Spedizione in abbonamento postale. — Poštnina plačana v gotovini, VERSKI UST ‘JfcfZA MLADINO * 1941-XK»1942-XX * FOŠTA MALEOA JJEETOA Dolenja vas Sporočam .Vam, gospod urednik, da prebira vsa naša družina »Lučko« z velikim navdušenjem. Morda Vam je znano, kje je Dolenja vas pri Ribnici? Na prijaznem gričku stoji poleg' župne cerkve naša lepa .šola. Povedati Vam moram, da imamo zelo dobrega gospoda učitelja. V cerkvi nam toliko lepega povedo gospod župnik in novi gospod kaplan. Kadar pridete k nam, Vam bom vse razkazal. Šla bova tudi v gozd, kjer bova naletela na vitkega jelena ali cel'> na kosmatega medveda. Razkazal Vam bom tudi našo lončarsko obrt. Podaril Vam bom lepo domačo steklenico in lončeno piščalko. Šla bova tudi v našo cerkev v Rakitnici in se poklonila sv. Vidu. Obiskala bova pa tudi seveda sv. Roka. Joško Lovšin, učenec 4. razr. Krvavčji vrh pri Semiču Tudi mi imamo prav lepo cerkvico svetega Florijana. Prevzvišeni škof so nam dovolili službo božjo, ki jo imajo' vsako nedeljo naš vaški dušni pastir Kofalt, ki nam povedo mnogo lepega v pridigah in pri krščanskem nauku. Gospod urednik, vabim Vas prav prijazno, da nas obiščete o prvi priliki. Lepo Vas pozdravljajo z menoj moji bratci in sestrice. Plut Marija, učenka 5. razr. v Črešnjevcu. Odgovor: Posebno sem vesel, ker se pobožnosti deveterih prvih petkov tako lepo udeležujete. — Če želiš, da pridem k vam, me pa pridi iskat, da mi boš pokazala pot. Urednik. Novo mesto Gospod urednik! Obljubili ste, da pridete spomladi nu Trško goro. Mimogrede Vas prosim, da se oglasite tudi v dolenjski metropoli; saj nas je tudi tukaj dosti Lučkarjev in Lučkaric. Mislim, da nismo med zadnjimi, ako nas je letos 228. Ako boste hoteli, Vas bomo spremili na Trško goro, kjer bomo zapeli kakšno pesem na čast trškogorski Mariji. Pod starimi zgodovinskimi lipami pa zakrožimo kakšno dolenjsko. Pa še nekaj! Veste kaj, gospod urednik, morda bi mi Lučkarji in Lučkarice iz Novega mesta sploh naredili kakšno romanje k Mariji na goro! Vi pa, seve, bi morali biti z nami. Pričakujemo Vas in Vas iskreno pozdravljamo! Zveglič Alojzij, učenec V. a razreda v Novem mestu. Odgovor: Dobro! Ko bom romal na Trško goro, se bom mimogrede oglasil pri Tebi, da bova organizirala skupno romanje. Zelo se veselim, ker vem, da bo lepo. Prosili bomo Kraljico miru, ki nas bo prav gotovo uslišala in nam izprosila pri Jezusu ljubi mir, po katerem vsi tolikanj hrepenimo. Urednik. Pivek Janez: Pojdimo k sv. Jožefu! Sv. Jožef, ki ga je Bog izmed tisočev in tisočev izbral za ženina preblaženi Devici in za rednika svojemu Sinu Jezusu, uživa v nebesih nebeško slavo med prvimi izvoljenci božjimi. Pobožna legenda, ki smo jo omenili že v predzadnji številki »Lučke«, pripoveduje, kako čudovite stvari so se dogajale, ko je bil sv. Jožef izbran za ženina preblažene Device. Marija, ki je bila vzgojena v svetišču v Jeruzalemu, bi po božji volji morala biti zaročena. Vsi mladeniči, ki so prosili za njeno roko, so bili pozvani, naj prineso vsak svojo* palico v