Jaka Pucihar
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU
BIG BANDA
Izvleèek: Prispevek se osredotoèa na Adamièevo ustvarjanje oziroma komponiranje in araniranje
za zasedbo big band-a. Ta njegova dejavnost je tesno povezana z ustanovitvijo profesionalnega big
banda v Sloveniji, sprva imenovanega PORL, kasneje preimenovan v Big Band RTV Ljubljana oz.
Slovenija, ki ga je B. Adamiè vodil vrsto let. Zanj je napisal veliko kompozicij, med katerimi so
skladbe zabavnejšega znaèaja kot tudi tehtnejše jazzovske kompozicije. Avtor se posebej poglobi v
analizo slednjih, in sicer iz perspektive kompozicijske tehnike, harmonske in oblikovne strukture ter
orkestracije.
Kljuène besede: big band, araniranje, orkestracija, (instrumentalni) jazz, jazzovska harmonija,
trobila, saksofoni
Abstract: The paper focuses on Adamiè’s composing and arranging for big band, which is closely
connected with the foundation of the professional big band in Slovenia, known first as PORL,
renamed Big Band of the National Radio and Television of Ljubljana and, subsequently, of
Slovenia. Bojan Adamiè led the big band for many years and composed a number of pieces, some of
a more entertaining character — others, substantial jazz compositions. The author offers an in-depth
analysis of the latter, taking into account his composing technique, the harmonic structure, the
musical form and the orchestration.
Keywords: big band, arranging, orchestration, (instrumental) jazz, jazz harmony, brass,
saxophones
Adamièevo pionirstvo na številnih podroèjih glasbenega ustvarjanja merimo v presekih,
vrhunec pa dosega ravno na podroèju big band glasbe. Za to dejavnost (kot tudi za
podroèje pihalnega orkestra) je imel Adamiè odliène izhodišène toèke; bil je pianist,
komponist, araner, organist, trobentaè, harmonikaš, saksofonist (ta dva instrumenta je
igral v skupini Ronny okrog leta 1930) in ne nazadnje se je e v rosnih letih spoznal z
godbo na pihala. Pred drugo svetovno vojno je bil èlan velikega jazzovskega orkestra
(Broadway) in manjših zasedb, ki so igrale po raznih letovišèih in zdravilišèih, na pragu
vojne pa je v Ljubljani ustanovil lastni ansambel, s katerim je nastopal do odhoda v
partizane, jeseni 1943.1
Zanimanje za jazz se je pri Bojanu Adamièu stopnjevalo tudi med drugo svetovno
vojno, èeprav je bilo to v tistih èasih v praksi teko uresnièljivo. Kot partizanski glasbenik
je za jazzovsko glasbo navdušil tudi vodstvo slovenske partizanske vojske, kar je skupaj z
njegovim intenzivnim delovanjem pred in med vojno leta 1945 kulminiralo v ustanovitev
Plesnega orkestra Radia Ljubljana (PORL), ki se je kasneje preimenoval v Big Band.
Glasbenike, ki so se po konèani vojni vraèali in zbirali v Ljubljani, je Adamiè povezal ter
jih zdruil v novonastali orkester. Pri tem je kljuèno vlogo igral njegov entuziazem in pa
dejansko potreba po velikem zabavnem orkestru, ki je bil v prvi vrsti namenjen za ples,
istoèasno pa Adamiè poudarja, da je orkester e takoj od nastanka dalje igral tudi
jazzovsko glasbo.2
121
Jaka Pucihar, ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU BIG BANDA
1 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/biografija/, 21. 1. 2013.
2 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/biografija/#povojno, 21. 1. 2013.
Pri spoznavanju Adamièevega delovanja na podroèju jazza si ga drznem ekvivalentno
primerjati z ameriškim velikanom Dukom Ellingtonom, pri èemer ugotavljam, da imata
precej skupnega:
– oba sta veljala za kreativna na veè podroèjih, poleg jazzovske glasbe sta
ustvarjala tudi baletno glasbo, suite, mjuzikle in ostale anre
– njun opus je izredno bogat
– oba sta ustanovila big banda, ki delujeta še danes in spadata med najstarejše
tovrstne orkestre na svetu.
