Upravnistvo »Domovine v ujuDijaru Knaiijeva ulica 6 Uredništvo »Domovtne« — Knafljeva ulica Stev. 5/11. telefon SI 2? dr t- •• • - 1 tu kupljenega hmelja dolžan odtegniti pridelovalcu predpisani odstotek prispevka za hmeljarsko zadrugo ter znesek nakazati zadrugi. Hmeljski okoliši In mamkovanje hmelja Ves pridelek hmelja v naši državi mora biti uradno gznamkovan in je nakupovanje neoznamkovanegn hmelja prepovedano Načrt uredbe določa tri znamkovalne okoliše: 1 savinjski okoliš, kamor spadajo vse občine iz celjskega sreza in občine Šmartno ob Paki, Mozirje ,:n Rečica ob Savinji iz gornie-graiskega sreza; hmelj iz tega okoliša se označuje kot »Štajerski hmeli — Savinjska dolina«;. 2 okoliš dravske banovine, v katerega spadajo, ostale izrecno navedene občine kjer sej prideluje hmelj hmelj iz tega okoliša se označuje z označko »Dravska banovina«; | 3 podunav^ki okoliš ki se označuje kot »Račka« J L'les mary—j m.: Ilmor na Pog kriminalni roman Obe sta prisluhnili Njuni srci sta glasno tolkli Zdaj je neznanec ponovno in še močneje potrkal Vdova je stopila skozi prodajalno do vrat in drgetaje vprašala: »Kdo je?« »Ja? sem mati jaz Pavle!« Čudno je bilo, da je stara žena zdaj mrliško obledela Njena levica, ki je držala svečnik se je močnr tresla Da ne bi padla, se je morala nasloniti na steno, takšna slabost jo je obšla Le s trudom je mogla naposled obrniti ključ, ki je tičal v ključavnici Vrata so se odprla Njen sin je stopil molče čez prag in korakal mimo matere, ne da bi jo bil objel Pepina se je na prostoru, kjer je stala, zrušila na tla in zaihtela od veselja. Solze so ji začele liti iz oči Ni mogla spraviti iz sebe drnerih besed, kakor: »Ali si res ti, brat? Ali si res ti?« Pavie io je vzdignil s svojimi močnimi rokami in jo ponovno krepko poljubil »Seveda sem. izpustili so me. Naposled so le spoznali, da nisem morilec.« »Zdaj si čisto prost. — za zmerom, kaj ne?«i »Mislim, da me bodo zdaj pustili pri mi-| ru « i S tihim glasom je rekla mati: -»Saj sem vedela moj sin da se ti ne more nič zlesa zgo-i Uiti.« o-r ort . r ... . , .. . Favie ni odgovoril Se zmerom je ljubkoval svojo sestro ki se je še vedno jokala. Beograjska »Politika« objavlja pod gornjim naslovom opozorilo, v ka: em pravi med drugim: »Nagle spremembe med Nemčijo ter češkim ip slovaškim narodom so rodile razburljive vesti o možnosti hudih dogodkov v Evropi Vsi evropski narodi zasledujejo razvoj političnega položaja na naši celini z največjo pozornostjo in tudi precejšnjo zaskrb-ljenostio Ta zaskrbljenost izvira predvsem iz globoke želje vseh odločevalnih evropskih političnih činiteljev in vseh narodov, da je treba zastaviti vse sile za to; da se ohrani mir. V zvezi z zadnjimi dogodki in zaradi skrbi za ohranitev miru se ie stvorilo nekako splošno zmedeno razpoloženje, v katerem ljudje lahkoverno verjamejo najrazličnejšim vestem pa nai so še tako neutemeljene in včasih tudi čisto nemogoče. Dobri in prijateljski ^dnošaji na> države Kakor smo že zadnjič poročali, sta predsednik Češkoslovaške dr. Hacha in zunanji minister češkoslovaške vlade di. Chvalkov-sky podpisala v Berlinu • ' r - ' T ° izročitev Češke in Moravske pod nemški protektprat. , Čehi dobe neke vrste omejeno samoupravo. -Vse češko Ojzemlje je zasedeno od nemškega vojaštva, s katerim je prišel v Prago tudi nemški kancelar Hitler, ki pa se je kmalu vrnil v Berlin Vso izvršilno oblast na Moravske min češkem je poVeril HUler generalu Brauchitschu. Slovaška se je sicer razglasila za samostojno, vendar je , n - slovaška vlada prosila Nemčijo za pror <" rt tektorat. > -I"r' r-. 19.1 :i'v . i Izvesti, ki prihajajo iz ' Slovaške.' je razvidno. da ražmerje Slovaške z 'Nemčijo še ni rešeno Slovake vznemirjajo Madžari, ki se opčaio 7 misli'' nriključitve Slovaške k Mad 7 « A Ft ^««■m mihIeii z pred VOJN m ČASOV Nato je njegova mati plašno vprašala: »Saj je vse urejeno in nič več ti ne bo treba od doma, kaj ne?« Mesar je zagodrnjal nekaj nerazumljivih besed, ne da bi bil pogledal mater, nato pa je nastal dolgotrajen molk Bilo je nekaj kar je budilo tesnobo v vseh treh in jih zadrževalo da bi se prosto pogovorili Pavle se je vsedel in vzel v naročje sestro kakor bi se še ne bil dovolj pozdravil z njo Mati je nemirno lazila okoli obeh in zdaj pa zdaj obstala, da bi pogledala Njene roke so drgetale, kakor bi jo bila mučila besna ljubosumnost Njene oči so se bliskale in ponovno je naglo odprla usta. da bi nekaj jezno^ rekla toda vsakikrat je besede spe< požrla Naposled se ni mogla več premagati »Kaj me več ne poznaš?« je kriknila »Prav tako se delaš, kakor bi ne bila tvoja mati! Samo Pepino vidiš! Kaj pa se te je lotilo?« Pavle je prijel bolnico in jo nežno zanesel v njeno sobo, kjer jo je še enkrat poljubil. Pri tem je rekel: »Pojdi spat, sestrica, in mirno počivaj!« Nato je zapustil so-t bo, zaprl vrata in bil zdaj z materjo sam -Rekel ji je: »Zdaj bova še midva govorila. Pojdiva.«, > .., Njegov glas je drgetal. Stara žena mu jej sledila brez besede Vzela je svečnik, vtaknila vanj novo svečo in jo prižgala, nato pa sta šla v prvo nadstropje, kjer je bila sinova z vsemi sosednimi državami kakor tudi naše prijateljske zveze z ostalimi evropskimi silami, primerna hladnokrvnost in resnost, s katerima spremljata ves naš narod razvoj političnih dogodkov v Evropi, so zadostno jamstvo, da ni resnega vzroka za'zaskrbljenost in za verovanje raznim izmišljenim vestem, ki jih neresne, pogosto pa tudi su n-ljive osebe širijo v naši javnosti Naš narod je znal s svojim zdravim čutom vedno pravilno ocenjevati pomen političnih dogodkov po svetu Naš narod se zaveda. da so njegova splošno priznana miroljubnost, njegova odločnost v primeru nevarnosti in globoka ljubezen do domovine brez razlike na strankarsko ali versko pripadnost najboljše jamstvo za skupno varnost in bodočnost. Zato smo prepričani, da tisti, ki širijo vesti brez podlage, ne delajo prav nobene usluge ne sebi in ne domovini. žarski V Berlin sta odpotovala dva slovaška ministra, da bosta nadaljevala razgovore o razmerju med Slovaško in Nemčijo. Kakor smo že zadnjič omenili, so Podkarpatsko Rusijo zasedli Madžai'. Predsednik poc5' "rpatske vlade Vološin in več ministrov so pobegnili. Pri zasedanju so Madžari na več krajih naleteli na odpor vojaštva. Zaradi zasedbe Češke in Moravske sta angleška in francoska vlada protestirali v Berlinu. Izjavili sta, da smatrata zasedbo Češke in Moravske za nezakonito in nasprotujočo lanskemu dogovoru velesil v Miinchenu, Franciji in Angliji se je pridružila tudi Rusija Ln podobno so odgovoriie Nemčiji Zedinjene države. Na vse te zadnje dogodke je francoska poslanska zbornica sprejela zakon o izrednih pooblastilih vladi, ki gredo v glavnem za tem, da se izpopolni in pospeši francosko oboroževanje. V Angliji se spet čujejo glasovi o potrebi uredbe'splošne vojaške-dolžnosti, a močno se oborožujejo tudi ZediQj«ne državp. Ji' ^olnipip tPm, ¿dba V ¿inov! sobi je postavila ^dova svečnik''na mizo in se zrušila na stol' pri čemer je s silnim strahom neprestano gjedala sina. Njeni zobje so šklepetali. »Zdaj lahko govoriva!« je rekel mladenič čisto izpremenjenim glasom t. Laborel je prežal na vrtu. medtem ko je bil svoja tovariša postžvil na druga mesta okoVi mesarije Navadno je ponoči straži! zmerom samo eden izmed treh detektivov z enim ali dvema policistoma iz Moncalieri-ja. danes pa so morali kakor je odredil Laborel stražiti vsi trije. Laborel ie bil -ledil Pavleta Longhija na da b: bil ta to opazil, s .postaje do hiše Nato pa se ie spravil na vrt kjer je tmel najboljši pogled na' hišo Laborel je takoj' opazil, da se je zasvetilo okno Pavletove sobe tik nad ploščato streho klavnice. Prav rad bi bil malo pogledal v notranjost mladeničeve sobe zlasti ker se ie za trenutek pokazala v svetlem orisu okna senca stare Longhijke poleg sinove sence Detektiv ie nemirno mečkal svoje brke in godrnjal: »Vrag, zdajle se bosta pogovarjala. Ta razgovor bi rad slišal. A kako?