tempelj. Čigar palica bo ozelenela, tega je Bog izbral za ženina Mariji. Ozelenela je palica Jožefova in tako je bil izbran za deviškega ženina Mariji, kajti Marija je Bogu obljubila vedno devištvo. Bog pa je hotel, da bo sv.. Jožef varuh njenega devištva; Bog je tudi hotel, da bo Sin božji v čistem ženinu svoje najsvetejše Matere imel svojega rednika. Sv. Jožef je dolžnosti, ki mu jih je Bog izročil, v polni meri izpolnil. Z vso gorečnostjo in požrtvovalnostjo je skrbel za Jezusa in Marijo. S kakšno skrbnostjo je v Betlehemu iskal prenočišča; kako hudo mu je bilo pri srcu, ko ni našel nič boljšega kot skromen hlevček. Pred krutim Herodom varuje božje Dete in ga reši. Dvanajstletnega, ki je zaostal v templju, išče tri dni s krvavečim srceiu, vodi ga nazaj v Nazaret in neutrudno dela in skrbi, da Sinu božjemu in njegovi Materi ne manjka vsakdanjega kruha. Kot plačilo za vse to pa je nosil sv. Jožef v svojem srcu sladko zavest: trudim sc za dvoje najsvetcj.ših oseb na zemlji. Smel je božje Dete vzeti v naročje, sc z njim igrati in zabavati. V največjo radost mu je bilo, da je smel biti Sinu božjemu v svoji delavnici učenik in obenem pomočnik. V neskončno, ljubezni polno tolažbo pa mu je slednjič bilo, da sta 11111 ob smrtni postelji stala ob strani sam Jezus in božja Mati Marija. Ali sinemo sv. Jožefa zaradi te njegove brezmejne sreče zavidati? Nikakor nc! Kajti velike sreče, ki jo je užival sv. Jožef ob strani Sina božjega, smo lahko deležni tudi mi. Pri Jezusu smo. kadar koli obiščemo cerkev in klečimo pred tabernakljem. Z Jezusom se pogovarjamo, kadar koli pobožno molimo; Jezusa nosimo, kadar ga vredno prejmemo v obhajilu. Za Jezusa delamo, če pri vsakem svojem opravilu obudimo dober namen. Pred Herodom ga varujemo, če se upiramo smrtnemu grehu in skrbimo, da tudi pri drugih greh zabranimo. Ob strani Jezusovi bomo umrli, če bomo dosegli milost, da boino v zadnji uri življenja prejeli sveto popotnico. In da bi dosegli to milost, v tem nam vsem pomagaj sv. Jožef! Pri Jožefu se učimo. Pojdimo k sv. Jožefu! Vrh gore pastirček pase bele drobčkane ovčice; poleg njega v grmu ruse nežni cvet cvetlice. Dan za dnem lepo prepeva, vedno Židane je volje. Glas srebrni mu odmeva čez pomladno polje. Srečen je pastirček mladi kot planinska rožica, saj ga osi imajo radi — fanta čistega srca. Misli mu v nebo hitijo, kjer njegov Gospod prebiva 2 Materjo Marijo in mu srečo v dušo vliva. Zgodbe naše ljube Matere! «. MARIJA GRB V BETLEHEM [/.tekla so se leta vedela, zato se je v svojem srcu izpraševala: »Kako se bo to zgodilo?« Saj sta z Jožefom stanovala v Nazaretu in do Betlehemu je bilo tri dni hoda. Pa tudi zdaj je vse skrbi prepustila božji previdnosti. In Bog se je poslužil rimskega cesarja, da je nehote in nevede pomagal izpolniti prerokbe. Takole pripoveduje evangelij: »Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto, šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki sc je pripravljala, da bo rodila dete.