– solisti orkestra ju inspirirajo za nastanek številnih kompozicij
– za svoj orkester sama izbereta glasbenike, s katerimi elita sodelovati
– oba sta kompozicijsko drzna in išèeta nove izrazne monosti
– uporabljata podobne kompozicijske tehnike in efekte (osnovne
kompozicijsko-aranerske discipline, kot so t.i. fourwayclose in open position,
growl, bas igra/podvaja melodièno linijo, vklapljanje novih instrumentov in
efektov...)
Adamièeva dela za plesni orkester (big band) lahko v grobem razdelimo na dela:
– zabavnega in/ali plesnega znaèaja (»lahka« glasba, popevke, šansoni, scenska
dela) in na
– jazzovske kompozicije (»resna« glasba)
Tipièna big band zasedba, kot jo poznamo danes, se je v Ameriki pojavila v obdobju
swinga in jo sestavljajo pihala (5 saksofonov – 2 alta, 2 tenorja in bariton), trobila (4
trobente in 4 tromboni) in ritem sekcija (klavir, kitara, bas in bobni).
Tu je potrebno navesti, da sem se pri delu omejil zgolj na Adamièeve instrumentalne
kompozicije za big band, ki so dejansko samostojna dela za ta sestav – torej so tu
izkljuèene popevke in šansoni – in vsebujejo jazzovske elemente z improvizacijo. Takih
skladb je 46 in imajo zelo povedne slovenske naslove. Skladbe so veèinoma vezane na
soliste v orkestru. Veèina je nastala med leti 1965 in 1982.3Brez dvoma so Adamièevemu
umetniškemu vzponu v prvi vrsti botrovale izkušnje, ki si jih je nabiral postopno. Pri tem
lahko brez pretiravanja zapišemo, da je bil utemeljitelj in vizionar slovenske zabavne
glasbe, pri èemer je venomer iskal nov, sodobnejši glasbeni izraz. Podroèje njegovega
delovanja torej ni veè zgolj zabavna glasba, kot je na primer popevka, ampak tudi jazz,
šanson, filmska in scenska glasba.
• Dela: 7 folklornih skic, 7 preludijev, Berda blues, Billy May na Dolenjskem,
Breskvice, Cymbalero, Dejva se nekaj zmislt, Fidel-fudel-didel-dai-ti, Hojsa –
hajsa, I-ha-ha polka, Izgubljene iluzije, Jidel jodel bum, Kisli nasmeh, Koraènica
Kranju, Mambo 1, Marjetica, Na trgatvi, Obvestilo!, Orientaliko, Pa na vi’, pa pr’
en hiš’, Ples starih netopirjev, Podleskova pesem, Poskoènica starejših telet, Prvi
zaèetki (potpouri znanih melodij B. Adamièa), Rano popoldne, Ringa raja v
Radencih, Rumeno jajce, Samba di Janesz, Samo navaden valèek, Sedem let skomin
(potpouri iz drame Arturja Millerja), Sentimentalnost v Es, Sopraniola, Stekli pol,
Ta je pa bosa!, To je moj zlati sin, Tri trobente na sprehodu, Uspavanka vojaku,
Uspavanka za punèko, Vandrovska, Vodmatska roa, Z lepim, belim jadrom,
Zasanjani kostanji, Zdrav, vesel je moje geslo, Èebula in kapre, viga, 41° vroèine.
122
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
3 Prim. nototeko Arhiva RTV Slovenija.
Zadnja omenjena kompozicija 41° vroèine spada med Adamièeva najboljša dela za big
band. Na partituri pod naslovom je navedena letnica 1929, ki ni letnica nastanka tega dela,
ampak leto, v katerem je bila v Ljubljani izredna vroèina in na katero spomin obuja
Adamiè. V nototeki najdemo podatek, da je bila kompozicija napisana leta 1962.4Ni
nakljuèje, da je RTV Slovenija ob praznovanju 60. obletnice Big Banda izdala zgošèenko,
na kateri je pod zaporedno številko 1 prav ta skladba. Orkester bi pravzaprav lahko imel to
skladbo kot neke vrste svoj zašèitni znak – avizzo – tako kot ima Ellingtonov orkester še
danes za avizzo skladbo Take the ’A’ train.
