Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
87.
kos.
V LJUBLJANI, dne 30. oktobra 1935.
Letuik
VI.
VSEBINA:
5.92. Uredba o izprememhi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
59.'i. Izpieinembe in dopolnitve v uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev.
594.	Izpremembe in dopolnitve uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrt n ih zbornic.
595. Poslovnik strok, odbora pri odd. za carine min. za finance.
596. Razpisu: — Pojasnilo o carinjenju alkohola. -- Navodilo za ravnanje s potrdili O odstopljenem orehovem leSu.
597. Telefonski promet.
5.98. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
599. Razne objave iz Službenih novin
Uredbe osrednje vlade.
592.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za l. 1934./1935., podaljšanega z določbo § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936, predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o izpiemembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934*
Clen 1.
V odstavku ('-) Člena 1. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne ‘23. novembra 1934 se izpreminjajo besede »v letu dni po uveljavitvi te uredbe« v besede: "do dne 23. novembra 1936«.
Clen 2.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 5. oktobra 1935; K. št. 1976.
Minister za trgovino in Predsednik ministrskega
industrijo	sveta	in minister za zunanje
Vrbanič* s. r.	posle
dr. M. Stojndinovie s. r.
V Beogradu, M. s. št. 788.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinalK št. 246 z dne 24. oktobra 1935 in je tega dne za-dobila obvezno moč.)
593.
Izpremembe in dopolnitve v uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev.*
Na osnovi §§ 28., 127. in 148. zakona o uradnikih, § 29., 133. in 154. zakona o državnem prometnem osebju, členov 284., 321., 334. in 345. zakona o ustroju vojske in mornarice, členov 113. in 119. zakona o žandarmeriji (orožništvu), členov 86. in 95. zakona o obmejni četi, tofk 5., 12., 13., 14. in 17. § 62. finančnega zakona za i. 1932./1933., § 2. zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, in odstavka 1. § 64. finančnega zakona za 1. 1934./1935., podaljšanega z določbo § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust 1935—marec 1936, odloča ministrski svet na predlog ministra za finance takole:
I.
Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev št. 37.500/1 z dne 19. septembra 1935 (»Službene novine« št. 219/LIV z dne 21. septembra 1935)** se izpreminja in dopolnjuje takole:
1.
Clen 4. se izpreminja in se glasi:
»(‘) Poročena državna uslužbenka ima pravico do osebne doklade iz člena 1., če mesečni brutto dohodek moža ne znaša več ko 500 dinarjev.
(-) Ce znaša mesečni brutto dohodek moža več ko 500 dinarjev, se zniža osebna doklada žene za toliko, kolikor znaša polovica tiste vsote, ki ostane, če se odbije od mesečnega brutto dohodka moža 500 dinarjev.
(*) Z brutto dohodkom iz odstavkov (') in (2) je treba uimeti: a) vse redne prejemke v denarju, če je mož v službenem razmerju kakršnekoli vrste, in b) dohodek,
m »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	oktobra 1935, št. 247/LNI/579. — Uredbo gl. »Služ- 26. oktobra 1935, št. 248/LXII/588. beni list« It. 742/100 iz 1. 1934.	** »Službeni list« It. 532/78 iz 1.1935.
ki je za davčno osnovo po zakonu o neposrednih davkih, če ima mož hnovino ali se bavi s samostojnim delom.
(4) Določbe odstavka (2) ne veljajo, če stanujeta mož in žena v raznih krajih, če je žena pristojno ločena ali če živi narazen od moža zaradi zakonskih razprtij.«
2.
Odstavek (l) člena 5. se izpreminja in se glasi:
>(‘) Rodbinska doklada pripada za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali pozakonjenega, in znaša na mesec:
.	v	draginjskem
razredu:
I.	II. III. dinarjev
a) če ima uslužbenec do tri
otroke, po............................130	110	110,
b) če ima uslužbenec več ko
tri otroke, po....................... 140	120	120.«
Člen 7. se izpreminja in se glasi:
»(*) Če sta oče in mati državna uslužbenca ali je en zakonec državni uslužbenec,	drugi	pa	osebni	upokojenec,
pripada rodbinska	doklada	za	otroka	očetu,	in sicer ne-
glede na draginjski razred po 80 dinarjev, če ima uslužbenec do tri otroke, po 90 dinarjev pa, če ima uslužbenec več ko tri otroke. Če živita narazen ali če je njun zakon ločen, se mora izplačevati doklada za otroka tistemu zakoncu, pri katerem se otrok vzdržuje, in to po določbah člena 5.
(2)	Če je mati državna uslužbenka, oče pa kakršnekoli druge profesije, nima mati pravice do rodbinske doklade za otroka. Če pa je oče siromašnega stanja in tudi nesposoben za pridobivanje, ima mati pravico do rodbinske doklade za otroka po členu 5. Če živita narazen zaradi zakonskih razprtij ali zaradi ločitve zakona, ima mati pravico do rodbinske doklade po členu 5., če se otrok pri njej vzdržuje in če ne prejema za tega otroka od moža nobene vzdrževalnine.
(*) Če je žena državna uslužbenka vnovič poročena, ima pravico do rodbinske doklade za otroka iz prvega zakona po odstavku (•) tega člena.
(4) Če živi žena, ki ni državna uslužbenka ali osebna upokojenka, narazen od moža državnega uslužbenca ali če je njun zakon ločen, se mora izplačevati rodbinska doklada ženi po določbah člena 5., če se otrok pri njej vzdržuje.«
II.
Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev št. 37.600/1 z due 19. septembra 1935 (»Službene novine« št. 219/LIV z dne 21. septembra 1935)* se izpreminja in dopolnjuje takole:
1.
V členu 10. se dodaje nov, tretji odstavek, ki se glasi:
>(3) Rodbinskim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po smrti oseb, navedenih v členih 3. in 9., pripada ista osebna doklada, ki jo imajo osebe, od katerih izvajajo pravico do pokojnine.«
2.
Člen 13. se izpreminja in se glasi:
>(‘) Poročena osebna upokojenka, ki ji je odmerjena pokojnina po prejemkih po zakonih, ki so dobili obvezno
* »Službeni list« št. 533/78 iz 1.1937,
moč po 31. avgustu 1923, ima pravico do popolne osebne doklade, če mesečni brutto dohodek moža ne znaša več ko 500 dinarjev.
j2) Če znaša mesečni brutto dohodek moža več ko 500 dinarjev, se zniža osebna doklada žene za toliko, kolikor znaša polovica tiste vsote, ki ostane, če se odbije od mesečnega brutto dohodka moža 500 dinarjev.
(3) Z brutto dohodkom iz odstavkov (') in (2) je treba umeti: a) vse redne prejemke v denarju, če je mož v službenem razmerju kakršnekoli vrste, in b) dohodek, ki je za davčno osnovo po zakonu o neposrednih davkih, če ima mož iinovino ali se bavi s samostojnim delom.
(4) Določbe odstavka (2) ne veljajo, če je žena pri-stojno ločena ali če živi narazen od moža zaradi zakonskih razprtij.«
.3.
Člen 15. se izpreminja in se glasi:
»Rodbinska doklada pripada za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali ppzakpnjenega, in znaša na mesec:
v draginjskem razredu:
I.	II. III. dinarjev
a) če ima upokojenec do tri
otroke, po...............'.............130	110	110,
b) če ima upokojenec več ko tri
otroke, po............................. 140	120	120.«
4.
Člen 19. se izpreminja in se glasi:
»j1) Če sla mož in žena osebna upokojenca ali je en zakonec osebni upokojenec, drugi pa aktiven državni uslužbenec, pripada rodbinska doklada za otroka očetu, in sicer neglede na draginjski razred po 80 dinarjev, če ima upokojenec do tri otroke, po 90 dinarjev pa, če ima upokojenec več ko tri otroke. Če živita narazen ali če je njun zakon ločen, pripada rodbinska doklada za otroka zakoncu, pri katerem se otrok vzdržuje, in to po določbah člena 15.
(2) Če je mati osebna upokojenka, oče pa kakršnekoli druge profesije, nima mati pravice do rodbinske doklade za otroka. Če pa je oče siromašnega stanja in tudi nesposoben za pridobivanje, ima mati pravico do rodbinske doklade za otroka po členu 15. Če živita narazen zaradi zakonskih razprtij ali zaradi ločitve zakona, ima mati pravico do rodbinske doklade po členu 15., če se otrok pri njej vzdržuje in če ne prejema za tega otroka od moža’nobene vzdrževalnine.
