljah potekal turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 12 ekip iz občin Dobrepolje, Sodražica, Ribnica, Ljubljana in Vrhnika. Na turnirju sta nastopili tudi dve domači ekipi (A JE TO!? in Okrepčevalnica »ZORA«).
Turnir se je pričel z razigravanjem v štirih predtekmovalnih skupinah, tako da smo dobili osem ekip, ki so se med seboj pomirile za uvrstitev v polfinale. V polfi-
nale se je na veselje domačinov uvrstila tudi domača ekipa A JE TO!?, ki je po razburljivem streljanju šestmetrovk izločila ekipo Mina cafe. V prvi polfinalni tekmi je ekipa KMN Kot po streljanju kazenskih strelov premagala ekipo ŠD Ponikve, v drugi polfinalni tekmi pa je bila Sodraži-ca z rezultatom 4 : 3 boljša od domačinov. Da so bile vse štiri ekipe, ki so se uvrstile v polfinale, med seboj zelo izenačene, pove tekma za tretje mesto, ki se je prav tako končala s streljanjem šest-metrovk, uspešnejši pa so bili člani ŠD
Ponikve. V tekmi za prvo mesto je KMN Kot premagal Sodražico z rezultatom 3 : 1.
Pokal za najboljšega vratarja turnirja je prejel Smail OKIČ (ŠD Ponikve), za najboljšega igralca pa Rok VIDIC, član domače ekipe A JE TO!? ŠD Kompolje.
Za prijetno vzdušje in športno navijanje so poskrbeli številni gledalci, za vse ostalo, kar sodi k dobri organizaciji turnirja, pa člani športnega društva. ♦
fvf .t^

september 2010
Razvedrilo
37
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
	3							
		9					4	2
	7			9			6	
	5		2		3	6		
		6		7				
	2						7	5
8						5		7
					1		2	
			6	L		3		
^i^tiček sladokusce
Bananina rolada - preprosta, a odlična
Sestavine
Testo: 5 jajc
5 žlic sladkorja 1 vanilijev sladkor 10 dag mletih orehov
Nadev: 5 dl mleka 1 vanilijev puding 3 žlice sladkorja 1 žlica moke 5-10 dag masla 2-3 velike zrele banane
Priprava:
Kremo skuhamo kot puding in v nekoliko ohlajeno vmešamo maslo.
V penasto umešana jajca s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem dodamo mlete orehe (nekaj prihranimo za okras) in pečemo 1520 min pri 180 stopinjah (obvezno na peki papirju). Ko se krema začne strjevati, jo namažemo na biskvit (malo prihranimo za premaz rolade) in nato na začetek položimo cele banane, ki smo jim odrezali začetke. Rolado tesno zvijemo, premažemo s preostalo kremo in potresemo z mletimi orehi. V hladilniku jo pustimo do naslednjega dne, ko je najboljša.
Potrebujete pisarno? Mogoče prostor za seminar, konferenco, poslovni sestanek, sejo ali kako drugo poslovno srečanje?
V centru Grosupljega nudimo možnost najema pisarne z vso potrebno infrastrukturo (parkirišče, sanitarije, internet) že od 120 EUR NA MESEC. Na voljo tudi več dvoran, s poudarkom na klimatizirani
multimedijski dvorani s čajno kuhinjo in garderobo.
PO IZJEMNO UGODNIH CENAH !!!

OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA GROSUPLJE
Dodatne informacije na telefonu 01-786-51-30, po elektronski pošti ooz.grosuplje@ozs.si, na spletni strani www.ooz-grosuplje.si ali pa na sedežu OOZ Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje.
V miru si zaspal in na večno pot si se podal.
Ostalo je solzno oko in upanje na snidenje nad zvezdami.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega atija, starega ata, brata in strica
Jožefa Arh, se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom za tople besede sožalja,
darovano cvetje, sveče in svete maše ter molitve. Hvala Samčevim, ki ste v urah slovesa tako lepo postregli vsem, ki so se prišli posloviti od očeta. Iskrena hvala vsem, ki ste mi ob boleči izgubi očeta stali ob strani in mi še stojite in zahvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Andreja Babič iz Male vasi
ri
Misli
Ni težje umetnosti od življenja, zakaj za druge umetnosti in znanosti lahko najdeš povsod številne učitelje.
Seneka
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, brata, strica in tasta
VINKA ERČULJA
(1931 - 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za dom in za maše.
Posebna zahvala dr. Mariču iz Zdravstvenega doma na Vidmu, osebju Zavoda sv. Terezije, kaplanu Marinku Bilandžiču za lepe poslovilne besede, pevcem zbora Rafko Fabiani za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano melodijo.
Iskrena hvala gospe Angelci za vso pomoč in molitve ob pogrebu ter
cvetličarni Lilija za pomoč pri pripravi pogreba. Vsi njegovi
DROBTINICA - MALO ^ JE VELIKO
16. oktobra 2010, na Svetovni dan hrane bomo zbirali prispevke za topel obrok za šolarje iz socialno šibkih družin. Obiščite naše stojnice in prispevajte po svojih močeh!
Območno združenje RK Grosuplje
PRVA POMOČ ZA DELOVNE ORGANIZACIJE
OZRK Grosuplje obvešča, da bomo konec septembra ali v začetku oktobra izvedli tečaj prve pomoči za zaposlene. Za več informacij nas čim prej pokličite.
Sekretarka OZRK Grosuplje, Anica Smrekar Predsednik OZRK Grosuplje, Franc Horvat
	
	RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje Tel. 01 7811 630, fax 01 7811 631, GSM 051 380 351 e-pošta: grosuplje.ozrk@rks.si
OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIŽA G R O S U P L J E
vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
•	V ponedeljek, 11. 10. 2010, od 8. do 12.
ure v OŠ Dobrepolje, Videm - Dobrepolje.
•	V torek, 12. 10. 2010, od 8. do 12. ure,
v OŠ Ferda Vesela, Šentvid pri Stični.
•	V sredo, 13. 10. 2010, od 7. do 13. ure,
v OŠ Louisa Adamiča v Grosupljem.
•	V četrtek, 14. 10. 2010, od 7. do 13. ure,
v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici.
S seboj prinesite osebni dokument. Daj delček sebe za dobro drugega!
Od čisto navadne objemke do celovitega ogrevalnega sistema.
Ko vas mine živeti v mrazu, postane prav vsak detajl nepogrešljiv.
Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let.
C

www.mix.si
Prodajni centri MIX:
gt Ljubljana, Stegne 15 [01/513 13 40]
a Velenje, Kosovelova ul. [03/898 6056] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo.
Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let.
Imamo vse. J | Skoraj vse, I www.mlx.si I r1l/\
Prodajni centri IVIIX:
v
Ljubljana,Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova uL [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
CENTER USTNEHIG
r
Zsbosdwstva uslns higjena, pwvdontologue, pivtietika,«stetsl<o zoboadnvstvo.
oktober, mesec ustne higiene in mesec,
brezpu^Cnih parodontoloških pregledov
Cikava 36 A, 1Z90 Grosuplje, flStn: 051 797 7S7, t: 01 7^65 424, e; Info^icerter-ustne-hlglene.sl

LtlLAJ
KI
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
HARMONIKE
wwwMarmonike-etikan.eom -izdelovanje -uglaševanje -svetovanje -popravila
tel.: 041/698-103 c/ifcanharmont^e @g^íníi (7 .com
mm
ViRIZZERI J l'PRITETRlîJ,

nia»

PRIBASTEFANC&CO.J.n,o.
ROLETfa^UZUE. -
komarnikuMqùcè
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON	„
C. ljubljanska brigade 13A, 10M Ljubljana
asm : 041M02 780.041/449334,1=1:01/510S530.
faii-OI/ïlQ iS 31. pmail: pnba6amu.r^(. del.fsiipcn - p«t. Sh - 12h. Mti - 17h
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.