Ob koncu dvajsetih let 20. stoletja je namreè v Zdruenih dravah Amerike nastal nov
stil, ki je ultimativno postal najbolj popularna oblika jazza v 20. stoletju in se je nadaljeval
do leta 1940. To obdobje, ki ga imenujemo tudi obdobje swinga ali obdobje big bandov, je
imelo svojega predstavnika tudi v Sloveniji – leta 1945 nastali PORL (kasneje Big Band
Radia Ljubljana oz. danes Big Band RTV Slovenija). Big bandi po svetu so po tradiciji
imeli svoje soliste, tako kot jih je imel v zaèetku delovanja tudi naš big band – Ati Soss
(klarinet, saksofon), Dušan Veble (klarinet, saksofon), Mojmir Sepe (trobenta), Zoran
Komac (klarinet, saksofon), Franci Puhar (trombon), Albert Podgornik (klarinet,
saksofon), Silvester Štingl (klavir). Prav ti so bili tudi "sokrivci" za veèino Adamièevih
skladb, v katerih so se predstavljali kot izvrstni solisti in improvizatorji.
O sebi pravi takole: »Takoj v zaèetku sem uvedel svoj slog: vse partizanske koraènice
sem pisal kot evergreene, s tem, da je bil v sredini refren. To je bilo nekaj èisto novega. e
med vojno sem z jazzom ‘okuil’ vodstvo [slovenske partizanske vojske, op. p.], ki je bilo
ponosno, da ima zelo dober vojaški ansambel. Po osvoboditvi sem zbral vse glasbenike, ki
so se vrnili v Ljubljano. Tako je nastal ansambel, ki je bil jedro Plesnega orkestra Radia
Ljubljana, bolj znan kot Big Band. Seveda smo takoj zaèeli igrati jazz«.5
Za bolj natanèno analizo sem izmed vseh zgoraj naštetih del izbral nekaj Adamièevih
kompozicij, predvsem tista, ki predstavljajo njegova najboljša dela s podroèja big banda.
Kot prvo predstavljam e omenjeno skladbo 41° vroèine.
Analiza skladbe 41° VROÈINE
V uvodu je Adamiè uporabil naèin igranja growl - unikaten zvok, ki ga povezujemo z
Ellingtonovim big bandom (v klubu, kjer je igral Ellingtonov big band, so potrebovali
eksotiène zvoke jungle sounds deloma zato, da so zadovoljili elje obèinstva po takih
zvokih, deloma pa zato, ker je bil Ellington oboevalec New Orleans stila). V taktih 5 – 7
uporablja t.i. rhythmic displacement, t.j. ritmièni zamik fraze, pri katerem nastopa zaèetek
fraze (v našem primeru en sam ton) na razliènih metriènih mestih v taktu (v 2-dobnem
taktu se polovinka s piko torej pojavlja na razliènih metriènih mestih).
takti 5 – 7
123
Jaka Pucihar, ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU BIG BANDA
4 Nototeka RTV Slovenija.
5 Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bojan_Adami%C4%8D , 21. 1. 2013.
takti 19 – 21
Pri postavitvi trobil (uporablja 5 trobent) obèasno kria trobente s tromboni (t.i. voicing
across sections – sicer še ena Ellingtonova specialnost), pri èemer je 4. trobenta podvojena
s 1. trombonom, 5. trobenta pa je vrinjena med zgornja trombona:
takt 45
Harmonsko uporablja tako pedalni ton kot tudi t.i. upper structure tehniko, t.j. harmonski
naèin, pri katerem dobimo v zgornjem delu akorda – obièajno v sekciji trobent – neki
durov ali molov trozvok, ki vsebuje en, dva, vèasih pa celo tri razširitvene tone (nono,
undecimo, tercdecimo):
takti 29, 31, 33
Med ostale harmonske posebnosti spada tudi uporaba bikordalnosti:
takt 36 takt 61 (62)
Izredno mojstrsko pa so orkestrirana celotna pihala/trobila z uporabo t.i. constant
coupling-a ter zelo natanèno izpisano artikulacijo. Pri tem opazimo podvajanje melodije
(1. trobenta) v spodnjih trobentah, alt saksofonu 1, tenor saksofonu 2 ter v trombonu 3:
124
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
takti 55 – 58
V trobilih uporablja za trobente znaèilno ozko pozicijo akordov (close position), pri èemer
s peto trobento praviloma oktavira zgornjo trobento, medtem ko so tromboni pisani v širši
legi (open position):
takti 63, 65, 67, 68, 69 (trobente in tromboni)
V trombonih pa zasledimo tudi kvartno akordiko – postavitev akorda v kvartah, pri èemer
bas trombon ne igra osnovnega tona akorda, temveè terco akorda:
takt 73 (tromboni)
Na vrhuncu kompozicije (shout chorus) kombinira harmonsko gostoto (harmonic density)
z ritmièno posebnostjo (rhythmic displacement):
takti 153 – 155 (trobente in tromboni)
125
Jaka Pucihar, ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU BIG BANDA
V ritem sekciji basovsko linijo natanèno izpiše in basistu ne pušèa veliko prostora za
oblikovanje svoje bas linije:
takti 49 – 54 (bas)
V saksofonih uporablja tipièen guide tone line princip:
takti 77 – 78 (saksofoni) takti 87 – 88 (saksofoni)
Po solu (improvizaciji) saksofona pa uporabi dialog med saxom in bobni – princip
call-response, ki ima svoje korenine v afriški glasbi.