« Bog je pač neskončno moder, zato more vedno vse tako urediti, da doseže svoje namene. Pri tein ljudskem štetju so tudi Jezusa šteli in tako uradno ugotovili, da je res tudi on pravi človek. Vse ljudi so šteli in šteli Jezusa, ki naj bi stopil vsem na čelo kot Odrešenik in vzel nase grehe vseh. Bilo je pozimi, vreme mrzlo in pot dolgu in naporna, u Marija in Jožef sta vdano izpolnila povelje oblastnikov, saj sta videla, da se bo na ta način Jezus res v Betlehemu rodil. V tem mestu je nekoč Ruta pobirala klasje na polju, po travnikih je pasel čredo pastirček David. Zdaj pa semkaj prihaja njegova daljna potomka Marija, najlepša mladika Izajevega rodu in z njo nebeški cvet Jezus, a vsi so revni in nepoznani. Kot tujka trka Marija na vrata prenapolnjenih hiš, a >zanja ni bilo prostora v prenočišču«. Bog je pač vodil pamet cesarja Avgusta, da je zapovedal ljudsko štetje in je Marija morala v Betlehem, ni pa ganil nohenega srca v Betlehemu, da bi Marijo in Jožefa sprejelo pod streho. Kakor izgnanca tavata izmučena in utrujena po mestu, dokler se ne znoči. Revna sta, zato ju ponižujejo in odganjajo, a to njune vdanosti v vodjo božjo nič ne omaje; Bog že ve, zakaj jima pošilja to hudo preskušnjo. V zapuščenem hlevu zunaj mesta sc ustavita, da bi bila vsaj pod streho. Zdelo se je, kakor da ju je zapustil Bog in ljudje, a Marija in Jožef vse drugače in bolje razumeta božje namene. Takole premišljuje Marija v svoji molitvi: Iz raja izgnana je bila Eva, ko je rodila svoje sinove v izvirnem grehu. Druga Eva, Marija, pa je izgnana iz očetnega mesta in bo tu rodila Sina, ki bo izgnance peljal nazaj v nebeški raj. Evin sin Abel je bil pastir, Marijin Sin Jezus pa bo dobri Pastir, ki bo dal življenje za svoje ovce. Zato je torej Bog vse tako napeljal, da se bo rodil v hlevu pri pastirjih. Ob eni misli pa se vendarle tudi Marijino srce kar zgrozi: hlev je določen za jagnjeta, ki jih potem v templju zakoljejo in darujejo, joj, zdaj pa bo v istem hlevu rojeno Jagnje božje, ki od jemlje grehe sveta; »peljali ga bodo v zakol in ne bo odprlo svojih ust«, da bi se pritožilo, saj je bilo velikonočno jagnje stare zaveze njegova predpodoba in on bo hotel vse prerokbe izpolniti! Zdaj Marija ve: Ta revni kraj si je Odrešenik izbral za rojstno mesto zato, ker hoče že takoj od začetka Bogu dajati zadoščenje za vse grehe, ki jih delamo ljudje v bogastvu, v napuhu in v menkužnosti, saj hoče postati glavar novih ljudi, glavar vseh revnih, ponižanih in trpečih. Kot božji Učenik že danes začenja pridigati svoj veliki nauk: »Blagor ubogim, blagor jokajočim, blagor vsem, ki jih svet zasmehuje! Gorje pa vam tedaj, če vas bo svet hvalil in če se boste samo grešno veselili, kajti nazadnje se boste jokali!« Tako premišljuje Marija božje načrte. »Tn porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanja ni bilo prostora v prenočišču.