« Zdajci mu je padlo na um. da je na dvorišču lestva po kateri lahko zleze na streho in pride tik pod okno. Če bo previdno postopal, bo lahko neopaženo prišel k oknu in videl v sobo. V naglici je svoj načrt izvršil in bil v nekaj minutah na klavnični strehi, kjer se je z vseny štirimi plazil k oknu Misel je bila dobra, toda detektiv se nI mogel vzdržati, da ne bi bil zaklel, ko je opazil, da ie bilo okno zaprto Če bi bilo> odprto, bi, mu ne .bila ušla nobena beseda pogovora med materjo in sinom, toda zdaj ni ker so se znižale cene za Persil in Henko. To je za naše gospodinje res prijetno presenečenje. Sedaj lahko prednosti Persila in Henka še bolje izkoristite. Ako perete s Persilom in Henkom boste najbolje obvarovali Vaše perilo, ki bo obenem snežnobelo in svežedehteče. Uporabljajte Persil in Henko vedno po navodilih v predpisani količini brez vsakih drugih primesi. is n bajte j Temeljito e izperite Persilin Henko brez teh dveh ni pranja J da bi se sestali v Londonu zastopniki štirih velesil: Anglije, Francije, Rusije in Zedinjenih držav. Menda so že vse te države pristale na sestanek, ki bi obravnaval zadnje dogodke. Po neki vesti je pobudo za ta posvet dala Rusija, ki se zavzema za skupen nastop vseh demokratskih velesil. Iz Londona poročajo, da je poljski poslanik v Londonu obiskal angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa. Pravijo, da sta se pogovarjala o morebitnem skupnem nastopu Anglije in Poljske glede na zadnje dogodke v Srednji Evropi. Poljski zunanji minister Beck bo te dni odpotoval v London. V torek je prispel v London predsednik francoske republike Albert Lebrun in so bile ob tej priliki veličastne manifestacije angleško-francoskega zavezništva. Te dni je bolgarski predsednik vlade dr. Kjuseivanov obiskal Turčijo in zdaj se pričakuje skorajšni pristop Bolgarije k Balkanski zvezi. Turški in rumunski listi izražajo upanje, da bo Bolgarija prešla preko majhnih političnih nasprotij v zavesti, da je rešitev Balkana samo v geslu »Balkan Balkancem!« Iz Londona poročajo, da je litovska vlada sprejela nemške zahteve po odstopu klajpedskega ozemlja. Litovska vlada je umaknila čete iz Klajpede in je nemška vojska že včeraj začela zasedati Nemcem prepuščene kraje. Iz Prage poročajo, da dobi Češka v nemškem okviru koncentracijsko vlado. Dr. Hacha je poslal predsedniku vlade pismo, v katerem ga obvešča o razpustu skupščine in senata. Hkratu je dr. Hacha povabil na posvet okoli sto čeških politikov, s katerimi se bo pogajal o ustanovitvi nove koncentracijske vlade. Iz Sanghaja poročajo, da so japonske čete prekoračile reko Cien-tang, ne da bi bile trčile ob hud odpor Kitajcev. Japonci nadaljujejo prodiranje proti vzhodu in jugu, kjer imajo Kitajci utrjene postojanke.' Po sprejetju v skupščini je prišel naš državni proračun v obravnavo v senat, kjer so sklenili, da se sprejme brez obravnave slišal ničesar. Videl pa je vsaj vse njune kretnje. Čuden je bil prizor, ki se je odigraval pred njim v sobi. Pavle je sedel na stolčku poleg svoje postelje in si podpiral glavo na posteljnem robu, mati pa je sedela na stolu blizu vrat. Ni se upala priti bliže k njemu. Oba sta dolgo časa molče sedela. Potem je Pavle vstal, stopil nekaj korakov bliže k materi in ji zastavil nekaj kratkih vprašanj, na katere mu mati ni odgovorila. Laborel je razločno opazoval, kako je njegov obraz čedalje bolj rdel. Med vihravimi kretnjami je silil z besedo v mater, vil roke, kakor bi jo bil za nekaj prosil, in potem spet krčil pesti v strašni duševni bolečini ali pa v divji jezi. Kmalu pa se je slika spremenila. Mesar je molčal in stal na mestu s pre-križanimi rokami. Zdaj je mati govorila. Vrgla se je na tla, se po tleh splazila k njemu in globoko sklonivši glavo objela njegova kolena. Jokala se je. Njeno suho, koščeno telo je drgetalo od silnega ihtenja. S prošnjami in moledovanjem je silila v sina, ki pa je ni hotel videti, temveč je strmel pred sebe. Naposled, ko še zmerom ni ničesar dejal, je stara žena vstala in razprostrla roke, kakor bi ga bila hotela objeti. Sin pa se je umaknil, in ko je stopila za njim, jo je pahnil od sebe. Kakor zblaznela je nato nekajkrat tekla po sobi gor in dol držeča skrčene pesti proti sencem, naposled pa se je vrgla na posteljo in skrila glavo v blazini. Pavla je še zmerom negibno stal, dokler ni nenadno napravil kretnje, ki je hkratu pričala o strašnem srčnem strahu in najglobljem obupu. Pritisnil je roke na oči, nato pa so mu roke spet omahnile. Prelil pa ni niti ene solze. Zatem je pogledal okoli sebe, kakor bi se bil zbudil iz spanja, in se zagledal v mater, ki mu je kaza.Ta hrbet. Globoko vzdihnivši je nazadnje stopil k omari, iz katere je vzel nekaj perila, zatem Pa je privlekel nekaj kosov obleke izza nekega zastora in prijel kovčeg, ki je bil stal na tleh. »Aha, odkuriti jo hoče!« je zamrmral Laborel, hitro zlezel s strehe in pohitel skozi vratca v živi meji na deželno cesto, kamor je s tihim žvižgom poklical oba tovariša. V kratkih stavkih jima je obrazložil ves položaj. »Longhi namerava odnesti pete,« je rekel. »Pravkar si pripravlja kovčeg. Gotovo pojde na postajo. Pojdita že zdaj tja, a jaz bom stopal za njim. Vstopita se k liniei za vozne listke in kupita vozni listek do tjakaj, do kamor ga vzame on. Denarja imata dovolj. Ostanita ves čas ob njem in pojdita povsod za njim, kamor bo šel. Jaz sam mu bom sledil le toliko časa, da ga bom videl v vajinem varstvu, nato se vrnem nazaj k mesariji, da bom do jutra opazoval mater in hčer. Zjutraj pa moramo o vsem obvestiti gospoda de Valtimoreja. O tem, kam se napoti Longhi, mi brzojavita na prefekturo v Turin. Prišel bom potem takoj za vama. Če ne pridem, si morata pomagati tudi brez mene. Zapomnita si, da Longhi nikakor ne sme preko državne meje. Tu imata ukaz za aretacijo, ki sem vama ga za potrebo y. na- prej oskrbel. Prijeti pa ga smeta šele v pri-« meru, ko bo poskus pobega iz države očiten« Ali sta me dobro razumela?« t »Seveda,« sta odgovorila oba. i »Torej sedaj na postajo!« Oba sta šla, a Laborel je dalje opazoval mesarijo. Ni se motil, ko je skltepal, da se j«! Pavle pripravljal na beg. Trajalo je kakšne pol ure, ko se je poka* zal Longhi. Medtem je bil natlačil kovčeg 9, potrebščinami in se poslovil od sestre. Nato! je stopil s kovčegom v roki na cesto in' ubral pot proti mestu, ne da bi se še bil en-« krat ozrl. Pet minut pozneje je bil na po* staji v Moncalieriju, kjer sta oba detektivu: že čakala nanj. Ni ju opazil. Stopil je k blagajni in kupil vozni listek do Genue za no?« ni brzi vlak, ki se pripelje čez četrt urey Vse se je zgodilo tako, kakor je domneval Laborel. Ko je vlak obstal, je vstopil Longhi in a njim oba detektiva. Bil je bled in potrt in s* ni nič brigal za to, kaj se je dogajalo okoli' njega, temveč je strmei pred sebe ali pa za-* piral oči, ne da bi bil mogel zaspati. Proga Turin—Genua ima glavne v mesu« postaje Asti, Alessandrio in Novi. Ko se je danilo, se je peljal vlak skozi dolgi predor v San Lazaru pod predmestjem delte Gra-zie in je potem obstal na postaji v Genui. Longhi je izstopil in šel naravnost v pri« stanišče, kjer je kljub zgodni uri vladalo ž« živahno vrvenje. Pisarne različnih parniških družb so bili še zaprte. Pavle je čakal več ur v neki krčmi in se napotil nato v pisarno italijanske splošne plovbe, da bi poizvedel, kdaj odpllij* Gospodarstvo ledensk trrnt pregled GOVED. V Ljubljani so se na sejmu sredi meseca trgovali za kg žive teže: voli I. po 4 do 4.50, II. po 3.50 do 4, III. po 3 do 3.50, telice I. po 4 do 4.50, II. po 3.50 do 4, III. po 3 do 3.50, krave I. po 3.50 do 4, II. po 3, III. po 2 do 2.50, teleta I. po 6, II. po 5 do 5.50 din. Voli I. so se trgovali v Mariboru po 3.75 do 5, pri Sv. Juriju pri Celju po 5 do 5.50, v Kape" ah pri Brežicah po 4 do 4.50, v Črnomlju pa po 6 din za kg žive teže. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali v Ljubljani: domači špeharji po 8 do 8.50, pr-šutarji po 7 do 7.50, sremski špeharji po 8 50 do 9;' v Ptuju: pršutarji po 6.50 do 7.25, debele svinje po 7.50 do 8, plemenske pa po 6 do 6.50 din; v Črnomlju: špeharji po 9, pršutarji po 8 din; v Mariboru: povprečno po 6 do 8 din. V Ljubljani je bila slanina po 17 do 19 in svinjska mast po 20 do 22 din za kg VINO. V črnoimeljskem okolišu se je dobi1« pri vinogradnikih navadno mešano vino povprečno po 4, finejše sortirano pa povprečno po 5 din za liter. KRMA. V Ljubljani je seno po okoli 100 in slama po oko'i 60 din, v Črnomlju seno po 100 in slama po 50 din za 100 kg. SIROVE KOŽE V Ljubljani: goveje po 10, telečje po 12, svinjske po 10, a v Črnomlju: goveje po 8, telečje po 10 in svinjske po 5 din za kg. MED. V Črnomlju je bil čisti med po 14, v Ljubljani pa po 20 do 22 din za kg. KROMPIR. Cena se mu skcro povsod giblje okoli 100 din za 100 kg. JABOLKA V Ljubljani se plačujejo po okoli 350 do 800 din za 100 kg po kakovosti. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 21. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 23.42 do 23.80 din; 1 nemško marko za 17.75 do 17.93 din; 1 angleški funt za 206.70 do 209 40 din; 1 ameriški dolar za 43.97 do 44.57 din; 100 francoskih frankov za 116.65 do 118.95 'din; * 100 italijanskih lir za 232.45 do 235.55 din Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 465 din, nemške klirinške marke pa po 13.80 din. prvi parnik v Buenos Aires. Povedali so mu, da odpluje »Kraljica Margerita« po plovnem redu drugo jutro ob osmih, in Longhi se je prijavil za medkrovje. Zatem je šel v majhno pristaniško gostilno, ki so mu jo na njegovo željo priporočili v pisarni. Drugo jutro proti osmi uri se je pojavil Pavle Lcnghi z ročnim kovčegom na obrežju, kjer je bila zasidrana »Kraljica Margerita«, in je pravkar hotel vstopiti na mosti-ček, ki je držal na ladjo, ko ga je neka roka krepko prijela za ramo. Hkratu mu je neki glas zašepetal vljudno, vendar z razločno posmehljivim prizvokom: »Gospod Longhi, samo nekaj besed, če smem prositi!« Bil je Laborel. »Kaj hočete od mene?« je vprašal mesar. »Nimam več dosti časa.« »Razumem vašo nestrpnost, vendar imam ¡dovolj krepek povod za domnevo, da mi pogovora z vami ne boste odrekli. V imenu kralja ste aretirani!« Longhi je napravil kretnjo divje živald, ki zbesni. Toda kakor bi bili zrasli iz tal, so Longhija zdajci obstopili štirje možje, ga prijeli za roke in jih mu v trenutku ukle-nili. Pavle je godrnjal: »To mora biti pomota. Preiskovalni sodnik v Turinu me je vendar izpustil.« »In vi ste to prostost hoteli naglio izkoristiti, da bi napravili razdaljo nekaj tisoč milj med giljotino in svojo glavo, kaj ne? ' Niste neumni, moram reči.« Longhi ni odgovoril. Nenadno je spoznal, 'da ga morajo imeti zdaj vsi za krivca. Saj je Seimi 27. marca: Dobova, Lukovica, Rakičan, Teharje, Kostanjevica, Loče pri Poljčanah, Sv. Helena v Rovtah, Sv. Križ pri Ljutomeru, Št. Ilj pri Velenju, Vinica, Zden-ska vas, Dolnja Lendava, Sevnica, Ma-remberg, Čakovec; 28. marca: Nadlesk, Javorje pri Litiji; 30. marca: Turnišče, Zagorje ob Savi; 31. marca: Braslovče, Brunik, Cerklje pri Kranju, Lemberg, Ormož, Slovenska Bistrica, Spodnje Gorje, Št. Gotard pri Trojanah; 1. aprila: Sv. Lenart nad Laškim, Videm ob Savi; 2. aprila: Drami je, Rakek. Drobne vesti = Vloge pri slovenskih hranilnicah so v januarju narasle za nad 20 milijonov dinarjev. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah 31. januarja letos znašale vloge na knjižice 662,757.801 din, v tekočem računu pa 476,296.690 din, vse vloge skupaj torej 1.139,054.491 din. V primeri s stanjem 31. decembra lani se opaža pri vlogah na knjižice porast za 26.5 mlijona, pri tekočih računih pa za 25.2 milijona, skupaj torej za 51.7 milijona din. Ako odbijemo od tega prirastka kapitalizirane obresti za leto 1938., ki so bile januarja vlagateljem po večini že pripisane in so znašale 31.2 milijona dinarjev, se pokaže čisti porast hranilnih vlog v znesku 20.5 milijona dinarjev. Vloge na knjižice so narasle pri 9, v tekočih računih pri 7, skupne vloge pa pri 12 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice se je zvišalo pri 8 hranilnicah, tako da znaša število vlog na knjižice 125.826. Tudi tekoči računi so se pomnožili pri 8 hranilnicah in znaša njih skupno število 6553. Število vseh vlagateljev pri 29 hranilnicah je naraslo torej na 132.379. Navedene številke dokazujejo, kako lepo se razvija vložno gibanje in kako naraščajo vloge po novem letu ter se stalno krepi zaupanje vlagateljev v hranilnice in tudi v druge deniarne zavode. = Banovinski odbor za propagando gozdarstva prosi vzgojna, kulturna in slična društva, javne korporacije in ustanove in zasebnike, da aktivno sodelujejo pri propagandi gozdarstva v dnevih od 19. do 31. tm. V teh dnevih se naj vršijo v šolah in drugih primernih prostorih predavanja o gozdar-stu. potem pogozdovanja goličav in prak- hotel pobegniti. Kako naj jim pojasni namero pobega? »Ah, uklenjen sem,« je zagodrnjal zgroziv-ši se, »zdaj sem nepogojno izgubljen.« Nato se je dal odvesti, pri čemer se mu je zazdelo, da je zdaj sam podoben tistim živalim, ki jih je kot mesar vodil v svojo klavnico. Ze oče Pavleta Longhija je imel mesarsko obrt, a ne v Moncalieriju pri Turinu, temveč v mestecu Giussanu pri Milanu. Tam je imel svojo klavnico, in vsako sredo in soboto se je z vozičkom peljal na deželo, da le svoje zunanje odjemalce oskrbel z mesom. Ker se je zelo prizadeval, da bi bili njegovi odjemalci z njim zadovoljni, pri tem pa je bil marljiv in varčen, se mu je posrečilo, svoj obrat zelo dvigniti in si pridobiti majhno premoženje Šele nato je mislil na ženitev. Izbral si je Terezo Pradellovo, precej bogato kmečko hčer iz bližnje vasi, kjer je imel pogosto kupčijske opravke. Kdor je danes videl staro gospo Longhi-jevo in njen koščeni obraz, podoben glavi ptice roparice, si je mogel seveda le težavno predstavljati, kako čedno dekle z rdečimi lici in bleščečimi se črnimi očmi je bila takrat. Z lahkoto se je posrečilo Jakobu Longhi-ju, ki je veljal kot dobra partija za Terezo, doseči privolitev njenih staršev, in poroka je bila kmalu. Jakob Longhi se je zdaj posvečal v glavnem trgovini z živino, ki mu je več donaša-la, in je mesarijo skoro čisto prepustili svoji ženi. Pri tem je bil zelo pogosto po cele dne- tični pouk o negi, vzgoji in izkoriščanju gozdov. Kjer se take prireditve zaradi krajevnih ali vremenskih prilik ne bi mogle vršiti v marcu, se naj izvedejo v aprilu. Pojasnila dajejo banovinski odbor in krajevni odbori za propagando gozdarstva. = Kupna moč prebivalstva nazaduje. Te dni je bilo v Mariboru zborovanje okoliškega trgovskega gremija. Iz poročil se vidi, da ie naše podeželje "e vedno v hudi stiski. Trgovci so tožili, da kupna moč kmečkega prebivalstva spet pada. potem ko se je v začetku zime zaradi ugodne sadne 'etine neznatno dvignila. Pa še od te sadne letine niso imeli trgovci na deželi nobenega posebnega deleža. Kmetje so bili pač že tako zadolženi, da so porabili skoro ves izkupiček za plačame zapadlih davkov in za zapadle obroke posoi'1 = Povišanje ameriških carin na nemško blago. Vlada Zedinjenih držav ^e predložila kongresu (državnemu zboru) načrt zakona, s katerim se carina na uvoz nemškega blaga poviša za 25°/o. To povišanje utemeljujejo s tem, da daje Nemčija pri izvozu blaga v tujino znatne premije, kar omogoča nemškem izvoznikom, da prodajajo svo^e blago po zelo nizkih cenah. Načrt zakona določa, da bodo uvozniki nemškega blaga dobili dodatno carino 25"A> povrnjeno, če bodo lahko dokazali, da dotično blago ne dobiva pri izvožu iz Nemčije nobene premije DOPISI KAPELA PRI SLATINI RADENCIH. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo imela v nedeljo 26. t. m. po rani maši redni občni zbor v šoli. Vabljeni člani in drugi sadjarji, ker bo zanimivo predavanje sadjarskega strokov, o sadjarstvu, ki je postala zelo donosna kmetijska panoga z majhnimi stroški in trudom. Podružnica si je nabavila za člane prevozno škropilnico in bo dajala svojim članom za pomladno škr olj en je žve-plenoapneno brozgo po lastni nizki ceni, ki je mnogo nižja kakor tvorniška. Sadjarji, oklenite se strokovnega sadjarskega društva, pristopajte k podružnici, pri kateri plačate 25 din članarine, za kar dobite skozi vse leto mesečni časopis »Sadjar« ter imate na razpolago sadno škropilnico, kakor tudi po znižani ceni razna škropiva za škropljenje sadnega drevja in druge ugodnosti. ve odsoten. Zaradi tega je bila Tereza mnogo sama in je le redkokdaj zapustila hišo. Prodaja mesa v trgovini se je omejevala v glavnem le na določene ure, in tako je po opravljenih ostalih hišnih delih posedevala po cele ure ob oknu zaposlena s kakšnim ročnim delom. En del je imela malo odgr-njen. da je bolje videla, kaj se je dogajalo na cesti in kdo je šel mimo. Mali Pavle ji ni napravi j al mnogo dela. Igral se je vse dni na cesti in na vrtu s svojimi tovariši. Mlada žena se je dolgočasila. Pa se je zgo-, dilo, ko je hila že šest ali sedem let omože-na, da je prišel mimo njenega okna neki Ciril Bacci, jo zagledal in jo posebno prijazno pozdravil. Bil je gibčen, vesel mož, ne mnogo starejši od nje Imel je trgovino z zlatnino v Giussanu. Razen tega je poznal ma-nire, imel prijeten obraz in lepe plave brke, na katere očitno ni bilo malo ponosen. Kadar je bila mlada žena sama, je često prihajal v prodajalno, ne zaradi nakupa me-= sa, temveč da bi z njo kramljal. Zmerom Je prišel le za trenutek, kakor je rekel, da ji zaželi dober dan toda kramljanie je po navadi trajalo dolgo, dolgo časa. Šalila sta se in smejala in prijateljstvo je bilo čedalje večje. Nespametno je bilo od Jakoba Longhija, da je puščal mlado ženo tako samo. Toda bil je zaupljiv, dobrodušen človek, ki je mislil, da je Tereza srečna in zadovoljna, ker ima dobrega moža, čvrstega sinka in udoben dom. Domače novosti * Poprava ukrepov iz volilne borbe. Tajništvo banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani poziva vse, ki so bili med zadnjo volilno borbo in po njej zaradi volitev preganjani ali kaznovani, da se takoj javijo pismeno z natančnimi podatki o poteku svojega primera na: Tajništvo banovinskega odbora JNS v Ljubljani, Kazina, Kongresni trg. * Razglas visokošolcev Aleksandrovega vseučilišča v Ljubljani. Težavni svetovno-politični položaj, v katerem se je čez noč znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest. Združeni visokošo.ci Aleksandrovega vseučilišča smo na stališču, da je edino močna, na podlagi enakosti narodnih pravic Slovencev, Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključni okvir, v katerem moremo in hočemo živeti svoje narodno in državno življenje. V tem trenutku združena slovenska akademska mladina Aleksandrovega vseučilišča slovesno izjavlja, da se v korist narodne vzajemnosti odreka vsem medsebojnim trenjem. SKAD Danica, JNAK Edinstvo, JNAD Jugoslavija, AKD Kladivo, DSKA Savica. Slovenski kub. AK Straža, SKAD Zarja * Izseljevanje rudarjev. Od decembra lanskega leta se je izselilo v nemške rudnike okrog 40 naših rudarjev. Večina jih je zaposlenih v železnem rudniku Geslingenu. kjer pa z delovnimi pogoji niso posebno zadovoljni. Pišejo, da morajo trdo delati in da je delo v naših premogovnikih prav igrača nasproti težkemu delu v teh rudnikih. Pravijo tudi. kako trd in grenak je kruh tujine. Najrajši bi se vrnili v domovino, ker tudi hrana ni zadovoljiva. * Predsednik bivše Podkarpatske Rusije Vološin v Beogradu. Te dni je dopotoval v Beograd z avtom predsednik bivše karpatsko-ruske republike Vološin. Z njim so prispeli prosvetni minister Avguštin Štefan, tajnik dr. Karat in več višjih uradnikov bivše vlade. Vološin je prispel iz Rumunije. kjer se je zadržal nekoliko dni v Temešvaru. Iz Beograda je potoval dalje. * Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Mai- strovih borcev vse borce, ki bivajo v občini Makolah in bližni okolici in so se udeležili osvobodilnih bojev v letih 1918. m 1919. za našo severno mejo pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra. Zbor bo v nedeljo 26. t. m. po rani sv. maši v dvorani posojilnice v Makolah. Na zboru bodo poročali odposlanci glavnega odbora zveze o dosedanjem delovanju in o korakih za dosego dobrovoljstva. * Nove postojanke Zveze Maistrovih borcev. V nedeljo 19 t. m. sta bila ustanovna občna zbora odsekov Zveze Maistrovih borcev pri Sv. Tomažu pri Ormožu in pri Veliki Nedelji. Zborovalce sta pozdravila odposlanca glavnega odbora predsednik Zveze g. Julij Guštin in član upravnega odbora g. Jerebic, in sta se spomnila pokojnega generala Maistra in vseh borcev, ki so v osvobodilnih bojih darovali svoje življenje za domovino Na koncu svojega govora sta pozvala navzočne borce, naj gojijo tovarištvo med seboj brez ozira na politično prepričanje in naj poživljajo zlasti med mladino Maistrov duh. Sledilo je izčrpno poročilo tajnika g. Cimerma-na o dosedanjem delovanju zveze. Pri Sv Tomažu je bil izvoljen za predsednika Zmavc Franc, za namestnika Jože Rakuša, za tajnika Peter Megla in za blagajnika Franc Cajnko. pri Veliki Nedelji pa za predsednika Ivan Moravec, za tajnika Peter Kovačec in za blagajnika pa Ivan Krzič. — V nedeljo poprej pa je bil ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev v Rogaški Slatini za roga-ško-šmarski okraj. Zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Štefancioza. šolski upravitelj iz Rogatca, ki je v svojem govoru orisal spomine iz prevratne dobe. Odposlanca glavnega odbora podpolkovnik Cvirn in Lakner sta pozdravila zborovalce, nato je sledilo poročilo tajnika g. Cimermana. Izvoljeni so bili: za predsednika Ivan Grač-nar, upravnik Rogaške Slatine, za podpredsednika Anton Štefancioza, šolski upravitelj iz Rogatca, za tainika Viktor Lapuh in za blagajnika Štefan Avguštin. * Ker se je slinavka in parkljevka pojavila ponovno v ljubljanskem srezu, v občinah Vrhniki, Št Joštu, Horju U in Dobrovi, so do preklica za srez ljubljanski prepovedani izdajanje živinskih potnih listov za parkljarje, sejmi za parkljarje in gonitev parkljarjev peš po javnih potih. * V naši državi samo 13.000 avtomobilov. Po številu avtomobilov zaostaiamo tudi za Madžarsko in Rumunijo, oa celo majhna bivša Avstrija ima več motornih vozil kakor naša država. V vsej državi okrog 13 000 avtomobilov. Značilno ie. da ima sama Praga štirikrat več avtomobilov kakor naša država. Na 1000 r-ebivalcev oride v Franciji 53 avtomobilov, v Angliji 40, na Danskem 26, na Švedskem 24. v Nemčiji 15. v bivši Avstriji in Češkoslovaški po 5, v Rusiji, Poljski, Rumuniji, Madžarski in Grčiji oo 2, pri nas pa niti ne po en avtomobil na 1000 prebivalcev (0.7). * Le okrog 500 km cest je nrimernih za težki promet. V naši državi ie okrog 41.000 km cest. Od teh je banovinskih 24.000 km in občinskih 7000 km Državnih cest je le 10.000 km, a še te so zelo slabe in po večini neprimerne za sodobni promet. V vsei državi je le okrog 500 km cest primernih za težki promet, za lažji promet pa 9,500 km. Ostale ceste lahko siužijo le prometu z lažiimi kmečkimi vozovi. * Jugoslovensko prosvetno in humanitarno društvo »Simon Gregorčič« na Sušaku je imelo 5. t. m. redni letni občni zbor. Novi odbor sestavljajo: predsednik Volf Marijan, podpredsednik Kozman Avgust, tajnik Klo-futar Jožko, blagajnik Hrvatin Jakob, oro-svetar Saksida Konstantin, načelnik prevske-ga odseka Luzina Marijan, ostali odborniki: Jagodnik Franc, Hrvatin Jože, Drufovka Milan in Medija Franc. * Delavstvo tkaninske industrije v strahu za obstanek. V tkaninski industriji so nastale težave zaradi zmanjšanja izdaje deviz za nakup tujih sirovin, predvsem bombaža. Prav usodne bi bile posledice, če bi se ta določba dosledno izvajala. Mariborska tkanin-ska industrija bi morala v tem primeru zmanjšati obrat za polovico. Seveda je a tem ogrožen obstanek delavstva. Te dni so se zbrali zastopniki posameznih delavskih društev v Mariboru k razgovoru o hudem položaju, v katerem se je znašla tkaninska stroka in pa o ukrepih, ki naj pomagajo odkloniti grozečo nevarnost brezposelnosti. B»««lre« Šolar roman iz predvojnih