takti 129 – 132 (tenor saksofon in bobni)
Adamiè torej mojstrsko uporablja vse najbolj tipiène elemente, ki so znaèilni za jazz
glasbo. Za veèino njegovih ostalih skladb za big band so zasluni glasbeniki/solisti v big
bandu, kot je e bilo omenjeno. Med prvimi je Petar Ugrin ("Pero"), za katerega je nastala
kompozicija Vodmatska roa.
Posebnosti skladbe VODMATSKA ROA
V tej kompoziciji (napisana 10.12.19826) v ritmu slow rock-a Adamiè v ritem sekciji
uporablja tipiène instrumente tistega (elektronskega) obdobja, kot so elektrièni klavir, bas
kitaro in pa vibrafon. Ker je solo trobento namenil izvrstnemu solistu Petru Ugrinu,
uporablja Adamiè v trobentaški sekciji le 3 trobente (standardna big band zasedba ima 4).
Takoj v uvodu se pojavi rhythmic displacement:
126
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
6 Nototeka RTV Slovenija.
takti 3 – 4
Skladbo Vodmatska roa (kot tudi veèino ostalih) zaznamuje oblikovna enostavnost – ima
4-taktni uvod, tema pa 32-taktno strukturo. Harmonsko se mestoma izkae Adamièev èut
za lepo vodene notranje glasove (inner lines), kot potrjuje naslednji primer:
takti 21 – 28
Kompozicijo odlikujejo tudi lepo vodeni odseki trobil/pihal v tehniki 4-glasnega vodenja
v ozki (block harmony/4-way close position) in široki legi (open/drop2 position):
takti 21 – 27
127
Jaka Pucihar, ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU BIG BANDA
Adamiè pogosto tudi zamenjuje dominantne akorde (primarno in sekundarne dominante)
z akordi, ki so za tritonus oddaljeni (t.i. tritone substitution).
Med ritmiènimi znaèilnostmi pa glede na harmonski ritem (kitara) za osminko zamika
akorde v trobilih (tromboni):
takti 33 – 34
Naj navedem še en primer constant coupling-a med saksofoni in tromboni:
takti 21 – 23
Posebnosti skladbe IZGUBLJENI SPOMINI
Partitura skladbe ni ohranjena (zato tudi ni jasno leto nastanka), tako da je analiza narejena
po posnetku, ki ga hrani avdio arhiv Radia Slovenija. Za predstavitev te skladbe sem se
odloèil zaradi njene ‘’drugaènosti’’ in odstopanj od ostalih Adamièevih kompozicij.
Sveino oz. modernejši zvok Adamiè harmonsko eksponira z uporabo clustrov,
sodobnejši zvok pa dobi tudi z drugaèno orkestracijo, predvsem z uporabo t.i. tehnike
voicing across sections.7 V skladbi Adamiè zelo eksponira uporabo disonanc (tako
intervalov kot akordov), ritmièno pa je zanimivo kombiniranje triolskih (swinging) in t.i.