(*) Če je žena osebna upokojenka vnovič poročena, ima pravico do rodbinske doklade za otroka iz prvega zakona po odstavku (*) tega člena.
(4) Če živi žena, ki ni osebna upokojenka ali aktivna državna uslužbenka, narazen od moža državnega upokojenca ali če je njun zakon ločen, se mora izplačevati rodbinska doklada za otroka ženj po določbah člena 15., če se otrok pri njej vzdržuje.«
5.
V členu 25. se dodaje nov, tretji odstavek, ki se glasi: * >(3) Kljub temu se upokojencem iz členov 2., 3. in 4., ki so upokojeni pred dovršenimi 25 leti dejanske državne službe in imajo dohodek po odstavku (‘), izplačuje osebna doklada, znižana za 25?/«. To velja tudi za rod-
bihske upokojenke iz člena 5., ki niso dovršile 60 let , starosti.«
III.
Rodbinska doklada za vsakega zakonskega ali po-zakonjenega otroka po prvem odstavku člena 86. zakona o žandarmeriji (orožništvu) z dne 6. novembra 1931* znaša na mesec:
v draginjskem razredu:
I.	II. III. dinarjev
a)	če ima orožnik do tri otroke, po ....  ...............................130	110	110.
h)	če ima orožnik več ko tri otroke, po.............................. 140	120	120.
IV.
V drugem odstavku Člena 9. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev št. 37.420/1 z dne 17. septembra 1935** se dodaje na koncu nov stavek, ki se glasi: >To tudi ne velja za tiste specialne doklade, stalne honorarje in nagrade, ki se odrejajo za nočno službo.«
V.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo izza dne 1. novembra 1935
V Reogradu, dne 24. oktobra 1935; št. 39.365 I.
Minister za finance Letiva s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle
dr. M. M. Stoiadinovio <. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
594.
Va osnovi §§ 393.. odst. (*), in 394., odst. (4), zakona o obrtih, § 15. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah in § 2. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 21. avgusta 1935 II št. 29.665/u predpisujem tčle
izpremembe in dopolnitve uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935, II št. 29.666 a.***
Clen 1.
1.	V členu 3. se dodaje nov, tretji odstavek, ki se glasi:
>Minister za trgovino in industrijo dovoli lahko izjemo od določb prednjih odstavkov na predlog zbornice glede na nialo število pripadnikov kakega volilnega
telesa.«
* Gl. čl. 46. zak. o izpr. in dop. zakona o žandar-meriji (»Službeni list« št. 586/78 iz 1.1931.).
** »Službeni list« št. 526/77 iz 1.1985.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	oktobra 1935, št. 248/LXII/589. — Uredbo gl. »Službeni list« št. 551/81 iz 1.1935.
2. V prvem odstavku člena 5. se nadomešča beseda »volijo« v prvem stavku z besedama: »lahko volijo«.
3. V prvem odstavku člena 7. se točka 3. izpušča, točka 4. pa postane točka 3.
Drugi odstavek tega člena se izpreminja in se glasi:
»Rok leta dni se računi od dne, ko se je po zakonu pridobila pravica, opravljati obrt. Če je bil obrt prijavljen za registracijo po § 456. zakona o obrtih, se smatra, da je ta pogoj izpolnjen, neglede na to, ali se je izdala pooblastitev ali dovolitev.«
V istem členu se izpreminja poslednji stavek poslednjega odstavka in se glasi:1 »Od poslednjega pogoja se izvzemajo sanvo pomorstvo, rečno brodarstvo in ladje-delstvo:«
4. V prvem odstavku člena 9. se v točki 7. za besedama »davčne uprave« dodajeta besedi: »ali zbornice«.
5. V prvem odstavku Člena 11. se dodaje za tretjim stavkom nov stavek, ki se glasi: »Če ima zbornica manj ko štiri odseke, postavi pristojni zbornični organ poleg članov, delegiranih od odsekov, potrebno število članov in namestnikov tako, da znaša skupno število 4 član^ln 4 namestnike.
6. V prvem odstavku člena 15. se dodajejo v tretjem stavku za besedo »volilcev« besede: »ali zaradi prometnih razmer«.
7. V' tretjem odstavku člena 17. «e črtajo besede: v banovinskih službenih listih, kjer pa jih ni, v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije .:
8. V členu 20. se dodaje na koncu nov odstavek, ki s' glasi: »Za tista volilna telesa, ki glasujejo pismeno, vrši funkcije krajevnega odbora gkivni volilni odbor. V tem primeru sestavijo združbe, odnosno zbornice imenike v dveh izvodil' in pošljejo oba izvoda glavnemu volilnemu odboru. Volilni imenik se razgrne za la volilna telesa v zborničnem uradu
9. V prvem odstavku člena 22. se dodaje kot pred-poslednji stavek tale novi stavek: »V volilnem okrožju zborničnega sedeža ne sme imeli nobena kandidatna lista več ko tri kandidate iste stroke.«
V tretjem odstavku tega Čleita se izpreminja drugi stavek in se glasi: »Ena oseba sme bili nosilec liste samo na eni kandidatni listi.«
V petem odstavku tega člena se dodaj na koncu nov stavek, ki se glasi: »Izvzeti so samo primeri, ko število volilcev ne preseza 30; v takem primeru zadošča, da znaša število predlagateljev petino števila volilc°v <
V sedmem odstavku lega člena na koncu trelje-a stavka se postavlja za besedo »potrdilu« vejica in se to-dajejo tele besede: »pošljejo se pa glavnemu volilnemu odboru lahko tudi po pošti na povratni recepis«.
V sedmem odstavku tega člena se dodajeta v poslednjem stavku za besedo »uprave« tele besedi:	ali zbornice«.
Osmi odstavek tega člena se črta. namesto njega pa stopi hov odstavek, ki se glasi:
»Ce se pošlje kandidatna lista po pošti, morata biti podpisa prvih dveh predlagateljev pri pristojnem obla-stvu overovljena.«
10. V členu 24. se dodajejo za besedo »odbor« tčle besede: »v zborničnem glasilu ali«.
11. V členu 41. je vriniti za številko 5. besedi: »odstavku Q<.
Clen 2.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 24. oktobra 1935; II št. 37.415/u.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
595.
Poslovnik strokovnega odbora.*
I.	Ustroj.
Clen 1.
Pri oddelku za carine ministrstva za finance se astanavlja strokovni odbor z nalogo:
a) da zbira in ureja gradivo za izdelavo in obravnavo carinskega zakona, carinske tarife, postopkov za njuno izvrševanje in komentarja — vse razvrščeno po delih, Členih in tarifnih številkah;
b) da pripravlja predloge z obrazložitvijo radi izvedbe preustroja celotne carinske službe;
c) da sodeluje in oddaja mnenja pri izdelavi načelnih pojasnil, pravilnikov, navodil, razpisov — in ima tč in prejšnje predpise v posebni razvidnosti;
č) da ureja in vodi posebne preglede in statistike o tihotapstvih, obmejnem prometu, obratu in vsem, kar bi bilo potrebno in koristno za kar najboljšo ureditev carinske službe;
d) da hrani motive in spise, ki so rabili pri izdelavi poedinih predpisov, razpisov in pojasnil načelnega značaja;
e) da hrani izvirno besedilo carinskih zakonov, iz-prememb in dopolnitev ter poročila, motive in spise, ki so rabili pri sklepanju trgovinskih pogodb na konferencah itd.;
f) da hrani sejne zapisnike carinskega sveta, razvrščene časovno in vezane po letnikih;
g) da upravlja knjižnico pri oddelku za carine in skrbi, da se nabavi poleg domače literature, zakotiodaj-stva in komentarjev tudi tuje carinsko zakonodajstvo iu literatura, kar bi rabilo pri proučevanju in reševanju strokovnih vprašanj.
Clen 2.
Strokovni odbbr je organ carinskega sveta, je pod neposrednim nadzorom načelnika oddelka in deluje nepretrgoma po zgoraj postavljenih vodilih.
Clen 3.
1. Člani carinskega sveta so obenem tudi stalni člani strokovnega odbora.
2. Poslovodja odbora skrbi za tekoče posle v odboru; postavlja ga minister za finance na predlog načelnika oddelka, poslovno osebje v odboru imenuje pa načelnik oddelka.