dni PO L. THOMI PRIREDIL B. R. Bil je lep jesenski večer. Solnce je bilo rumeno kakor regratov cvet in je prijazno gledalo na pospravljena polja, kakor bi se veselilo dela, ki ga ie opravilo od pomladi in čez poletje. In to delo ni bilo majhno. Bog ve, kako dolgo že ni bilo tako obilne žetve kakor v tem letu, in solnce je moralo poslati na zemljo obilo žarkov, da so težki klasi dozoreli. In snet so potem potekli tedni, dokler ni ležalo klasje na tleh in dokler ga niso obloženi vozovi spravili na gumna. Zdaj pa je bilo to že opravljeno in na vseh gumnih se je slišalo pokanje cepcev. Na nekaterih dvoriščih so imeli celo mlatilnice na paro. Povsod pa ie bilo živo vrvenje, in če se je solnce nad vsem tem smejalo, je imelo čisto prav, saj je bilo to njegovo delo in njegova zasluga. Cesta v Gorenji vasi je bila tiha in zapuščena. Ljudje se niso utegnili izprehajati po njej in pametne kokoši so se +udi rajši smu-kale okoli gumen, kjer je ležalo med prahom še precej zrnja. Nekaj gosi je čepelo ob ribniku. Iztezale so vratove in gagale, kar so jim grla dala. Drle so se pa zaradi tega, ker sta prav tedaj stopila skozi vrata majhne hiše dva moška. Prvi je nosil kramp na rami, drugi pa lopato. Zavila sta proti cerkvi, proti pokopališču. Železna vrata pred pokopališčem so zaškripala. Menda bo zdaj že vsakdo vedel, da sta bila oba moža grobarja in da ie moral v teh lepih dneh nekdo umreti. Toda grobarja nista ostala na pokopališču. Zlezla sta čez nizek zid in začela kopati ob njem, v kotu, ki je bil ves zarasel s ščavjem. To je bila neblagoslovljena zemlia. kamor so zakopavali samomorilce in nekrščene otroke. Toda to pot si noben vaščan ni vzel življenja. Le hči kmeta Andreja Šolarja ki se je pravkar rodila, je umrla v babičinih rokah. Babica ni bila toliko pri pameti, da bi bila umirajočega otroka zasilno krstila. Mati je bila brez zavesti in nikogar drugega ni bilo v bližini, ker so bili vsi domači pri delu. Tako se ie moglo zgoditi, da mala Šolarjeva hči ni prišla v naročje svete cerkve, ampak je kot poganka umrla po četrturnem življenju. Ne vem, ali ljubi bog obsoja nekrščanstvo komaj rojenega otroka tako hudo kakor njegovi duhovniki, zanesljivo in zaukazano oa je, da tak otrok ne sme ležati v isti blagoslovljeni zemlji kakor kristjani; med njimi tudi marsikateri čuden kristjan. Zaradi tega je torej kopal grobar Gašper Žalost s svojim sinom grob za cerkvenim zidom. Snel je klobuk, vendar pa ne iz pobožnosti, ampak zaradi tega, ker mu je bilo vroče Z rokavom si je brisal čelo in nato rekel: »Če bi bil pameten, bi bil rekel, da jo je sam v poslednjem trenutku krstil.« Mislil je očeta Šolarja. »Seveda,« je odvrnil sin in pridno kopal dalje. Starec si je pljunil v roke in zagodel: »Prav za prav je to neumno.« Potem se je spet lotil dela in čez nekaj časa je bil grob izkopan. Bil je majhen in plitev. In ker prst okoli njega ni bila lepo na kupu, ampak pomešana z rušami, je bil videti še bolj beden. Gašper je pač moral misliti, da je to za poganskega otroka dovoli lepo in počasi je zlezel nazaj čez zid. Pozno je bilo že. Mali leseni križi siromakov so ležali v senci, le vrhove visokih kamenitih spomenikov je še obsevalo večerno solnce, in zlate črke so se blestele še bolj kakor podnevi. Bogatinom je pač povsod bolje kakor siromakom. Grobar je šel s svojim sinom čez pokopa-liŠČ6. Ko je bil že zunaj, je opazil nekega moža, ki je prav tedaj hitel proti župnišču. »Aha, Šolar gre k župniku,« je rekel. »Toda to mu ne bo prav nič pomagalo.« In potem je še dodal sam pri sebi: »Prav za prav je neumno, da sme vsak falot tam ležati, nedolžen otrok pa ne.« * Zupnišče v Gorenji vasi je lepo, prikupno poslopje v dve nadstropji. Po šest oken vsakega nadstropja gleda na cesto. Po svetlem zidu se ovijajo plezalke, spodaj pa so gredice pisanega cvetja. Sredi prodnate steze, ki drži k vratom, je vodomet. Droben curek vode se noganja kvišku rotem pa se razleti in pada v kapijicah v široko kotanjo. Nad vsem je mir, ki priča, da je to prebivališče pastirja miru. * Umrl je 1151etni črnogorski korenjak. V Beranah v Črni gori je te dni umrl eden izmed najuglednejših beranskih muslimanov Adem Softič, okrožni muftija v pokoju. Pokojni Adem je dosegel tudi za črnogorske razmere zelo visoko starost, to je 115 let. Rodil se je okrog leta 1823 v Barah Dri Bjelem polju. Dovršil je staro muslimansko bogoslovno šolo in postal okrožni islamski verski poglavar v beranskem okolišu. Adem Softič se je štirikrat oženil, zadnjič leta 1922, torej v svojem 99. letu, in po enem letu je dobil prvega sina, pet let pozneje, torej v 105. letu starosti pa drugega. Vse do zadnjih dni je bil čvrst in opravljal je svoje dnevno delo. Vse svoje življenje ni nikdar pil alkoholnih pijač. * Sprejem mladeničev v pehotno podoficir-sko šolo v Beogradu in Zagrebu in vojaško podkovsko šolo v Beogradu v starosti od 18 do 21 let. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Pera Franca, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamke za 6 din. * Letalo ljubljanskega Aerokluba se je ponesrečilo. Na ljubljanskem letališču se je Zgodila v nedeljo popoldne huda nesreča. Mehanik pri Aeroklubu Alojzij Podobnik, ki ima pilotski izpit, je prosil šefa dr. Staneta Kapela, da bi se smel malo dvigniti s klubskim letalom v zrak. Dr. Rape mu je to dovolil, naročil pa mu je, naj se z letalom samo odlepi od zemlje, nakar naj takoj nato zapre plin in pristane. Podobnik se je dvignil približno 10 do 15 m visoko. Iz neznanega vzroka pa se je Podobnik trenutno prestrašil. Na-mestu, da bi bil zaprl plin in se počasi spustil, je najbrž potegnil za napačno krmilo in že je bila nesreča tu. Letalo je navpik strmoglavilo na zemljo, kjer se je skoraj čisto razbilo. Izpod ruševin razbitega ietala so potegnili nesrečnega Podobnika, ki ima zlomljeni obe nogi, počeno lobanjo in je tudi sicer ves potolčen. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ponesrečeno letalo je bilo kupljeno pred oeti-mi leti v Angliji. Naročil ga je bil industrijec g. Rado Hribar, ki ga je pozneje odstopil dr. Stanetu Rapetu. * Številni požari. Zaradi slabega dimnika je zgorela domačija posestnika Alojzija Plečka iz Brezule pri Račah. V zadnjih trenutkih se je domačinom posrečilo, da so rešili iz goreče hiše 831etnega posestnikovega očeta, ki je bil v postelji. Vetrovno vreme je bilo usodno, požar se je razširil še na sosedne doma- Zupnik se izprehaja tu z mirnimi koraki, ves zatopljen v molitev. Tudi kaplan hodi tako tiho, da se sliši pridušeno šepetanje, ko bere brevir. Nekaj božjega je v zraku in sili skozi vsa okna, skozi vse ključavnice. Nevidni angeli plavajo povsod in noben šum jih ne preplaši. Vsa vrata se odpirajo tiho in ljudje se plazijo v copatah po obokanem nodniku. Na vseh stenah je pobožnost, sama pobož-nost. Tu visi slika odrešenika s trnjevo krono. Debele, rdeče kaplje krvi so na njegovem čelu in padajo na njegov škrlatni kronanjski plašč. Tam je spet Marija, ki dviga svoj bolestni obraz proti nebu. Oči se ji solze in prsa ima prebodena z ostrimi meči. Pod sliko je napisano: »Sveta Marija, mati odrešenika sveta! Mojega srca najgloblja želja je ta, da bi bilo moje ljudstvo blaženo. Amen.« Nad drugimi vrati je naslikano veliko srce in spet padajo kaplje krvi na svetlo steno. V velikih črkah se bere tam: »Sveto srce Jezusovo, bodi moja ljubezen!« Ob stopnicah je postavljen majhen oltar; pred njim gori rdeča lučka tiho in praznično v hišni mir. Toda danes je iznenada vse oživelo in postalo glasno. Nekdo je z vso močjo potegnil za zvonec, da je rezko zazvonil, in ko je hotela kuharica Marija prišleca ošteti, je ta že stopil mimo nje v težkih okovanih škornjih. Koraki so odmevali ob stenah in pri tem nenavadnem miru so se stresle slike na stenah in angelci so zbežali skozi odprta okna. Tudi kuharica je bila vsa zmedena. Drugn-£e, kadar je prišel obisk, je vselej plašno čije Neže Momelove in posestnika Franca Ža-gavca. Gasilci iz Podove in Hotinje vasi so s požrtvovalnim gašenjem preprečili, da se ogenj ni razširil tudi na druga sosedna poslopja. Na Planinskem vrhu pri Majšperku je zgorela hiša posestnika Franca Vinklerja, v Dolini pa domačija posestnice Rozalije Mo-horkove. Tudi tu je ogenj nastal zaradi slabega dimnika. Skupna škoda znaša 150.