« To je bilo prvo delo Marijinega ljubečega srca in njenih svetih rok, ki ga je izkazala Kralju veličastva. Prav tako bo tildi njeno zadnje delo za Jezusa: ko bodo njegovo krvavo truplo sneli razmesarjeno s križa, ga bo Mati bolečin spet vzela na svoja kolena, spet ga zavila v tančice in ga položila v trdi skalni grob. Njena materinska ljubezen ga bo zvesto spremljala od rojstva do bridke smrti in do pokopa. Molče klečita ob jaslih Marija in Jožef in molita. Le preprosto človeško dete vidita pred seboj, a dobro vesta, da je Dete božje Veličanstvo, ki ga ljudje nikoli nc moremo zadosti proslavljati, zadosti ljubiti in mu dostojno služiti. Nevidno se istemu detetu klanjajo kerubi in serafi in ljubeče ga iz nebes gleda sam Bog Oče. Preprosti hlev je postni nebesom podoben! ippM S,, K Mariji, bratci, sestrice, pred jaslice pilimo, i sveto božje Detece Ovaležno z njo molimo Jeločnik Niko: Metka je s tegobo v srcu stopila iz šole. Po mestnih cerkvah je zazvonilo poldne, nekje od Tivolija je v prvem, daljnem kopmenju zadihala pomlad, ki je talila sneg in led v marčnem soncu. Majhna deklica je bila Metka. V četrti razred je hodila, a življenje je poznala bolj z meglenega ko s sončnega brega. Stanovala je daleč, tam v predmestni baraki, kamor ne posije sonce, kjer ni veselega smeha in pojočih src, le trd in neugnan boj za skorjo kruha, za skodelico tople juhe, za butaro drvu. Mati si je služila kruh kot perica, zdaj tu, zdaj tam. Oče je hodil okrog brez posla, s črno zagrenjenostjo v srcu, s kletvijo na ustnah, z maščevanjem nad bogatimi v mislih. Prenekaterikrat se je pijan priklatil pozno pod noč. Takrat je Metki zatrepetalo srce, potegnila si je borno odejo visoko čez glavo, v ušesa je vtaknila prste, da bi ne slišala materinega joka in očetovih kletev. Nekoč, pozno sredi trde zime je bilo, sneg je naletaval v gostih kosmih, cestne luči so ustvarjale strahove na lesenih, z umuzanim časopisnim papirjem obitih stenah, zarjaveli tečaji špranjastin vrat so zaškripali. Metka se je stresla v snu na svojem cunjastem ležišču ob pepelnatem ognjišču, planila je iz sanj in se s preplašenimi očini zastrmela v moža, ki je z dolgim nožem v rokah stal na pragu in se zdaj prestopil tja, koder je spala mati. Zamahnil je visoko in se zarežal ko zver. V trenutku je bila Metka pri njem, zgrabila ga je za roko, da ji je ostrina oprasnila lice in ji zarezala v njem dolgo, krvavečo^ rež. »Atek, atek!« je presunljivo zaječala deklica. Stemnilo se ji je pred očmi, pogreznila se je v čudno mrakobo. ko se je prebudila, jo je zaščemela dnevna luč, ki se je odbijala od belo zasnežene narave. Mati ji je močila čelo. čez obraz je čutila obvezo. Ob vznožju je klečal oče in ihtel ko otrok. »Atek!« je zašepetal otrok. Debele solze so se zasvetile v moževih očeh, dvignil se je in je brez besede odšel. Potem ga ves teden ni bilo. Vrnil se je neko jutro, ves zasnežen. Oči so mu svetlo gorele. Objel in poljubil je prestrašeno mater, Metki je položil k zglavju vrečico z bonboni in se ji nasmejal. »Kod si hodil, Ivan?« ga je plaho vdano vprašala mati. »Službo imam, delo sem dobil!« je izgovoril vedro. Sklonil se je nad Metko, dvignil jo je k sebi v naročje in jo ujčkal ko mačico. Res je bilo poslej bolj vedro v umazani baraki. A oni teden je oče prišel spet zlovoljen in z gnusno kletvijo na ustnah: »Odpustili so nas vse!