3. Načelnik oddelka odredi lahko o poedinih strokovnih vprašanjih za vsak primer posebnega poročevalca (referenta), ki predloži svoje poročilo z obrazložitvijo.
* »Službenp novine kraljevine Jugoslavije« z dne
27.	septembra 1935, št. 224/LV/532,
II.	Poslovanje.
Clen 4.
Vsi predmeti načelnega značaja in vsebine, vazne za poedina vprašanja carinske službe, se hranijo v.strokovnem odboru na mestu, ki se za to določi. Starešine odsekov in razdelkov morajo strogo paziti, da se izroče vsi ti predmeti, ko so likvidirani, strokovnemu odboru v hrambo.
2. Vsa načelna vprašanja in predlogi z obrazložitvijo vred se pošljejo predhodno radi mnenja strokovnemu odboru, ki odda na osnovi zgodovinskega gradiva, ki ga ima, ali na osnovi postavljenih načel ali pa po zgledih iz tujega zakonodajstva obrazloženo mnenje o predmetu, ki in kako se naj reši. Tako obdelan se izroči v oceno carinskemu svetu, nato pa v odobritev ministru za finance. Spis z mnenjem in obrazložitvijo se izroči kesneje strokovnemu odboru v hrambo.
3. Katera vprašanja so načelna, določi starešina odseka ali razdelka sam ali pa načelnik oddelka.
Clen 5.
1. 0 vsakem konkretnem primeru odda mnenje in obrazložitev najprej poročevalec (referent), ki je dobil predmet v delo. Nato odda en član strokovnega odbora (po potrebi pa tudi njih več) svoje obrazloženo mnenje in se potem spravi predmet v oceno pred carinski svet. Zahtevano mnenje se mora oddati v 3 dneh, razen izjemnih primerov, ko je potrebno posebno proučevanje, in tedaj sme načelnik ta rok podaljšati, toda največ do 7 dni.
2. Ce gre za večje posle ali večje proučevanje, se prednja utesnitev ne uporablja, marveč določi načelnik oddelka po svoji oceni potrebne roke.
Clen 6.
1. Kadarkoli se pojavi v praksi vprašanje, ki se je v preteklosti od carinskih ustanov različno reševalo, ali je potrebno, da se reši drugače nego je bilo dotlej reše-vano, se pošlje stvar strokovnemu odboru z označbo prejšnje prakse in obrazložitvijo za novo rešitev.
2. Vsi uradniki oddelka, vse carinske ustanove in poedinci smejo pokreniti iz svoje pobudo konkretna vprašanja, pri čemer naj navedejo razloge za to, in smejo zahtevati, naj se strokovni odbor o pokrenjenem vprašanju izjavi.
Clen 7.
1. V^e načelne odločbe carinskega sveta, sklenjene na predlog strokovnega odbora in odobrene od ministri za finance, so obvezne, dokler se izrečno ne ukinejo ali ne izpremeniijo.
2. Načelne odločbe se objavljajo v »Finančnem zborniku« v obliki razpisov ali pojasnil. Tako se smejo objavljati tudi drugi podatki, ki imajo pomen za carinsko službo.
3. Strokovni odbor vodi poseben vpisnik načelnih odločb in skrbi, da si niso navzkriž. Prav tako vodi poseben vpisnik tudi za razpise in pojasnila in pazi na njih soglasnost.
Clen 8.
1.	Sejni zapisniki carinskega sveta se spišejo vselej tako, da se natipka en izvod eam6 na eni strani pole, da se da razrezati in po snovi razdeliti. Ta izvod se pošlje obenem z izvirnikom strokovnemu odboru v hrambo in uporabo.
2.	Strokovni odbor vodi sejni dnevnik carinskega sveta s temile razpredelki: zaporedna številka zapisnika, imena elanov sveta in poročevalcev, kratka vsebina predmeta rešitve in na koga se nanaša, številka vložnega zapisnika oddelka in kje so spisi. Ta dnevnik se sklene ob koncu vsakega koledarskega leta, se priloži zapisnikom kot kazalo in se z njimi skupaj veže.
Člen 9.
Starešina odseka, odn. razdelka skrbi, da se pošlje vsaka razsodba državnega sveta s tožbo in odgovorom na tožbo vred v prepisu strokovnemu odboru. Tako je ravnati tudi ob drugih sporih (z glavno kontrolo itd.).
Člen 10.
Vsak predmet, ki se je reševal pred carinskim svetom, se pošlje strokovnemu odboru na vpogled, ali ga želi obdržati za svoje spise ali pa položiti v arhiv.
Člen 11.
1. Strokovni odbor osnuje posebno službo za zbiranje podatkov o obmejnem blagovnem in potniškem prometu, o prometnih sredstvih itd. Posebno skrb posveča ustroju zbiranja podatkov o tihotapcih in o načinu, kako se tihotapstva izvršujejo.
2. Vse carinske ustanove morajo po navodilih, ki jih dobe od strokovnega odbora, kar najvestneje in najnatančneje zbrati vse zahtevane podatke in jih vročiti strokovnemu odboru.
3. Za nemarno izpolnjevanje teh obveznosti so odgovorni uradni starešine obenem z uradniki.
III. Hramba spisov.
Člen 12.
1. Vsi spisi, motivi in predmeti, ki se sestavljajo in hranijo v strokovnem odboru, so na razpolago vsem uradnikom oddelka; nikakor se pa ne smejo nositi iz prostorov strokovnega odbora. To velja tudi za knjižnico.
2. Carinskim uradnikom je dovoljeno, napravljati si izpiske in prepise iz spisov strokovnega odbora, kadar je to potrebno za službene posle ali za posebno proučevanje. Če pa ni to v korist službe, sme poslovodja strokovnega odbora odreči dovolitev, da se neki podatki napravljajo ali prepišejo. V takih primerih sme izjemoma to dovobti načelnik oddelka.
IV. Končne določbe.
Člen 13.
Gradivo je treba takoj začeti zbirali in urejati, in čimbolj bo ureditev strokovnega odbora napredovala, tembolj naj ta svoje poslovanje razširi, tako da mora stiokovni odbor v začetku 1. 1936. po vodilih, postavljenih v tem pravilniku, opravljati svoje posle v polnem obsegu.
Člen 14.
Vsi izdatki za nabavo gradiva, knjig, strokovne literature in potrebščin za delo obremenjajo fond za pobijanje tihotapstva, ker rabi to gradivo povsem za izdelavo in obravnavo novih zakonov, postopkov itd.
Člen 15.
Ta poslovnik dobi obvezno moč takoj.
V Beogradu, dne 13. avgusta 1935; št. 19.700/IV.
Minister za finance Letica s. r»
596.
Razpisa.*
i.
Pojasnilo o carinjenju alkohola.
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona p občni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta dajem naslednje pojasnilo:
V komentarju za tar. št. 114 je pojasnjeno, kateri alkohol je treba ocarinjati po tej tarifni številki. Po tem pojasnilu se ocarinja po tar. št. 114 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi samo etilov alkohol.
Razen tega alkohola so označeni v nadpisu 4. skupine IV. dela uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi drugje ne imenovani alkoholi. Ker označa iz te skupine samo tar. »t. 255 alkohole, in to tekoče, se mora po njej ocarinjati tudi butilov alkohol, ker je tekoč, kakor vsi ostali tekoči alkoholi, ki niso v tarifi drugje imenovani.
Drugje ne imenovane alkohole, če so trdi, je uvrstiti v ostale organske kemijske proizvode in ocarinjati po tar. št. 235, točki 2., uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi, če niso umetne dišeče snovi.
V Beogradu, dne 7. oktobra 1935; št. 24.206/IV.
Minister za finance Lctica s. r.
II.
Navodilo za ravnanje s potrdili o odstopljenem orehovem lesu skladno z odločbo ministrskega sveta št. 6789/IV-1935.
Radi pravilne uporabe odločbe ministrskega sveta št. 6789/1V z dne 19. marca 1935** daje oddelek za carine ministrstva za finance sporazumno z artiljerijsko-tehnič-nim oddelkom vojske in mornarice naslednje navodilo:
Potrdilo o odstopljeni ali ponujeni količini orehovega lesa pristojnemu vojaškemu oblastvu izdaje skladno z odločbo ministrskega sveta št. 6789/IV-1935 ministrstvo za vojsko in mornarico. Izvirnik potrdila z označbo carinarnic, pri katerih se naj izvoz izvrši, izroči ministrstvo izvozniku, dvojnik pa pošlje tistim izvoznim carinarnicam, ki so bile navedene v ponudbi za odstop lesa vojski.