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. * Požar zaradi razsušene lesene strehe. Uro hoda iz Tržiča stoji vasica Sv. Ana, v kateri so skoro vse hiše pokrite z deskami. Nedavno so imeli pri posestniku Dovžanu veliko peko. Ker je pihal hud veter, so padale iskre iz dimnika na razsušeno streho in jo vžfale. Vse se je zgodilo tako hitro, da ljudje razen živine niso mogli ničesar rešiti. Na pomoč so prihiteli domači gasilci in gasilci iz Tržiča in iz tamošnje predilnice. Delovale so tri brizgalne, ki so kmalu udušile požar in hkra-tu obvarovale bližnjo okolico. * Velik požar pri Komendi. Te dni je nastal požar v hiši posestnika Janeza Grintala na Križu pri Komendi. V kratkem času je bilo poleg hiše v ognju še gospodarsko poslopje. Živino so rešili. Veter je zanesel ogenj še na hišo Janeza Koželja, ki je prav tako zgorela. Na pomoč je prihitela najprej prostovoljna gasilska četa iz Most, ki ji gre največja zasluga, da ie ogenj omejila. Prihiteli pa so tudi domači gasilci iz Komende. * Strašna prometna nesreča v Zgornji Šiški. Te dni se je avtotaksni izvošček Ivan Čolnar, doma iz Podgorice, peljal s svojim avtomobilom iz Ljubljane proti Št. Vidu. Iz prijaznosti je vzel na avto tudi vratarja v splošni bolnišnici in 401etnega Janeza Rozmana, paznika koles pred posloDjem splošne bolnišnice. Onstran remize je Čolnar opazil na cesti drug avto, ki je vozil počasi in po sredi ceste. Čolnar je hotel ta avto prehiteti. Zavozil je mimo avtomobila, toda prav tedaj je privozil tudi tramvajski voz in posledica je bilo trčenje. Čolnarjev avto se je prevrnil in vsi trije potniki so se znašli na tleh. Janez Rozman je bil že po nekaj trenutkih K.rtev. Hudo poškodovana sta na glavi in po telesu tudi Čolnar sam in vratar. Njune poškodbe so sicer resne, vendar ne nevarne. * Tri domačije žrtve požara. V Šikolah pri Cirkovcah je nastal požar, ki je uničil tri domačije. Kot požiga osumljenega so aretirali nekega posestnikovega .sina iz Ši-kol. sklenila roke kakor k molitvi, to pot pa jih je oprla ob boke in vprašala z debelim glasom: »Kdo pa je ta neotesanec?« Bil je Andrej Šolar, kmet iz Gorenje vasi, in zdaj je že krepko stopil po stopnicah, da so škripale pod njim in se krivile. Zgoraj je kaplan nehal moliti in preplašen pogledal na hodnik. »Hvaljen Jezus!« je rekel. Šolar ga je menda preslišal in je šel dalje do zadnjih vrat. Prav nikakšnega spoštovanja ni čutil do svetosti te hiše. Z debelimi členki je potrkal na vrata in je komaj pričakal besede: »Naprej!« In v sobi je razkoračen obstal pred dušnim pastirjem in strmel vanj s pogledom, ki ni izdajal prav nikakšne ponižnosti. Gospod Jurij Hrastovec, župnik v Goren.i vasi, mu je stopil nasproti in se je smehljal. Toda v njegovem nasmešku je bila nekakšna žalost. In rekel mu je: »Vem, čemu ste prišli, Šolar!« »To ni težavno uganiti,« je odvrnil Šolar. »Zdaj smo torej že tako daleč, da pokopavamo otroke kakor pse?« »To je predpis naše svete vere.« »Torej sveto je to?« »Ne bodite takšni!« je delal župnik in pogledal svoje sklenjene roke. »Saj sem bil davi pri vas in sem vam vse natanko razložil.« »Da, res je, toda mislil sem, da se bo dalo to na kakšen drug način urediti. Zdaj pa je Gašper že izkopal jamo. Moj hlapec je videl.« »Nad zakoni naše cerkve ne smemo godrnjati. Pomisliti moramo, da je cerkev naša mati in da nam hoče vse najboljše...« »In morali bi se ji torej še zahvaliti...« »Ne segajte mi v besedo! Tako je z vami, * Samomor. Posestnik Slovenc Mihael v, Slogonskem pri Kapelah se je le dni obesil na tramu v hlevu. Nesrečnik je bil živčno bolan in si je že dolga leta zdravil živce. * Hudi duh Karavank mrtev. 361etni Feliks Malle iz nemške Koroške si je pridobil s svojimi razbojstvi v koroških obmejnih krajih slab sloves, tako da se ga ie vse balo kot »hudega duha Karavank«. Pred priključitvijo Avstrije je s svojimi tolpami ogražal vse obmejno ozemlje, sodeloval ie tudi pri velikem tihotapstvu orožja v Borovljah. Dva njegova pajdaša so takrat ob meji zajeli in ustrelili. V zadnjih mesecih so zaman iskali njegovih sledov. Kakor poročajo iz Borovelj, pa so pri izpraznjevanju nekega senika v obmejnem gorovju sredi sena odkrili posušeno truplo slečenega moškega, ki ga po obrazu že ni bilo več spoznati. Mislijo, da gre za razbojniškega vodjo Malleja, ki se je bil v samotnem seniku morda pri delitvi plena s svojimi pajdaši spri in so ga ti umorili. * Štirje strahovalci Maribora in okolice obsojeni. Lani je bilo v Mariboru in okoillici izvršenih več vlomov in tatvin. Vse te tatvine so bile pojasnjene z aretacijo 241etnega pekovskega pomočnika Jakoba Fišerja, 35-letnega zidarja Ivana Okorna, 201etnega Zmaga Majerja in 371etnega Viktorja Cize-ja. Vsi so iz Maribora in so se že dalje časa klatili brez posla po Mariboru. Te dni so bili obsojeni: Jakob Fišer na dve leti in šest mesecev robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, Ivan Okorn. na tri leta robije in ena triletno izgubo častnih državljanskih pravic, Zmago Majer na leto dni in dva meseca robije, Viktor Cizej pa na 10 mesecev strogega zapora, 120 din globe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. * Nočni napad na domačijo v samoti. Posestnik Janez Gorišek z Ježenvrha pod Prim-skovim je na glasu petičnega moža. Zato so ga nedavno noč skušali oropati trije potepuhi. Zakonca sta slišala šum in gospodar ie začel iz samotne hiše klicati v temo na pomoč. Zavihtel je kladivo in ga zagnal proti razbojnikom. Gospodinja Ana je nosila možu železje in razno orodje, da je lahko mož obmetaval napadalce. Oba sta pri tem vpila na pomoč, vendar so sosedje predaleč. Napadalci so se zatorej čez čas opogumili, naskočili hišo in ustrelili iz samokresa. Medtem ko ic gospodinja ostala v hiši, je Janez v stranski sobi odprl okno in se s skokom kakor z otrokom, ki ga boli strogost svojih staršev, pa ne ve, da je ta strogost koristna in potrebna.« »Torej se zdaj ne da nič več napraviti?« »Upajmo, da bo vzel bog otročička v pred-dvorje blaženih. Molil bom za to, ni pa v moji moči, da bi ga dal pokopati v blagoslovljeni zemlji.« »Drugače pa pokopljete vsakega človeka. Še če ga obglavijo, ga potem zakopljete, in ker...« »Grešite, Šolar, toda odpustil vam bom, ker vem, da vas to boli...« _ »Prav nič me ne boli,« je dejal Šolar in vzel mošnjo iz žepa. »Prav nič me ne boli. Koliko bo stalo, če boste otroka pokopali v blagoslovljeni zemlji?« »Dovolj je že besed, Šolar. Pojdite zda] domov!« Župnikov glas je še zmerom zvenel mehko, toda v očeh se mu je bliskala jeza. Šolar se pa za to ni zmenil. »Kaj?« je rekel. »Mojega denarja ne marate? To je menda prvič n? svetu, da kdo ne mara vzeti kmetovega denarja!« »Pojdite domov, Šolar! Poslednjič vam rečem. Dobro vem, kakšnega prepričanja ste. Vem tudi, kje govore doma proti cerkvi in kje gospoduje duh upornosti.