« Ves dan je čemel v kotu in se ni premaknil iz barake. Drugi dan je bila nedelja. Metka je odšla k maši, tudi mati. Oče pa je grdo preklinjal in kričal za njima: »Le pojta, le, naj nam zdaj vajin Bog pomore, če zna!< Mati se je prekrižala, globoko je vzdihnila in stopila na sneženo gaz. Metka pa je zajokala in je jokala vso pot v cerkev in še pri maši, tja do obhajila. Ko pa je Jezus obiskal njeno sreč, je bila spet močna, mala revna deklica in še dolgo po maši je molila za nesrečnega atka. Vse to se je vrtelo Metki v mislih, ko je tisto opoldne šla iz šole. V ušesih so ji zvenele besede katehetove: »Prvi petek bo jutri. Tudi svojim staršem govorite o Najsvetejšem Srcu, ki vse tako ljubi; naj tudi oni, z vami vred, pristopijo k obhajilni mizi in mu zadoste za vse žalitve tega sveta v spravni in zad.ostilni pobožnosti!« Kar je Metka pomnila, ni čula molitve iz očetovih ust, in v cerkvi ga ni videla nikoli. Zato je bilo tegobno njeno srce in bridka žalost jo je vso prevzela. Ko izgubljena je pritavala domov, med predmestne barake. »Mamica, mamica!« več ni mogla. Svoj obrazek je zakopala materi v naročje in ihtela, ihtela ... Popoldne je bila Metka sama doma. Ždela je v kotu ob ognjišču in mislila na očeta. V mraku se je vrnila mati. »Atka še ni?« »Ne še, mamica!« Mati je podložila na ogenj in pristavila lonec s koruznim močnikom. Od časa do časa je globoko vzdihnila, ko človek, ki hrope na smrt. Metka jo je gledala s solznimi očmi. Prvič je videla, da materino glavo prepredajo srebrne niti, da ji je lice zgrbljeno, oči rdeče od izsušenih solz. V pričakovanju sta trepetali za očeta, ki ga ni bilo »Jutri bo prvi petek iu atka ni, da bi z menoj vred pokleknil pred Jezusa in Njemu Tolažnikti edinemu potožil svoje gorje.« Tako je čustvovala Metka, ko je odrinila od sebe pol skodele močnika. Ni ji šel več v tek. Nekje v grlu jo je stiskalo, krog srca jo jc težila trda mora. Zdajci se je Metka nenadno dvignila, si ogrnila plet in stopila k vratom. »Kam greš, Metka?« je prebledela mati iu se vstopila prednjo. »Po atka!« Že je ni bilo. »Metka, Metka!« je še čula za seboj materine klice. Preglušila jih je tiha noč. Metka se jc namerila tja, odkoder je prihajal pijan vrišč in zateglo petje, v predmestno krčmo. S strahom je odrinila zamazana steklena vrata in stopila v zakajeno pivnico. Dim, ki se je vlačil po sobi ko megla, jo je bodel v oči, ki so krmežljavo mežikale. Iskala je očeta. Zagledala ga je. Stal je ob točilni mizi in pijano držal kozarec žganja v rokah. Stekla je k njemu. »Atek!« je zašepetala. Ni je pogledal. Oči so inu bolščale v kozarec, ki ga je stiskal s potnimi dlanmi. »Atek!« je izgovorila glasneje in gu povlekla za suknjič. Odrinil jo je in si znova natočil smrdljive pijače. »Proč punca, spat pojdi!« ,Atek. kaj me ne poznaš,« je presunljivo zajokala deklica, »jaz sem, Metka!« Ljudje v pivnici so se obrnili za otrokovim jokom in potihnili. »Frklja, da mi greš hitro domov!