‘’ravnih’’ osmink. Kitara ima poleg standardne harmonsko-spremljevalne funkcije tu
128
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
7 Naèin pisanja, kjer komponist/araner ne uporablja iste skupine instrumentov, temveè kombinira glasbila
razliènih sekcij. Najbolj znan primer pri Ellingtonu je v skladbi Mood Indigo, kjer kombinira klarinet s
trobento in trombonom (oba z dušilcem).
pogosto tudi vlogo melodiènega instrumenta, kjer mestoma podvaja vodilno linijo v
saksofonu, klavir pa se predstavlja kot eden od solistov (2. solist je trobenta), kjer se na
nekaj odsekih (break) pojavlja kot edini (solo) instrument. Tudi tu je izpostavljena
uporaba clustrov.
Posebnosti skladbe KISLI NASMEH
Kompozicija sodi med zadnje Adamièeve skladbe za big band. Uporablja standardno
zasedbo big banda, pri èemer je melodièno eksponiran 1. alt saksofon (solist Andrej-Andy
Arnol). Skladba je oblikovno enostavna, pri èemer gre za 2-delno kompozicijo (A-B), kjer
se B del ponovi za improvizacijo solista. Skladba ima »šestnajstinski« karakter. Lep
primer tutti dela je viden v primeru spodaj:
takti 14 - 18
Posebnosti skladbe SOPRANIOLA
Napisana 7. februarja 1973, in sicer za odliènega solista na sopran saksofonu Atija Sossa.
Skladba je napisana v stilu jazz valèka, pri èemer bas kitara pogosto igra skupaj z ostalimi
temo v oktavi (še ena posebnost, ki jo prvi uvede prav Ellington v svojem orkestru/basist
Jimmy Blanton). Big bandu doda še orgle in 5. trobento, kompozicijo pa zaène z daljšim
uvodom, kot smo obièajno vajeni (14 taktov). Ekspozicija teme se odvija v oktavah in ima
obliko AABA (ves èas v saxih), B del je razširjen (14 taktov). Po solistovi improvizaciji se
tema deloma ponovi.
Posebnosti skladbe OBVESTILO
Skladba je nastala 9. septembra 1978 in je napisana v disco/funky stilu.8 Adamiè temu
primerno doda tolkala (konge), kitara uporablja wah-wah efekt, basist pa igra elektrièni
bas. Zaèenja z 8-taktnim uvodom, ki je harmonsko enostaven (uporablja najbolj pogosto
harmonsko zvezo v jazz harmoniji ii-V). Tema ima 2-delno obliko – A del ii-V, B del
elipse (harmonska enostavnost se torej nadaljuje), 8-taktje (veliki stavek) je vseskozi
glavna oblikovna enota kompozicije. Kot solist se (prek t.i. fill in) predstavi odlièni pianist
Silvester Štingl, v celotni kompoziciji pa je izredno eksponirana sekcija trobent, pri èemer
1. trobento screamer igra odlièni Pavel Grašiè. Natanèno izpisana artikulacija (dolge,
129
Jaka Pucihar, ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU BIG BANDA
8 Stil, pri katerem je moèno poudarjena vsaka doba (t.i. beat), podelitev dobe pa je na šestnajstinke.
kratke, poudarjene...) je predpogoj za natanèno stilsko igranje, uporabljen pa je tudi efekt
fadeout. Saksofoni deloma podvajajo trombone, deloma trobente.
takt 1
Tema v A delu je razdeljena med sekcije (call-response)
takti 9 – 11
V B delu temo podvaja v unisonu (altovski saksofon + trobente) in jo oktavira v tenor
saksofonih. Baritonski saksofon se akordièno pridrui trombonom in skupaj tvorijo
popoln akord z osnovnim tonom v bariton saksofonu (spread).