Izvoz orehovega lesa se sme vršiti pri carinarnicah, označenih v potrdilu, v poljubnih količinah po lastnem preudarku, vendar vsega skupaj samo do količine, na katero se potrdilo glasi. V tem primeru je ravnati takole:
Izvoznik predloži z deklaracijo vred izvirno potrdilo, carinarnica pa na njem uradno potrdi izvoženo količino. Prav tako potrdilo postavi carinarnica tudi na dvojnik potrdila, ki ga priloži unikatu deklaracije, izvirno potrdilo z nanj postavljenim svojim potrdilom pa vrne izvozniku. Tako postopajo tudi ostale carinarnice, označene v potrdilu.
Tista carinarnica, pri kateri se izvozi poslednja količina orehovega lesa, navede v izvirniku in dvojniku potrdila, da je potrdilo z izvozom te količine izčrpano, in priloži oba unikatu dotične izvozne deklaracije.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. oktobra 1935, št. 237/LVI11/568.
** »Službeni lisi« it. 195/28 iz 1.1935.
Ce se izvozi vsa dovoljena količina orehovega lesa samo pri eni carinarnici ali če je v potrdilu označena samo ena carinarnica, je postopati takole:
Ce se izvozi vsa dovoljena količina v eni pošiljatvi, priloži carinarnica potrdilo unikatu izvozne deklaracije, Ce se pa izvozi v več pošiljatvah, odvzame carinarnica pri prvi pošiljatvi izvirno potrdilo, označi na njem izvoženo količino in ga priloži unikatu deklaracije; izvozniku pa izda na njegovo zahtevo prepis potrdila in označi na njem že izvoženo količino. To ponovi carinarnica pri vsaki nadaljnji pošiljatvi, dokler ni dovoljena količina izčrpana.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne
7.	oktobra 1935; št. 24.205/IV.
597.
Telefonski promet.*
Upostavljen je telefonski promet:
1. Vsi kraji v Jugoslaviji — vsi kraji na Izlandu, izza dne 1. novembra 1935; taksna enota za navadni triminutni pogovor 46’50 zl. fr., taksa za pripravo, če se pogovor ne opravi, a telefonske službe ne zadeva krivda, 10'75 zl. fr.;
2. Štore —Villa del Nevoso in Celje — Catania, izza dne 25. oktobra 1935; taksna enota za prvo 1‘80 zl. fr., za drugo 4-80 zl. fr.;
3. Št. 11 j v Slov. gorica h — Tobelbad (Avstrija), izza dne 25. oktobra 1935; taksna enota 2'70 zl. fr.
Banove uredbe.
598.
Objava
banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
II.	No. 26.708/1.
Občina Vežica v srezu dravograjskem pol)ira v proračunskem letu 1935./36; nastopne občinske davščine:
1. 140 (sto štirideset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od 100 1 vina Din 100'—,
h) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—,
c) od 100 1 piva Din 60’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 3*—,
e) od 100 1 sadjevca Din 10?—,
f) od goveda nad 1 letom Din 25’—,
g) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
h) od prašičev Din 15’—,
i) od drobnice Din 5’—,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. oktobra 1935, št. 247/LXT/587 (ad 1.), z dne 20. oktobra 1935, št. 248/LX11/590 (ad 2. in 3.).
j) od 100 kg uvoženega svežega mesa vseh vrst Din 100’—,
k) od 100 kg uvoženih mesnih izdelkov (klobas, slanine itd.) Din 20'—.
3.	T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. oktobra 1935.
m+m ■ —
599.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 136 z dne 14. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. maja 1935, I. št. 18.189/0, so napredovali na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani: ing. Turnšek Viktor, profesor IV. položajne skupine 2. stopnje, v IV. položajno skupino 1. stopnje. Kralj Franc, profesor Vil. položajne skupine v VI. položajno skupino, in ing. Hacin Fridolin, profesor VII. položajne skupine v VI. položajno skupino.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. maja 1935, I, št. 18.180/0, je napredoval arhitekt Kregar Rado, profesor V. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona: z odlokom z dne 4. junija 1935, št. Kns 695/35, razširjanje in prodajanje dnevnika Der \Viener Ta g«.
Številka 137 z dne 15. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. maja 1935 j e bila upokojena Kokot Minka, nastavnica VIII. položajne skupine meščanske šole v Škofji Loki s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. aprila 1935 je bil upokojen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Lukašič Avguštin, višji kontrolor VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom s pravico do pokojnine; ki mu pripada po zakonu.
Številka 138 z dne 18. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. maja 1935 so bili odlikovani na predlog ministra pravde: dr. Premšak Ivan, sodnik okrožnega sodišča v Celju v pok., z redom Sv. Save Til. stopnjo; Karba Jurij, vodja zemljiške knjige v pok., v Mariboru in Vidmajer Ivan, upokojeni pisarniški uradnik sre-skega sodišča v Ormožu, pa z redom Sv. Save V. stopnje.
Številka 139 z dne 19. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. maja 1935 so napredovali v V. položajno skupino: Lapajne Ivan, upravitelj meščanske šole v Vojniku; Perme Ljuba, nastavnik I. dekliške meščanske šole v Mariboru; Jaušovec Franc, nastavnik moške meščanske šole v Celju; Martinc Franc, nastavnik deške meščanske šole v Mariboru; Zorec Francka, nastavnik meščanske šole na Jesenicah; Perko M a -
rija, nastavnik meščanske šole na Jesenicah; Hergot Josip, upravitelj meščanske šole v Mežici; Lindtner Alfonz, nastavnik meščanske šole v Ljutomeru in H a j h m a n Josip, nastavnik deške meščanske šole v Celju; v VIL položajno skupino: Rot-Slapšak Ana, nastavnik meščanske šole v Tržiču; Albert Vladka, nastavnik meščanske šole v Škofji Loki; Artl Antonija, nastavnik meščanske šole na Jesenicah In Kosta-Pucelj Iva, nastavnik meščanske šole v Brežicah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. aprila 1935 je napredoval pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za poštnohranilničnega uradnika VIL položajne skupine Ton j a Ivan, p. t. uradnik VIII. položajne skupine iste podružnice.
Z odlokom ministra prosvete z dne 26. marca 1935 so bili premeščeni na prošnjo: Čebular Marija, učiteljica VIII. položajne skupine osnovne šole v Krašnji, na osnovno šolo v Borovnici; Danev Danilo, kontraktualni učitelj osnovne šole v Dragatušu, srez črnomaljski, na osnovno šolo v Zažarju, srez ljubljanski; Fajdiga Vida, učiteljica VIII. položajne skupine osnovne šole v Selu, na osnovno šolo v Stranju, srez kamniški; Jezeršek Ivan, učitelj IX. položajne skupine osnovne šole v Cajnarju, na osnovno šolo v Sv. Trojici, srez logaški; Jurca Marija, učiteljica IX. položajne skupine osnovne šole v Mekinjah, na osnovno šolo v Nevljah, srez kamniški; Kavšek Frančiška, učiteljica Vlil. položajne skupine osnovne šole v Dragatušu, na osnovno šolo v Črnomlju; K i n č i č Marija, učiteljica IX. položajne skupine osnovne šole v Pertoči, na osnovno šolo v- Gederovcih, srez murskosoboški; Laza r Pavla, učiteljica IX. položajne skupine osnovne Šole v Dobrniču, na osnovno šolo v Št. Juriju pri Grosupljem; Makarovič Marija, učiteljica IX. položajne skupine osnovne šole v Krki, na osnovno šolo v Lučinah, srez kranjski; Nartnik Marija, učiteljica IX. položajne skupine osnovne šole v Tribuču, na osnovno šolo v Rožnem dolu. srez črnomaljski; Javeršek Mari j a , učiteljica Vlil. položajne skupine osnovne šole v Polju, na osnovno Solo v Rogaški Slatini; Pogačnik Milan, učitelj IX. položajne skupine osnovne šole v Zg. Tuhinju, na osnovno šolo v Komendi; Salomon-Mon'ari Silvi ja, učiteljica IX. položajne skupine s 1. periodskim poviškom osnovne šole v Šmartnem v Rožni dolini, srez celjski, na osnovno šolo v Mirni, srez novomeški; S k ti 1 j Vlada, učiteljica VIII. položajne skupine osnovne šole v Zidanem mostu, na osnovno šolo na Vrhniki; Skodlar Ivanka, učiteljica IX. položajne skupine osnovne šole v Dobrepoljah, na osnovno šolo v Smledniku; š u -ler Stane, učitelj VIII. položajne skupine osnovne šole "v Starem trgu, na osnovno šolo v Dobrepoljah; 'la v žel j Josip, učitelj VIII. položajne skupine osnovne šole pri Sv. Duhu v Halozah, na osnovno šolo v Zavrču; Zupančič Josip, učitelj VIII. položajne skupine osnovne šole v Dražgošah, na osnovno šolo v Selcah; Zupan Ana, učiteljica IX. položajne skupine osnovne šole v Vidoncih, na osnovno šolo v Gornji Lendavi; Belehar Anton, učitelj VIII. položajne skupine osnovne šole v Tržiču, na osnovno šolo v Zidanem inostu; Globočnik Justina, učiteljica IX. položajne skupine osnovne šole v Kapci, srez dolnjelendav-ski, na osnovno šolo v Škocijanu; Ziherl Alojzij, učitelj IX. položajne skupine osnovne šole iz Vritnega polja, na osnovno šolo v Trzinu; Istinič-Pahor Karolina, učiteljica IX. položajne skupine osnovne
šole v Cadramu, na osnovno šolo v Št. Vidu nad Ljubljano, prideljeuo meščanski Šoli istotam; Kocuvan Adolf, učitelj IX. položajne skupine osnovne šole v Belih vodah, srez slovenjgrajski, na osnovno šolo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, in Kav ec Marija, učiteljica VIII. položajne skupipe osnovne šole v Graškem, na osnovno šolo v Kranju.