« S težko dlanjo jo je zgrabil za potne lase in jo sunil čez prag. Metka se je spodtaknila in bušila v cestno blato. Dvoje strahotno žarečih luči jo je obsijalo, ko je dvignila obraz in se zastrmela z bolno razprtimi očmi vanju. »Jezus...« Strašen krik se je razlegel v gluho temo ... Izpod koles so potegnili dekletce... V bolniški sobi, koder stoje postelje v dolgih, žalostnih vrstah, je klečal z glavo na beli odeji nesrečni oče. Mati, z blodno žalostjo v očeh, je božala Metki ranjeno čelo. Na drugi strani je stala usmiljenka, ob njej duhovnik. Zdaj je deklica dvignila veke, z dolgim, tožnim pogledom se je zagledala v očeta in mater. V silni muki je za- šepetala: »Atek... prvi petek je... Jezus kliče...« Mati se je stresla v trzkem drgetu, vrgla se čez mrtvo hčer in zakričala presunljivo ko otrok: »Metka, Metka, moja edina ...« Oče se je dvignil, s čudnim spoznanjem v očeh, stopil je na sredo sobe. da so sc bolniki z grozo dvigali na svojih ležiščih, in je spregovoril na glas, v strašni boli: »Mrtva je! Jaz sem jo ubil!« Duhovnik se ga je narahlo dotaknil in mu pokazal v kot, koder je nad klečalnikom visel na križ razpet Bog. In je stopil nesrečni mož tja, z opotekajočim korakom ko na smrt obsojeni, padel je na kolena, udaril z glavo ob rob klečalnika in je zajokal milo, presunljivo ko otrok. Duhovnik ga je prijel za roko, narahlo je odprl steklena vrata in ga vodil do spovednice, njega, ki je tako čudno doživljal prvi petek ... Očem. ki so strmele v mrtvo lice male mučenke, se je zdelo, da se dekletce smehlja... Lenkino maščevanje (Zgodba v slikah.) 20. Lenka je takoj prenehala jokati. Začudena sc je nasmehnila skozi solze: »Janez, tako te imam rada! Prav nič ti nisem zamerila in zato ti nimam kaj odpustiti.« 21. Janez je tedaj spregledal Lenkino plemenito srce in njeno veliko dobroto. Zgrozil se je v dno duše zaradi svoje zavisti. Ni se mogel premagati, skočil je k »jej, jo objel in jo poljubil na solzne oči. Albina Zakrajšek: Zgodba o ministrantu Tončku Tonček ga je začudeno pogledal; saj mu dozdaj še nične nasprotuje. »Ti, naštej mi božje lastnosti!« Jernejče začne: »1. da je Bog.« »Čakaj, to je šest resnic.« Jernejček molči. — »Pa mu pomagaj ti,« pokaže katehet na Boštjanovo Metko. Ta je kar v eni sapi naštela vse: »Bog je zgolj duh...« Ko konča, se nekam zmagoslavno ozre po šoli, kot da bi hotela slišati občudovanje, pohvalo ali novo vprašanje. Nato vpraša katehet Tončka: »Kateri je poglavitni greh:'« »Napuli,« odgovori Tonček. »Njemu nasprotna čednost je ponižnost.« »Le ponižni bodite,« je ostro naglasil katehet. Pred koncem pouka je gospod katehet kar nenadoma vprašal: »Kdo izmed vas je bil včeraj v Froncovem hlevu?« Vsi osupnejo; nihče se ne oglasi. Katehet resno nadaljuje: »Zapomnite si: kakor se posojil je, tako se vračuje! Nobeden od vas ni gotov, da mu bo v bolezni stregla dobra mati in da ga bodo obiskovali prijatelji. Bog vodi človeka po poti, ki mu jo je sam odločil. Kdo more vedeti, katero pot je odločil vsakemu izmed vas? Da bo umrl, vsak dobro ve; ne ve pa: — kdaj — kako in kje? Molimo!