« Duhovni gospod se je ujezil in njegov mir je izginil. Nič več ni sklepal rok. Iztegnil je desnico ukazovalno proti vratom. Šolar ga je pogledal. Ne plašno in tudi ne jezno. Prevzel ga je mir. Kakor bi bil zadovoljen s tem, da se je župnik ujezil. In brez razburjenja je potem govoril: »2e grem, gospod župnik. Rekli ste, da na Opomin naročnikom, lanskim zaostankarjem! Naročnikom, ki imajo še zaostanek na naročnini za preteklo leto, sporoča uprava »Domovine« tole: Ker bodo minili kmalu trije meseci novega leta, ne moremo več čakati na plačilo stare naročnine, zato prosimo prizadete še enkrat, da se spomnijo svoje dolžnosti naproti listu, ki so ga v pretekli dobi prejemali in tudi radi brali. Naj torej brez odloga plačajo dolg, iki ga še imajo na naročnini. Le tako si zagotove še nadaljno prejemanje lista. Položnice imajo prizadeti že v rokah. Prosimo pa tudi one, ki za letos še niso poslali zneska, da poravnajo naročnino še pred začetkom pomladi. Dr. Maček o potrebi rešitve V torek je sprejel dr. Vladimir Maček v svojem stanovanju v Zagrebu dopisnika »Asociated Pressa« iz Beograda in mu pojasnil svoje poglede na pereča politična vprašanja, ki zanimajo zdaj ne samo Jugoslavijo, temveč tudi tujino. Dr. Maček je obrazložil vzroke nezadovoljstva Hrvatov in njegove korenine v preteklosti. Med drugim je dejal v svoji izjavi, ki jo prinašajo tudi zagrebški in beograjski listi: Zahteve Hrvatov so sprejemljive brez omejitve ne samo za Srbe in za državo Jugoslavijo, temveč tudi za zapadne demokracije. Hrvati so pripravljeni iskreno priznati skupne meje s srbsko dinastijo, zahtevajo pa v teh mejah in pod to dinastijo brezpogojno svojo svobodo. To vprašanje se mora hitro urediti. Jaz bi bil pripravljen poslati svoje zastopnike v vlado, ki bi obsegala vse politične sile v državi, torej v koncentracijsko vlado, ne v vlado, ki bi bila njena naloga podaljševanje zdajšnjega stanja v neskončnost, temveč v vlado, ki bi takoj storila najresnejše ukrepe, vodeče h končni ureditvi hrvatskega vprašanja. Po mojem mnenju je v današnjem mednarodnem položaju prišel skrajni trenutek, da se sporazum med. Srbi in Hrvati uresniči, in to tem bolj, ker zdaj noben resen politični činitelj v Srbiji ni proti ureditvi tega vprašanja. Za to je vsa srbska opozicija, pa tudi bivši najhujši nasprotniki zadovoljitve hrvatskim zahtevam, nosilci svoječasne vladavine, nujne hrvatskega vprašanja ki so pri zadnjih volitvah kandidirali na moji listi. Čeprav niso z menoj sklenili nobenega političnega sporazuma, vem iz razgovorov z njimi, da so tudi oni prepričani, da je ureditev hrvatskega vprašanja nujna potreba. pognal iz hiše. Začel je teči proti vasi. Gospodarja pa je na begu ugledal eden izmed zi"iočincev in stekel za njim, grozeč, da bo streljal, če se ne ustavi. Napadalec je Goriška v gozdiču dohitel in zamahnil po njem z grabljiščem, da se je zgrudil nezavesten. Ponočnjaki so potem vdrli v hišo. S sekirami so odprli skrinje in omare in vse pretaknili. nato pa so se izgubili v noč. Nočni zrak je Goriška prebudil iz nezavesti, nato pa je šel povedat sosedom, kaj se je zgodilo. Ko so prišli v hišo, razbojnikov že ni bilo nikjer. Potepuhi so iz skrinje odnesui za kak tisočak bankovcev in drobiža, iz omare pa srebrno uro z verižico. Gorišek trdi, da je enega izmed napadalcev spoznal, in sicer tistega, ki ga je preganjal čez njive v gozdič. Orožniki so uvedli strogo preiskavo. * Zaradi poskušenega vloma zasledujejo 351etnega bivšega mesarskega pomočnika Franceta Šušteršiča iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani. Šušteršič, ki je znan delomrznež, se je že. dolgo družil z raznimi sumljivimi ljudmi. Pred dnevi je v družbi z dvema pajdašema skušal vlomiti v trafiko Jurija Ko-larja na Taboru v Ljubljani. Preden pa je vdrl v trafiko, se je pojavil stražnik, ki sta mu prišla na pomoč še dva tovariša. Dva Vlomilca so prijeli, Šušteršič pa je odnesel pete. * Iz malomarnosti je povzročil požar. Pred sodnikom poedincem v Mariboru se je zagovarjal 321etni pomožni delavec Peter Kaube iz Nove vasi pri Mariboru. Kaube je bil že tri leta v službi v Hutterjevi tvorni-ci, nazadnje pri električni stiskalnici. V to stiskalnico nalagajo blago, med posamezne plasti blaga pa položijo električne kurilne plošče. Pri tem je tako nerodno ravnal, da je zakrivil požar, ki je napravil 160.000 din škode. Kaube je bil obsojen na 1000 din denarne kazni pogojno na dve leti. * Ure iščejo lastnike. Okrajno sodišče v Ljubljani sporoča, da hrani moško enokrov-no uro iz ameriškega zlata z rimskimi številkami. Na pokrovu je napis »Kamden Watch Co«. Ura je bila vzeta nekemu Mihaelu Šker-jancu, odnosno njegovim svojcem. Če se lastnik po enem letu ne bo javil, bo ura prodana na javni dražbi. Na istem sodišču hranijo tudi dolgo zlato verižico z malimi členki in okraskom v obliki srca in dvema kamenčkoma, ki je bila odvzeta 171etni ciganki Cveti Rajnhardovi, obsojeni svoj čas zaradi tatvine. morete. Saj vas poznam, prav dobro vas poznam. In vem tudi, zakaj je prav pri mojem otroku tako natančno zaradi krsta.« Šel je proti vratom in je že položil roko na kljuko. Potem se je pa še enkrat obrnil. »Še tole bi rad rekel, gospod župnik. Nisem prišel zaradi sebe. Zaradi žene. Drugače me ne bi videli.« In po teh besedah je šel. Ko je stopil na hodnik, je stal kaplan nekaj korakov od vrat in kuharica Marija je naglo smuknila v najbližjo sobo. Šolar tega ni opazil, ker mu je marsikaj drugega ro jilo po glavi. Tako je tudi preslišal kaplana, ki je vneto bral brevir in šepetal predse besede: »Osramočenje mene samega ... Nesrečni spomin! Koliko hudobnih misli si dopustil! Zlonosna volia! Koliko nespodobnega kopr-nenja si rodila! O greh! Kako lep se zdiš, ko te človek dela! Kako grenak in grd pa si, ko te naredi!... Da ... sramujem se...« * Drugi dan na vse zgodaj so poganskega otročička pokopali. Zvonovi niso zvonili in noben duhovnik ni molil. Babica je nesla krsto. Za njo so stopali trije ljudje. Šolar in še dva moža. Domači hlapec in sosed. Nikogar drugega ni bilo. Grobar Gašper je brez ceremonij položil krsto v jamo in nametal nanjo prsti in ruš »Ali ne sme biti križa na grobu?« je vprašal Šolar. »Ne,« je dejal Gašper, »tega pa ne. Kaj pa misliš?« »Nič. Zdaj je že tako vse eno. Pojdimo! Opravili smo!« je rekel Šolar in se obrnil. Drugi so šli za njim. * Ko so ljudje v Gorenji vasi o tem govorili, se niso preveč razburjali. Ženskam se je smilila Šolarica, ki ji je otrok tako hitro umrl, in le nekaj prav pobožnih žena jo je oštevalo. Najhujša je bila Pekovka. Njej je bilo namreč vselej premalo pobožnosti. Bila je pri vseh bratovščinah, povsod, kjer je bilo mogoče vero še okrepiti. Zato jo je tudi moralo to najbolj boleti. Možje na vasi o tem niso dosti govorili. Kaj so se oni menili, kako je otroku na drugem svetu! Mislili so na najbolj posvetne reči, in zdelo se jim je, da mora biti veljavnemu možu, kakor je bil Šolar, hudo nerodno, če mu otroka kar tako na tihem brez duhovnika pokopljejo. Nekateri so tudi menili, da :upnik z vsemi vaščani ne bi bil tako strog. Vedeli so, da se na skrivaj kaj sovražno gledata. To je bilo še od tistih dni, ko je hotel župnik sezidati nov zvonik. Dva starca je pregovoril, da sta v oporoki zapisala nekaj ti-sočev kron za zidanje. To pa še ni bilo dovolj, in zato je hotel pritisniti na občino, da bi dala denarja, kolikor bo še treba. Takrat se je pa Šolar uprl. In še hudo se je izpozabil. Dejal je, da bi bilo bolje, če bi bila dala starca denar, ki sta ga volila cerkvi, svojima sinovoma, ker bi ga ta dva bolj potrebovala. Takrat je župnik najprej zardel kakor rak, potem pa je prebledel kakor stena. Dejal je, da mora biti srce človeka, ki tako grdo govori, zelo črno. Da pa mu bo to odpustil, samo da se bo dobro* delo posrečilo. Toda dobro delo se ni posrečilo, ker je za- radi Šolarjevega ugovora predlog propadel. Potem je župnik poizkusil še na drug način. Prepovedal je zvoniti in je pisal na glavarstvo, da je to ukrenil zaradi tega, ker je zvonik že precej majav in bi se utegnil zaradi zvonjenja podreti. Potem je nastalo dolgotrajno pričkanje in pisarjenje. Občine pa župnik ni mogel ugnati, in največ zasluge je imel pri tem Šolar. Da, Šolar je bil tisti, ki je rekel, da za življenja rajnega gospoda župnika Kolarja, ki je umrl šele pred letom dni, nihče ni govoril o nevarnosti, da bi se zvonik podrl. In da župnik govori o tem samo zaradi tega, ker bi pač rad imel nov zvonik, čeprav je sedanji še čisto dober. Župnik je mislil, da bodo vaščani hitro popustili, če nekaj dni ne bodo slišali opoldne in zvečer zvonjenja. Pa se je zmotil'. Po dolgotrajnem pisarjenju so na glavarstvu odločili, da nima zvonik nobene razpoke in da bo še prav lahko prenašal zvonjenje. Župnik je bil premagan in je moral premagati tudi svoj strah, da se bo zvonik podrl. Jeze ni pokazal, toda skrivaj si je zapomnil svoje