Z odlokom vršilca dolžnosti generalnega direktorja in na podlagi pooblastila ministra za promet, M. S. št. 13.254/34, sta bila premeščena na prošnjo Š a lipah Frančišek, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Jesenice, v postajo Kočevje in Dekleva Dragotin, prometni uradnik IX. p,oložajne skupine postaje Bosanski Brod, v postajo Prevalje.
Z odlokom vršilca dolžnosti generalnega direktorja in na osnovi pooblastila ministra za promet, M. S. št. 13.254/34, so bili premeščeni: po službeni potrebi Adam Ciril, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Hrastnik, v postajo Zidani most; na prošnjo: Vodenik Konrad, prometnik VIII. položajne skupine postaje Šmartno ob Paki, v postajo Ljubljana, glavni kol., Pohar Jožef, prometnik IX. položajne skupine postaje Metlika, v postajo Šmartno ob Paki za šefa, in Dekleva Josip, pomožni 'Strojevodja X. položajne skupine kurilnice Maribor, v kuril-nično izpostavo v Rogatcu.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je pre|>ovedalo z odlokom z dne 6. junija 1935, št. Kus 706/35, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure >Našička afera — gde je korupcija«.
Številka 110 z dne 20. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. maja 1935 je bil upokojen z dnem 4. marca 1935 Kenda Robert,- profesor klasične gimnazije v Mariboru in uradnik III. položajne skupine 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. aprila 1935 je bila upokojena L i c h t e n w a I 1 n e r Viktorija, učiteljica v Krčevini pri Mariboru in uradnik
VI.	položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Številka 141 z dno 21. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. junija 1935 je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal minister prosvete Čirič Štefan. Z istim ukazom sta bila postavljena dr. Hasanbegovič Avda, minister brez portfelja, za ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter dr. Marušič Drago, minister za socialno politiko in narodno zdravje, za ministra prosvete.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. maja 1935, O. št. 7034, je bil postavljen za inšpektorja
IV.	položajne skupine 1. stopnje s 1. periodskim poviškom v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dr. M a t k o I v a n, šef internega oddelka banovinske bolnice v Mariboru. S tem ukazom se razve! javlja ta ukaza Z dne 30. junija 1984, O. št. 14.171, s katerim je bil dr. Matko prevzet iz samoupravnb službe in postavljen za višjega svetnika omenjenega ministrstva v IV. položajni skupini 1. stopnje brez periodskega poviška ter ukaz z dne 18. avgusta 1934> O. št. 16.816, s katerim je bil preveden na zvanje inšpektorja IV. položajne skupine I. stopnje brez periodskega poviška.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. maja 1935, O. št. 6985, je bil p o s t a v 1 j e n d r. L i p n j a k Danilo, zdravstveni višji pristav .VII, položajne sku-
pine s 1. periodskim poviškom pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi, za zdravstvenega višjega pristava
VI. položajne skupine.
Z odlokom pomočnika ministra za promet z dne
4.	maja 1935 je bil upokojen Smole Ignacij, oficial VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 4. maja 1935 so bili upokojeni iz področja direkcije državnih železnic v Ljubljani: Radej Henrik, administrativni uradnik VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, Stamač Rafael, vlakovodja VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom, 0 r t h a b e r Rudolf, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, PušnikMartin, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, P e r u c i Miroslav, nadzornik premikalne službe VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom in Grbec .1 o-ž e f, vlakovodja Vlil. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Številka 142 z dne 22. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne II. maja 1935, I. št. 7453/0, sta napredovala za profesorja
VII. položajne skupine na državni trgovski akademiji v Mariboru Š i 1 c J o ž e f in dr. Kralj Vladi m i r, profesorja Vlil. položajne skupine iste akademije.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne
10.	maja 1935, št. 33.586/111, je bil premeščen na prošnjo D r a g i š i č Franjo, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega oddelka v Murski Soboti, v glavni oddelek Zagreb-Maksimir.
Številka 143 z dne 24. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28 maja 1935, O. št. 7722, je bil premeščen po službeni potrebi dr. II a r i n g Ludvik, zdravstveni višji svetnik
V.	položajne skupine z 2. periodskim poviškom od sre-skega načelstva v Ljutomeru k sreskemu načelstvu v Rostuši v Vardarski banovini.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. maja 1935, št. 57.635, je bil p r e m e š č e n na prošnjo d r. L e -s kovic Stanislav, sodnik sreskega sodišča VI1. položajne skupine v Kragujevcu, k sreskemu sodišču v Krškem.
Številka 144 z dne 25. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. junija 1935 je bila sprejeta ostavka, ki so jo podali: predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle Jevtič Bogoljub, minister za vojsko in mornarico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja ar-mijski general ZivkovičPeter, minister za finance dr. S t o j a d i n o v i č M i 1 a n, minister pravde d r. K o-jič Dragutin, minister za šume in rudnike dr. Popovi č S v e t i s 1 a v, minister za notranje posle Popovič Velimir, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Hasanbegovič Avda, minister za prosveto d r. Marušič Drago, minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič Milan, minister za promet Vujič Dimitrije, minister za gradbe dr. K o ž u 1 j Marko, minister za telesno vzgojo naroda dr. Auer Ljudevit in minister za poljedelstvo dr. Jankovič
D ragu t i n. Imenovani so bili razrešeni dolžnosti in postavljeni na razpoloženje.
Z istim ukazom so bili postavljeni: za predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle dr. Sto j adi novic Milan, za ministra za notranje posle dr. Korošec Anton, za ministra za vojsko in mornarico častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja armijski general Živkov ič Peter, za ministra za promet dr. S p ali o M e h m e d, za ministra brez listnice dr. B e h m e n Še f k i j a, za ministra za poljedelstvo Stankovič S v e t o z a r, za ministra za socialno politiko in narodno zdravje Preka Nikola, za ministra za trgovino in industrijo dr. Vrba ni č Mila n, za ministra pravde dr. Auer Ljudevit, za ministra za telesno vzgojo naroda K o m n e n o v i č Mirk o, za ministra za šume in rudnike Stefanovič I g n j a t, za ministra brez listnice -I a n k o v i č D j u r o, za ministra za prosveto S t o š o v i č D o b r i v o j, za ministra za finance l.eticn Dušan in za ministra za gradbe Boli i č Milo s.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. marca 1935 je n a p r e d o v a 1. v VII. položajno skupino Ž u -žek Josip, veroučitelj deške narodne šole v Kranju.
številka 143 z dne 26. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. maja 1935, P. t. št. 42.194, je bila p r e m e š č e n a po službeni potrebi k pošli in telegrafu Murska Sobota Dekleva II e 1 e n a. p. t. višji kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 2.