« Drugo uro je bilo računstvo. Tonček je imel dva računa napačno. Tudi nekateri drugi. »Kaj pa je to?« se je čudil učitelj. »Saj vam vendar nisem dal pretežkih nalog. Skoraj vsi imate več ali manj napak. Vse leto je šlo dobro, zdaj ste kar naenkrat odpovedali. Mar se bomo začeli učiti od kraja ena in ena je dve? Res dobro se pripravljate za izpričevala! Meni je vseeno! Jaz prav tako lahko napišem odlično kot dobro. Mislil sem vedno, da imam dobre učence. Zal, da sem se motil! Računice na klop! Celo uro so ponavljali. Med odmorom so se jezili dečki nad Tončkom, ker jim je tako slabo izračunal. Tonček ni vedel, kaj bi rekel, saj ni nalašč. Ali naj se opravičuje? Ne! »Drugič kar sami delajte. Saj je že preneumno, da jaz za vas pišem. O, zdaj že ne bom več!« »Kaj bi takoj zameril; boš pa drugič bolje naredil,« so ga mirili. Deklice so .škarjice brusile', dečki so šli pa .kozla skakat'. Stokrat lepše je na dvorišču kot v šoli, samo da odmor prehitro mine. Mnogi bi bili zadovoljni s četrturnim učenjem v šoli. Naj bi bila rajši na dvorišču tekma v igrah in kvečjemu še telovadba. V teh predmetih bi dobili vsi najboljše rede. Tudi za učitelja bi bilo tako boljše. Nič ne bi bili žalostni otroci, če bi jih pustili brez nadzorstva. Nalog bi mu ne bilo treba popravljati, če bi podrli kako hruško na šolskem vrtu in potrgali kale šopek rož, in se malo med seboj spoprijeli, tudi to ni nič hudega. Tu pa večno: samo uči se, uči se! Preden se do konca naučiš, že od začetka pozabiš. Ko bi sploh šole ne bilo, bi bilo najboljše in imeli bi raj na zemlji. Komaj so čakali otroci konec pouka in sc usuli, kot da bi otresel drobnico v županov hlev. Tam je ležal berač. Zraven njega je stal lonček vode in vejica rožmarina. Na zidu je visela prižgana hlevna svetilka. To je bilo« vse. Otroci so se z glasno razigranostjo drli v hlevu. Tonček jih je ustavil: »Če hočete mrliča kropiti, bodite tiho in molite. Če ne vas vse zatožim v šoli!« »Sram te bodi, ki za vsak prazen nič tožariš v šoli,« so kričali in se vendar nekoliko umirili na Tončkove besede. »Pri mrliču mora biti mir,« je dejala ena izmed deklic. »Tonček ima prav. Naš ata so pravili, da drugače pride mrlič strašit tiste, ki mu še po smrti ne privoščijo pokoja. Ali bi tudi vi radi gledali strahove, da bi se vam ježili lasje in bi vas od groze stresal mraz do kosti!« ^l^ll|llllll^l|||II^^II|llll^ll||||IIIUllll||||llllll|||i||IIIIHII|]||lllllll|||||lllll!l||||||llllll||!|||llllll|||||[IIIIII|||j[|l!l!ll||||||IIIII|||||||!UI!|||||||!l!li|||||||!l!l!l||||||llllt|[|||||llllll|j|jj|llll^ | Otroci! IVe pozabite na prvi petek J v mesecu marcu! ^l||l|ll!lllilllll!ll^l|||]llll^ll]||llllllllllll|ll^l|||||lllllll||||||lllllll||||llllllll|i|||!llllll||||llll!ll||||||llllll|||j|llllllll||||llllllll||[|llllllll|||||llll!ll||||lll[llll|||||[lllll||||||lEltUli||]|JIIIIII||#': Uganke 34 14 24 40 10 20 30 22 16 26 32 12 35 18 28 38 2. Številke razvrsti tako, da dobiš v vsaki vodoravni, v vsaki navpični in v diagonalni črti vsoto 100. 