takt 17
Akordizacija melodije v saksofonih – open position (drop 2) s podvajano melodijo oktavo
nije (double lead):
130
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
takti 24 – 32
Glavni poudarki Adamièevega komponiranja/araniranja za big band so:
– vedno znova je opazen drugaèen/inovativen pristop k vsaki skladbi (anr, stil,
orkestracija, oblika, harmonija). Pri tem v klasièno zasedbo big banda
vkljuèuje tudi druge instrumente (bas kitara, vibrafon, elektrièni klavir, celesta,
orgle ...). Delikatno uporablja trobente, ki jim pogosto dodaja razliène sordine;
– prepletanje elementov slovenske ljudske glasbe in jazza (»slovenski jazz«);
– moèan vpliv solistov na Adamièevo ustvarjanje (Zoran Komac, Dušan Veble,
Ati Soss, Andrej Arnol, Petar Ugrin, Franci Puhar, Pavel Grašiè, Silvester
Štingl ...);
– oblikovna enostavnost (pogosto kar AABA, 8-taktje je osnovna oblikovna
enota);
– obvladovanje aranerskih disciplin, kot so 4-wayclose, »open« naèini kot drop
2, drop 2&4 ter podvajanje »lead-a« v spodnji in/ali zgornji oktavi (double
lead);
– zvestoba tradicionalnim/elementarnim jazzovskim prvinam (improvizacija –
tako solistièna kot skupinska »dixieland«, call-response, blues, swing, rythmic
displacement, trade’s ...), ki jih kot pionir uvede v slovenski orkestralni jazz;
– Adamièa bi potrebovali tudi danes, v èasu, ko so orkestri v Sloveniji al pod
stalnim, vse veèjim pritiskom pred ukinitvijo …;
– profil glasbenika, ki je zdrueval tako glasbeno širino, ki je danes (pre)redka;
– na podroèju big banda zapustil material, ki je pomembno študijsko gradivo;
– Adamiè tako rekoè iz niè postavi zavidljivo visok nivo PORL-a, kjer doloèi
standarde skupne igre, zvoka, ritma/«groove« ter komponiranja/araniranja;
– brez Bojana Adamièa »ne bi bilo« Joeta Privška ...;
– orkester hitro preraste svojo »plesnost« in lokalnost ter se razvije v najboljši
tovrstni ansambel (big band) v Jugoslaviji, uspe in se uspešno dokazuje tudi v
tujini;
– verjetno bi Adamiè danes hodil naokrog z najnovejšo generacijo I pad-a.
131
Jaka Pucihar, ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU BIG BANDA
Adamiè’s Contribution to Slovenian Big Band Music
Summary
Bojan Adamiè’s pioneering work covers several fields, one of the most important for the
development of music in Slovenia being the area of big band. The founding of the Big
Band of the Ljubljana Radio in 1945 (at first called PORL – a Slovene abbreviation for the
Dance Orchestra of the Ljubljana Radio) was mostly Adamiè’s achievement. He wrote
numerous works for the ensemble, among which his instrumental pieces especially stand
out. Even the titles of his pieces catch the eye, as (unlike nowadays) all of them are
Slovene — and very meaningful: Berda blues (i.e. a blues for the berda — a folk, double
bass-like instrument), Billy May na Dolenjskem (Billy May Visits Dolenjska), Kisli
nasmeh (Wry Smile), Obvestilo (A Notice), Vodmatska roa (Vodmat Flower — referring
to a part of Ljubljana), Ta je pa bosa! (That is Made Up Out of Whole Cloth!) etc. By far
the most-performed piece of this group is 41° Vroèine (41° of Heat). The main features of
Adamiè’s compositions/arrangements for big band are: inventiveness in terms of genre,
style, orchestration, form and harmony evident from each of his works; the lineup of the
orchestra expanded with bass guitar, vibraphone, electric piano, celesta, organ etc; a
fusion of Slovene folk music and jazz (“Slovene Jazz”); the strong influence of the soloists
(Zoran Komac, Dušan Veble, Ati Soss, Andrej Arnol, Petar Ugrin, Franci Puhar, Pavel
Grašiè, Silvester Štingl etc.); simplicity of form; the use of particular arranging techniques
such as 4 way close, drop 2 and drop 2&4 voicings, and double lead; loyalty towards
traditional, elementary jazz elements (both solo and collective — “Dixieland”
improvisation, call-response, blues, swing, rhythmic displacement, trades etc.), Adamiè
being the pioneer of their use in Slovene orchestral jazz music. In Slovene popular and
jazz music, Bojan Adamiè set standards regarding ensemble playing, sound, rhythm and
groove as well as composing and arranging, paving the way for his successors, such as
Joe Privšek.9
132
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
9 Prevod Aljoša Vršèaj.