številka 116 z dne 27. juni ja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. aprila 1935 so napredovali v VI položajno skupino: Veber Franja, učiteljica v Starem trgu, srez logaški; Vo r S i č A n t o n i j a, učiteljica v Dobrni; Ž a g a r A n , učiteljica v Ljutomeru in Levec Štefanija, učiteljica v Bohinjski Bistrici.
Z ukazom kraljevskih namestnikov sta bila prem e-ščena na prošnjo: k pošti in telegrafu Ruše Zeli el j Franjo, p. t. višji kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1 in k pošti in telegrafu Maribor t II i n t e r 1 e c h n e r J e r i c a, p. t. višji kontrolor
VI.	položajne skupine pošto in telegrafa Ruše.
Številka 147 z dne 28. junija 1935.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom z dne 19. junija 1935, I. št. 29.375, uvažati v našo državo in v njej,razširjati knjigo U stava kraljevin e'J u-go s 1 a v i j e«, ki jo je izdal v Temešvaru v romunskem jeziku Kozine Avrol.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Pržavno tožilstvo v Zagrebu je z odlokom z dne 19. junija 1935, Kns. št. 777/35, prepovedalo na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure »Umovanje zdravog razuma;, ki jo je spisal Pelagič Vasa in izdal v Zagrebu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik ln urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in nalaga Tlakama Merku d, d. f Ljubljani j njen predstavnik: Otmar Mihalek y LjubljanL
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 87. kosu VI. letnika z dne 30. oktobra 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 1100/38.	2988
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
0(1 8. oktobra do 14. oktobra 1935.
Ho naredbi ministrstva za narodno zdravje
H.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	- |g-s « o « « iz	o > c	k. a	is
	O Iz 0	sa	o	o *
	1	O		
Skupina tifuznih bolezni.
Celje	 Celje (mesto) . . • • Konjice	 Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer	 Maribor desni breg Maribor levi breg . Prevalje ....... Radovljica ...... Slovenjgradec .... Šmarje pri Jelšah .		t 2 1 2 2 1 1 4 1 3 a	1 1 1 1 1 11 - -	'-®1 ! 1 1 i I ^ 1 I ” II 1	-	4 2 2 1 1 2 3 1 1 4 2 3 2
V sega Griža. —	. . I 27 i 0 Dj-senteria			£►	—	28
Dolnja Lendava . . .	. •	14	2	1	1	14
Gornjigrad		. i	4	—	—	H	4
Kočevje 			5	1	—	—	C 1 n
		1 o	O	***		
Ljubljani.' (mesto) .		o 2	O	1	—	1) 1 1
Maribor desni breg		1		~		
Murska Sobota . . .	• • •	1	—	1	-•	—•
Novo mesto			118	70	72	4	112
Prevalje			l>	3	1		8
Vsega Škrlatinka.	— J*	165 | 79 carlntii		76 la.	5	153
Brežice ........		12	1	2		11
Celje		. . .	2		1	—	1
Celje (mesto) ....	• • .	1			—	—	1
Dolnja Lendava . . .	. • .	1	—	—	—	1
Gornjigrad		• • •	2	—	1	—	1
Kamnik		. . -	1	—	l	—	—
Kranj		. . .	2	—	—	—	2
Konjice	. . •	• • .	2	1	1	—	2
K rsko ..••••*•■	• • •	2	—	1	—	1
Laško 		• • •	2. 1	—	—	—	2
Litija		• • •			—	—-	1
Ljubljana (srez) . .	• • •	2	4 1	—		6
Ljubljana (mesto) .	• • *	11		4	—■	8
Ljutomer		• • •	—	4			4
Maribor desni breg	• • •	10	1	4		7
Maribor levi breg .	• • •	3	—	—	*“	3
Maribor (mesto) . .		2	4	1		C
Murska Sobota . . .		3	—-		■”	2
Novo mesto			2		—		2
Prevalje .......	i i *	7	3	2	■“	8
Ptuj ..........	• i >	1				1
		1	—	—	“*	1
Radovljica ......	i • i	4				• 4
Šmarje pri .Jelšah .	• # •	—	1	—		' 1
Vsega	• ■ t	74	120	18	—	76
Srez	1 o	j>3 h	► 2	Umrli	tt-s s-s o -
.			P		
Ošpice. — Morbilli.
Ljubljana (mesto) . . . . |	1 1	- |	-!	-|	i
Vsega . . . |	ll	-1	— i	— |	i
Daviea. — Diphteria et Croup.					
Brežice		16	11	3	2	22
Celje		—	2	—	—	2
Celje (mesto)		2	—	2	—	—
Kamnik		1	5	—	—	6
Kranj		10	3	6		7
Kočevje		3	1	3	—	1
Krško		3	1	—	—	4
Laško		1	2	—	—	3
Litija		10	—	7	—	3
Logatec		1	—	1	—	—
Ljubljana (srez)		17	3	6	—	14
Ljubljana 'mesto) ....	14	6	3	—	16
Ljutomer		1	2	—	—	3
Maribor desni breg . . .	2	2	1	—	3
Maribor levi breg ....	3	3	4	—	2
Maribor (mesto)		5	o	—		7
Murska Sobota		2	—	—	—	2
Novo mesto		1	—	1	—	—
Prevalje		7	1	2	—	6
Ptuj		3	2	\	—	4
Radovljica 		1	—		—	1
Slovenjgradec .......	1	2	1	—	2
Šmarje pri Jelšah ....	3	4	2	—	5
Vsega . . .	107	51	43	2	113
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Litija		10	_	-		10
Murska Sobota		2	1	1	—	2
Ptuj		17	5	10		12
Vsega ... | 29 | fi šen. — Ervsipelas.			11	-	24
Brežice		1	—		—	1
Celje (mesto)		1	-	’	—	1
Dolnja Lendava		o	2	1	—	3
Gornjigrad		—	I	—	—	1
Kamnik. 			—	1	—	—	1
Konjice		2	1	1	—	2
Litija 			1	—		—	1
Ljubljana (mesto) ....	6	—	3	—	2
Ljutomer		—	1	—	—	1
Maribor desni breg . . .	1	1	—	—	2
Maribor levi breg ....	2	1	—	—	3
Maribor (mesto)		\	1	—	—	2
Murska Sobota		1	1	—	—	2
Novo mesto		1	—	—		1
Ptuj		1	—	—	—	1
Slovenjgradec		1	—	1	—	t —
Šmarje pri Jelšah ....	2	1	1	j	1 2
Vsega . . .	22 i 11		1 7	i~	| 20
Krčevita odrevenelost. -		— Tetanus.			
Brežice 				1	—	—	—	
Dolnja Lendava		1	—	—		
Kal. c		1	,	;	1	—	. —
Konjice		1	—	1	—	
Ljutomer			1				—	—
Maribor desni breg . . .	1	—	—	—	1
Vsega . . .	G		2	~	1 4
Otročniška vročica. — Sepsis puer-peralis.
Maribor levi breg . .	-Ml-!-! i
¥»•*» . , ,	—i i i—i—i i
irei	Ostali	O __ o w c o	© > n u ■o	Umrli	9 — n 55 o -
Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta					
Kočevje 		1		—	—	1
Laško		1	—	—			1
Ljubljana (mesto) ....	1	—	—	—	1
Maribor desni breg . . .	1	—	1	—	
Vsega . . .	i. 4		t		3
Vnetje priušcsne slinavke. —			Parotitis		
epidemica.					
Gornjigrad		1 -	1 1	-		i
Vsega . . .	-	1	—	—	i
Norice. — Varice		Mac			
Ptuj			| —	S	4	| —	4
Vsega . . .	1 -	8	4	_	4
Liubljana, dne 18. oktobra			1935.		
Kraljevska banska uprava			Travske		
banovine v L	jubljan		i.		
ad 2947
Uradni popravek.
V tukajšnjem razglasu IV. No. 16.455/4 (nabava blaga za božičnico), objavljenem pod zap. št. 2947 v prilogi k 86. kosu »Službenega lista« z dne 26. oktobra t. 1., se mora drugi odstavek glasiti pravilno:
Ponudbe, kolkovane s 5 Din, z vzorci, cenami in prodajnimi pogoji je nasloviti do 10. novembra t. 1. na prosvetni oddelek (banovinski šolski odbor) kraljevske banske uprave v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9, II. nadstr., soba 19,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 26. oktobra 1935.
❖
K V. No. 7483/14.	2898-8-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Ooruji Vižingi
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. novembra 1935 ob 11. uri dop. v sobi št 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26.