1 2 3 m m 2 n m 3 Vodoravno in navpično: 1. brezžični telefon, 2. reka v Sloveniji, 3. suha trava. 4. i fr 3 4 k 6 - / d 3 k ■ v 4 ■ ■ 8. 1 ffl r y * P 6 Al n Vodoravno in navpično: 1. celina, 2. tisti, ki vlada, 3. egipčansko božanstvo, 4. predlog, 5. velika, lepa stavba, 6. ognjenik v Armenskem višavju. 7. šesti ton v durovi skali, 8. ploskovna inera. 1' 3 4 1 ::::::::::::::: i - I2 1 Vodoravno: 1. belgijska kraljica, ki se je ponesrečila, 2. egipčan. kralj. Navpično: 3. reka na Gorenjskem, 4. ime slovenskega kneza. 5. JL 2 m J* -Oi. 3 1 Vodoravno in navpično: 1. žensko ime, 2. reka v Afriki, 3. veznik. U. K R E D N L K Kaj je ta gospod? Imena rešilcev v prihodnji štev. Dva izžrebana bosta obdarovana. tr\ 30 29 28 N CM sO CM »f\ CM ** CM K'* CM "22I CM 20 O €0 t** sO ITn '»t K\ CJ Z2 10 ON 00 N sO m ■»* m CM - 1. Ali sem opravil(a) jutranjo molitev? E a 3 IS cv. s »s? OJ CS 1 s c/3 CM 3. Ali sem obiskal(a) Jezusa? 4. Ali sem bil(a) pri sv. obhajilu? '§& »i (0 ► •s -2 “ "0 O 0 ► ° sl Si ta JJJ SO < a rC 6. Ali sem se naučil(a) za šolo? 7. Ali sem molil(a) pred jedjo? 8. Ali sem molil(a) po jedi? 9. Ali sem komu nare-dil(a) veselje? 10. Ali sem ubogal(a)? It. Ali sem se za Jezusa v čem premagal(a)? I 12. Ali sem molil(a) * večerno mplitev? Rešitev ugank v „Lučki“ št. 5. 1. Vodoravno: 2. akt, 4. pa, 5. rman, 8. senik, 10. tnalo, 11. Slovani, 15. lisica, 17. kaj. Navpično: 1. naprstnik, 3. kamenica, 6. Ana, 7. Nil, 9. ko, 12. ol, 13. vi, 14. as, 16. a j! 2. Klet, ikre, Reka, Irak. 3. 1. srce, 2. ravs, 3. cvet, 4. Esti. 4. Vodoravno: 2. mož, 3. mizar, 4. Mozirje, 5. žarka, 6. rja. 5. 1. car, 2. ara, 3. Rab. 6. Soboslikar. Vseh šest ugank v »Lučki« štev. 5 so pravilno rešili: Belin Marjan, Žveglič Marjan, Brinšek Tone, Koščak Anton, Pezdirc Slavko, Vagaja Marjan, Magister Milan, Turk Ciril, Sešek Ivan, Poženel Anka, Novak Marija, Pavlin Darinka, Tome Alojzij, Božnar Jelka, Krajc Jožefa, Rački Jakob, Svetlin Liliana, Oman Lučka, Renčelj Emilija, Fland-ja Katarina, Čolnar Ana, Lapanja Andreja, Bevc Ana, Blažič Jože, Novak Zlatka, Gorenc Tončka, Bevc Lojzka, Rifelj Marija, Zoban Aleksander, Gričar Ivan, Tratnik Anton, Kebelj Vinko, Prešini Jože, Mirtek FranckaT"FIorjančič Zora. Marn Ana, Antončič Cvetka, Hrastar Stanko, Eršte Fr., Zorko Ana, Gričar Tončka, Eršte Francka, Pušavec Pepca, Novak Ana, Rajer Francka, Berus Terezija, Jakše Justina, Teropšič Angela, Zupančič Alojzij, Tavželj Jože, Golob Alojzija, Kraševec Jožefa, Gričar Ana, Rems Marija, Rifelj Marija in Stibrič Jožica. Izžrebana sta bila: Magister Milan, dij. II. g. r„ Baragovo semenišče v Ljubljani, in Poženel Anka, I. a r. meščanske šole, Dolenji Logatec %. »Lučko< izdaja in tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Jože Kramarič). — Stane za vse leto 5 lir. U r e d n i k : Gen. lektor P. Krizostom Sekovanič O. F. M., Ljubljana, Marijin trg 4. — Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 2. H. Ničman. — Izhaja mesečno.