Ponudbe naj se glase v obliki pc;**-sla v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 98.503*24.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banoviue v Ljubljani, dne 17. oktobra 1935.
K V. No. 7533/17.	2897—3—8
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Holmcu
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na »lan 4. novembra 1935 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 99.974'21.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. oktobra 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Ila Po 200/35—4.	2996
Oklic.
Tožeča stranka Rožič Marija, roj. Petan, trgovčeva žena, sedaj v Črnomlju št. 23, je vložila proti toženi stranki Rožiču Francu, bivšemu trgovcu v Brežicah, sedaj neznanega bivališča, radi ločitve zakona od mize in postelje k opr. št. Ila Po 200/35 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 20. decembra 1935 ob 8.30 dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 2.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Kunič Josip, s. pr. v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II a, dne 16. oktobra 1935.
R 240/35-2	’	2968
Amortizacija.
Po prošnji Jakopiča Franca, Jesenice, Železniška ulica št. 2, se uvaja postopanje radi amortizacije vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom enega leta, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Oznamenilo: Vložna knjižica Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani, vpisana zadruga z omejeno zavezo, glaseča se na ime Jakopič Franc, Mojstrana št. 38 78 z vlogo 7801'— dinarjev. Sresko sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 24. oktobra 1935.
*
I 1337/35—5.	2982
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška
knjiga k. o. Hotiza, vi. št. 115 pod B 4
in 5.
Cenilna vrednost: Din 55.620'—.
Vrednost pritikline: Din 674'—.
Najmanjši ponudek: Din 27.810'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 20. oktobra 1935.
*
I 1259/35-4.	2983
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Petešovci, vi. št. 243 pod B 583/a in k. o. Dolina, vi. št. 143 pod B 11/a.
Cenilna vrednost: Din 11.875'—.
Vrednost pritikline: Din 87'75.
Najmanjši ponudek: Din 7917'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 21. oktobra 1935.
I 1301/35—6.	2981
Dražbeni oklic.
Dne 27. novembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava, vi. št. 1247 pod B 16 in 13 in B 9.
Cenilna vrednost: Din 18.400'—.
Najmanjši ponudek: Din 9267'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 24. oktobra 1935.
I 1256/35-6.	2980
Dražbeni oklic.
Dne 27. novembra 1935 o b p o 1 desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Turnišče, vi. št. 7 B 7/č; 69 B 7/č; 526 B 24/c; 573 B 3/c; 723 B 2/c; 571 B 14/č; 572 B 7/č; 962 B 2; 1158 B 4/č; 1296 B 4/b; 1302 B l/c in k. o. Dolnja Lendava, vi. št. 732 B 4/c in 733 B 9/c.
Cenilna vrednost: Din 51.430'—,
Vrednost pritikline: Din 500'—.
Najmanjši ponudek; Din 34.623'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 25. oktobra 1935.
I 1594/34.	2999
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše in njiv): zemljiška knjiga: Sebeborci, 1/4 vi. št. 62.
Cenilna vrednost: Din 10.484'—.
Vrednost pritiklin: Din 685'—.
Najmanjši ponudek: Din 6990'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 7. oktobra 1935.
I 1140/34.	8000
Dražbeni oklic.
Dne 29. nove m b r a 1935 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, njiv, travnikov): zemljiška knjiga Sotina, 40/64 vi. št. 21, 82,' 83, 161, 262, 474.
Cenilna vrednost: Din 80.139'—.
Vrednost pritiklin: Din 1490'60.
Najmanjši ponudek: Din 53.426'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 7. oktobra 1935.
I 1080/35—6.	2984
Dražbeni oklic.
Dne 30. novembra 1935 ob desetih bo na mestu samem na Štefanji gori dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Štefanja gora, vi. št. 8.
Cenilna vrednost: Din 53.213'—.
Vrednost pritikline: Din 1925'—.
Najmanjši ponudek: Din 35.476'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicor bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju,
dne 21, oktobra 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
5)52.
Sedež: Breg pri Ptuju.
Dan vpisa: 24. oktobra 1935.
Besedilo: »Petovia« usnjarska industrija d. d.
Izprememba: Vpišeta se elana upravnega sveta Gvozdanovič Artur, ravnatelj Jugoslovenske udružene banke v Zagrebu, in Sterger Joško, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru.
Prokura se je podelila Cilenšek Pan-kracu, ravnatelju na Bregu pri Ptuju.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24. oktobra 1935.
Rg B II 30/15.
953.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 24. oktobra 1935.
Besedilo: Artenjak & Sehosteritseh.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Besedilo firme odslej: Artenjak in Sehosteritseh, trgovina z mešanim blagom v Ptuju.
Izbriše se dosedanji družabnik Scho-steritsch Ludvik zbog smrti, vpiše pa novi družabnik Sehosteritseh Otmar, trgovec v Ptuju.
Pravico družbo zastopati in firmo podpisovati ima družabnik Artenjak Franc, ki podpisuje na ta način, da pristavi pod firmo lastnoročni podpis.
Okrožuo kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. oktobra 1935.
Rg 1 54/3.
Vpisi v zadružni register.
Voisala se je nastopna zadruga. 5)54.
Sedež: Kovačevei.
Dan vpisa: 24. oktobra 1935.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Ko-vačeveih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen:
a) razpečavati in predelavah kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov,
b) oskrbovati svojim udom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste,
c) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča,
d) nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom,
e) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da:
1. snuje naprave in naredbe v po-vzdigo kmetijstva in domačega obrta svojih udov.
2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom nasvete,
3. prireja poučne gospodarske shode in razstave, ter izdaja primerne knjige in tiskovine.
Zadružna pogodba (statut) z dne 22. septembra 1935.
.Vsak zadružnik jamči s svojim opra-
vilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na uradni deski.
Načelstvo sestoji iz treh zadružnikov; člani načelstva so:
1. Zekš Mihael, posestnik v Kovačev-cih št. 47 (ngčelnik),
2. Možonji Anton, posestnik v Kova-čevcih št. 19 (podnačelnik),
3. Cor Anton, posestnik v Kovačevcih št. 12.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. oktobra 1935.
Zadr V 78/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatkiprinastop ni zadrugi:
955.
Sedež: Sv. Martin pod Vurbergom.
Dan vpisa: 24. oktobra 1935.
Besedilo: Slovensko-goriška sadjarska zadruga, Sv. Martin pod Vurbergom, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
1. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Dominik Ramuta, Pihler Anton, Hrastnik Martin in Cernčič Ivan, vpišejo pa novo izvoljeni člani načelstva: Rože Josip, trgovec v Pobrežju, Aleksandrova cesta 65, Turjak Lovro, žagar v Račah št. 68, Finžgar Josip, posestnik pri Sv. Marjeti na Dravskem polju št. 11, in Velikonja Peter, mehaničar v Mariboru, Koseskega št. 11.
2. Zadružna pravila so se izpremenila v § 1.
Sedež zadruge odslej: Maribor, Tat-tenbachova ulica št. 2.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24. oktobra 1935.
Zadr V 38/6
Konkurzm razglasi
956.
Por 23/35—3	2959
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Sirnik Elizabete, pos. in trg. z mešanim blagom v Tacnu št. 75.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Pegan Vladislav, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 22. novembra 1935 ob pol 11. uri.
Kok za oglasitev do 18. novem. 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. oktobra 1935.
Por 25/35—2	2958
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Malavašiča Janeza, pos. in mizarskega mojstra v Podlipi 12, p. Vrhnika.
Poravnalni sodnik: dr. Leitgeb Avgust, starešina sreskega sodišča na Vrhniki,
Poravnalni upravnik: Jurca Franc, trgovec v Podlipi št. 10.
Narok za sklepanje poravnave pri sre-skem sodišču na Vrhniki dne 15. novembra 1935 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 9. novembra 1935 pri sreskem sodišču na Vrhniki.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. oktobra 1935.
*
958.
Por 18/35—220.	2987
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar tvrdke Zilič Bogdan, trg. z železnino v Ljubljani.
Potrja se poravnava, sklenjena med dolžnikom Bogdanom Žiličem in njegovimi upniki dne 26. IX. 1935 pri poravnalnem naroku pred podpisanim sodiščem.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. oktobra 1935.
*
959.
Por 13/35—33	2975
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva pokojnega Bernar-dija Dragota, hotelirja, prekajevalca in hišnega posestnika v Celju, Gosposka ulica 7.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila Bernardi Alojzija kot dedinja zapuščine po pok. Bernardiju Dragotu, hotelirju, prekajevalcu in hišnem posestniku v Celju, Gosposka ulica 7, s svojimi upniki pri naroku dne 19.‘X. 1935. Po tej poravnavi mora plačati Bernardi Alojzija prednostne terjatve in zahtevke, v katere ne posega poravnava, v celoti. ostale terjatve pa plača s 40 odstotno kvoto, plačljivo v 10 mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok 60 dni po potrditvi poravnave.
Okrožno kot por. sodišče v Celju, odd. I., dne 22. oktobra 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. štev. 49.895/35.	2971
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjševalno ofertno licitacijo za spodaj navedena dela:
1. »Steklarska dela (običajna zasteklitev in nadsvetlobo). Uradni proračun znaša Din 166.775'—,
2. pečarska dela (peči, štedilniki in oblaganje sten). Uradni proračun znaša Din 43.750-—,
3. pleskarska dela (okna, vrata in stene). Uradni proračun znaša Din 154 tisoč 823'80.
Licitacija se bo vršila dne S. novembra 1935 ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu, kjer se dobe vsi razpisni pripomočki od dne 29. oktobra 1935 dalje.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 26. oktobra 1935. Predsednik: dr. Vladimir Ravnihar s. r.
Št. VII/1 50.0G3/35.	2979
Razpis.
Podpisano mestno poglavarstvo v v Ljubljani razpisuje dobavo 700 ton premogovega zdroba in 40 ton kosovca za mestno klavnico v Ljubljani.
Pravilno opremljene in koikovane ponudbe je vložiti pri mestnem poglavarstvu — ravnateljstvo mestne klavnice — v Ljubljani, Mesarska cesta 1, do 13. novembra 1935, 12. ure opoldne.
Dobavni pogoji se dobijo pri ravnateljstvu mestne klavnice v Ljubljani. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 26. oktobra 1935. Predsednik: Dr. Vlad. Ravnihar s. r.
H5
No 12.486/1-35.	3002
Očuvalna odredba
Na podstavi pravnomočne razsodbe sreskega sodišča v Celju, odd. V., z dne
5.	septembra 1935, Kps 859/35—5, se v smislu §§ 52. in nasl. uredbe za izvrševanje očuvalnih odredb (Ur. 1. št. 125/28 iz leta 1929./30.)
prepoveduje Potočniku Matiji, sinu Ivana in Frančiške, rojene Zianeri, rojenemu 30. septembra 1915 v Zabukovci, občina Griže, stanujočemu v Zabukovci št. 127, samskemu rudarju, zahajanje v krčme za dobo dveh let, in sicer od 3. novembra 1935 do 3. novembra 1937.
Vsakdo, ki ve za to prepoved in vendarle postreže imenovanemu z opojno pijačo, bo kaznovan po § 268. kaz. zak.
Sresko načelstvo v Celju, dne 19. oktobra 1935.
Sreski načelnik: Dr. Zobec s. r.
jj;
No. 12.881/6.	2997
Razglas
dražbe občinskih lovišč v srezu Maribor levi breg.
V ponedeljek, dne 2. decembra 1935 ob 10. uri dopoldne bo v občinski pisarni Sv. Lenart v Slov. goricah dražba
lovskih pravic po naslednjem sporedu: občina Cerkvenjak, izmera lovišča 2777 ha, izklicna cena Din 1000'—, varščina (vadij) Din 1000'—, občina Korena, izmera lovišča 3160 ha, izklicna cena Din 1200'—, varščina (vadij) Din 1200'—, občina Senarska, izmera lovišča 3582 hekt.. izklicna cena Din 1005'—, varščina (vadij) Din 1005'—, občina Ščavnica, izmera lovišča 4411 hekt., izklicna cena Din 1503'—, varščina (vadij) Din 1503'—, občina Velka, izmera lovišča 3550 ha, izklicna cena Din 1000'—, varščina (vadij) Din 1000'-.
Zakupna doba traja od 1. aprila 1936 do 31. marca 1948.
Ako prva dražba ne bi uspela, bo dne
9.	decembra 1935 na istem kraju in ob isti uri ponovna dražba, eventualno pod izklicno ceno.
Podrobni pogoji so uradno na vpogled.
Sresko načelstvo Maribor levi breg,
dne 26. oktobra 1935.
Sreski načelnik: Popovič 1. r.
*
Preds. opr. št. 122/35-I/S	2989
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI.
Vabilo na izredni občni zbor.
delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. novembra 1935 ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici mestnega načelstva v Ljubljani. Dnevni red:
1. Poročilo komisarja.
2. Volitev članov upravnega odbora in njihovih namestnikov.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1935. Komisar Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani:
Dr. Anton Milavec 1. r.
Opomba: Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine službodajalcev in nameščencev navzočna vsaj tretjina izvoljenih delegatov. Ako je občni zbor nesklepčen, se mora vršiti v šestih tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno neglede na število navzočnih članov (§ 34., t. 3. in
4.	statuta).
Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov (§ 34., t. 5. statuta).
•j*
Št. 3682/E—Ing. S.	3007
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo: 400 komadov števcev za 220 voltov, 3 ampere, 50 period, 200 komadov števcev za 200 voltov, 5 amperov, 50 period.
Ponudbo je poslati do 15. novembra 1935 v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za števce.«
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 28. oktobra 1935.
Razne objave
2964
»Petovia« usnjarska industrija d. d., Breg pri Ptuju.
Čista bilanca z dne 31. decembra 1931.
Aktiva: Gotovina v blagajni in banki Din 89.056-11, vrednostni papirji Din 10.500'—. dolžniki Din 647.270'64, sLroji in inventar Din 1,493.364'—, stavbe in posestva Din 1,279.211'—, zaloga blaga Din 4,279.560'92, izguba: prenos iz leta 1933. Din 441.85469 in v letu 1934. Din 1,124.817-23.
Pasiva: Glavnica Din 1,500.000'—, upniki Din 7,865.634'59.
Račun izgube in dobičku z dne 31. decembra 1934.
Izguba: Davki in takse Din 123.394-52, obresti Din 416.482'82, dnine Din 1 milijon 489.227-15, razni stroški Din 2 milijona 432.658'59, odpisi inventarju in strojev Din 646.685-16, odpisi dubioz Din 277.6J0J26, prenos izgube iz leta 1933. Din 441.854'69.
Dobiček: Kosmati dobiček Din 4 milijone 261.241'27, izguba (prenos iz leta 1933. in v letu 1934.) Din 1,566.671'92.
UPRAVNI SVET.
*
2972
Vabilo na izredni občni zbor
Splošnega vzajemnega podpornega in kreditnega društva r. z. z o z. v Mariboru
v likvidaciji,
ki bo dne 9. novembra 1935 ob 10. uri v Tattenbachovi ulici št. 2/1.
Dnevni red:
1. Poročilo likvidatorjev.
2. Predlog za izbris zadrugo zaradi končane likvidacije.
V primeru nesklepčnosti bo drug občni zbor 10 dni pozneje ob isti uri z istim dnevnim redom in v istih prostorih, ki sklopa pravnoveljavno neglede na število navzočnih članov.
Maribor, dne 24. oktobra 1935.
LIKVIDATORJI.
2990
Objava.
Izgubila sem delavsko knjigo na ime: Hlade Kristina, ki mi jo.je izdal občinski urad v Selnici ob Dravi, ter jo proglašam za neveljavno.
Hlade Kristina s. r. *
Objava. 3008
Izgubil sem izpričevalo obrtno-nada-Ijevalne šole v Ljubljani (na Ledini) za I. 1919., na ime: Mrak Franc, rodom iz Gline. Proglašam ga za neveljavno.
Mrak Franc s. r.
*
Objava.	29(51
Izgubil sem dovolilo za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdano dne 9. septembra 1929, št. .1, br. 1748, od inšpekcije dela v Ljubljani na ime: Stepančič Stanko, rodom iz Velikega dola pri Komnu.
Proglašam ga za neveljavno.
Stepančič Stank« s. r
Objava.	r,00fi
Izgubil sem dovolilo za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdano od kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dne 22. decembra 1931, VI. No. 24.045/3, na ime: Vidmar Franc, rodom iz Kovka pri Gorici. Proglašam ga za neveljavno.
Vidmar Franc s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravska banovina. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskar M Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek X Ljubljani.