sovražnike, najbolj pa Šolarja. In zdaj mu je lahko vrnil milo za drago. II. V nedeljo pred Mihelovim so imeli vsako leto na Dobravi ples gasilnega društva. Iz Gorenje vasi je šlo dosti ljudi tja. Mladina takoj po kosilu, starejši šele po nauku. Pot se je vlekla slabo uro čez grič in skozi gozd. Od daleč se je z vrha griča videl zvonik dobravske cerkve, pa tudi mlai pred gostilno. Na poti je bilo ta dan kaj živo. Dalje prihodnjič. popotnikovo torto Mogočen zbor nacionalistov v Ribnici Ribnica na Dolenjskem, marca. Pred kratkim je bil v Ribnici občni zbor sreske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za srez Kočevje v Cenetovi dvorani. Zbor se je zaradi velike udeležbe spremenil v lepo zborovanje. Vodil ga je trgovec g. Ivan Arko iz Ribnice in v svojem nagovoru pozdravil senatorje dr. Alberta Kramerja, Ivana Puclja in dr. Andjelinoviča. Vsi prisotni so počastili spomin pred kratkim umrlega ribniškega trgovca Križmana, ki je bil do zadnjega zvest strankin borec. Zbor je sklenil, naj vodi tudi v prihodnem poslovnem letu vse posle stari odbor, v širši odbor pa naj se postavijo odposlanci iz vseh krajev kočevskega sreza. V predsedstvo so izvoljeni senator Ivan Pucelj kot predsednik in notar Lovšin, Arko in Ivane kot podpredsedniki. Po končanih volitvah je živahno pozdravljen povzel besedo senator Ivan Pucelj in v daljšem govoru orisal politične borbe naprednih ljudi iz kočevskega sreza, pri čemer se je posebej zahvalil vsem. ki so čvrsto stali v strankinih vrstah lanskega 11. decembra. Za njim je enako navdušeno pozdravljen podal pregledno poročilo o političnem položaju v državi senator dr. Albert Kramer, ki je še posebej govoril o volilnem sodelovanju na listi dr Mačka. Naposled je kratko govoril še senator dr. Andjelinovič. Poslušalci so izvajanja vseh treh politikov spremljali z napeto pozornostjo in odobravali njih izvajanja. Ko je dr Kramer podal še pojasnila na razna vprašanja odposlancev, je bil zbor zaključen. Ostanke starodavne cerkvice so našli >M . ■ J ji, Moravče, v marcu. Sv. Križ pri Kresnicah stoji na prisojni strani hribovja Murovice in se ponaša z lepo novo šolo. Kakih deset minut pod to šolo je posestnik Ivan Vodnik nedavno kopal temelj za nove svinjake in naletel na zid, ki je bil na nekaterih krajih poslikan. Ko je kopal dalje, je prišel do temelja stare cerkve, kjer je našel tudi relikviarij, katerega pa je žal razbil. Prav dobro je ohranjen presbiterij, kjer je tudi zidan podstavek glavnega oltarja. Prehod za gLavnim oltarjem pa je zazidan in je mogoče v tem prostoru bila vzidana relikvija svetnika. Od podstavka za glavnim oltarjem drže kamnite stopnice v ladjo, nad katero stoji zdaj kašča omenjenega posestnika. Cerkev je bila dolga kakih 12 metrov in zidana v gotskem slogu. Glavni oltar je bil obrnjen proti vzhodu. Približno tri metre od cerkvenega zida je kameniti zid, kar dokazuje, da je bilo na tem prostoru pokopališče. Ko je posestnik sadil sadno drevje, je izkopal tudi človeške kosti. Seveda si je izkopnine ogledala tudi komisija ljubljanskega muzeja in jih vzela s seboj. Pri hiši se pravi pri Mežnarju, kar je ostalo še iz časov, ko je tu stala cerkev in so predniki posestnika Vodnika bili tudi cerkovniki. Mnenja o postanku te cerkvice so različna. Tako trdijo nekateri, da je tod mimo držala cesta iz Emone v staro rimsko naselbino na Vačah. Morda so to cerkev zgradili že Rimljani, ko so se pokristjanili. Ljudska govorica pravi, da so se svoječas-no okoli te cerkve vršili sejmi. Po nekem sejmu so se sejmarji zvečer sprli in stepli v cerkvi, da je tekla kri. Pravijo tudi, da so Turki izvedeli za ta kraj, prihrumeli na sejem in sejmarje do zadnjega poklali, tako da je krvava voda pritekla v Savo (studenček teče še danes mimo nekdanje cerkve). Cerkev ni bila utrjena, zato so Turki imeli lahek posel. Uspela nacionalistična zbora Črna pri Prevaljah, marca Nedavno nedeljo je bila v Črni pri Prevaljah letna skupščina krajevne organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke. Geršako-va dvorana je bila nabito polna vrlih narodnih rudarjev. Zbor je vodil predsednik g. Ču-fer, ki je v uvodu pozdravil poslevodečega podpredsednika banovinskega odbora g. Milana Mravljeta iz Ljubljane in sreskega tajnika g. Bogdana Pušenjaka, nato pa se je spomnil preminilih nacionalnih borcev, katerih spomin so vsi navzočni počastili stoje s trikratnim »Slava!« Sledila so zanimiva poročila odbora, inž. Viktor Fettich pa je poročal o delovanju strankinih somišljenikov v domačem občinskem odboru. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Pavlom Cesarjem in tajnikom g. Jankom Mo-čivnikom na čelu. Zatem je otvoril predsednik g. Franc Er-ženičnik občni zbor organizacije mladinske Jugoslovenske nacionalne stranke. Tudi mladinsko društvo se prav lepo razviia, in ie mladinsko gibanje med našimi rudarji zavzelo že velik razmah. Vsa poročila, ki so pokazala požrtovalno delovanje mladih liudi, so bila soglasno sprejeta. Izvoljen je bil odbor s predsednikom g. Erženičnikom in tajnikom g. Mlinarjem na čelu. Po končanem mladinskem zboru je podal poročilo bivši narodni poslanec g. Milan Mravlje. Zborovalci so se mu zahvalili z viharnim ploskanjem. Naposled je pozdravil zborovalce še sreski tainik g Bogdan Puše-njak in pozval vse k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Iz Prehmiirja Zborovanje Zveze kmetijskih delavcev v Murski Soboti, ki se je vršilo pred dnevi, je pokazalo, da se naši sezonski delavci živo zanimajo za delovanje svojega stanovskega društva, v katerega so stopili v prepričanju, da se bo znalo ogibati raznih političnih vplivov in da bo zastopalo zgolj koristi našega sezonskega delavstva. Tako so zastopniki zveze tudi tolmačili njen namen na številnih zborih po vsem Prekmurju. Ti sestanki so bili združeni z ustanovnimi občnimi zbori podružnic Zveze kmetijskih delavcev, zato je bilo na nekaterih tudi po več tisoč udeležencev, ki so potem vsi brez razlike vere ali politične opredelitve stopili v zvezo. Tako je razumljivo, da je članstvo zveze po teh zborovanjih zraslo od 6000 na 10.000 članov. Zaradi zakasnitve odhoda sezonskih delavcev v tujino je vladalo za zborovanje v Murski Soboti veliko zanimanje, ker je delavstvo pričakovalo, da bo izvedelo že težko pričakovano novico o sklenitvi pogodb z v poštev prihajajočimi državami glede števila in dneva odhoda naših delavcev v inozemstvo. Na zborovanju so si izvolili za novega predsednika g. Franca Novaka, dosedanjega tajnika zveze. Tombola gasilske čete v Adrijancih. Gasilska četa v Adrijancih priredi 10. aprila na velikonočni ponedeljek prvo gasilsko tombolo na Goričkem, katere čisti dohodek je namenjen skladu za nabavo motorne brizgalne. Dobitkov bo nad 500. Glavni tombolski dobitki bodo: moško kolo, žensko kolo in popoln plug. Ker je kart le omejeno število, svetujemo vsem, ki se nameravajo udeležiti tombole, da si jih nabavijo pred tombolo, ker jih na dan tombole verjetno ne bo več na razpolago. Najmanjši dobitki (za dve sami številki v prvi vrsti na eni tablici) bodo še vedno vredni 10 din. Tombolske karte se bodo prodajale za ceno 3 din vsako nedeljo in vsak praznik pri vseh cerkvah na Goričkem. Naročijo se pa lahko tudi naravnost pri gasilski četi v Andrijancih na vnaprejšno plačilo ustreznega zneska. Trgovci, ki žele razpro-dajati naše karte, naj se blagovolijo javiti četi. HošI na tuleni VestSalsko pismo Gladbeck, marca Že večkrat smo prosili, da bi se takse za potne liste znižale, ker so za naše dohodke vse previsoke, a doslej se nam ta prošnja še ni izpolnila. Na odločilne činitelje se ponovno obračamo, da nam ugodijo. Vsi rojaki bi radi poslušali ljubljanski radio, a nam je nemogoče, ker je postaja preslaba. Da bi bili stiki med nami in domovino zmerom nekako na tekočem, bi bilo potrebno ojačenje postaje, kar se nam je že nekoč obljubilo. To bi prišlo v prid tudi roiakom v Franciji, Holandiji in drugod v Evropi. V nedeljo 26. t. m. priredi društvo »Domovinski zvon« v Stenzovi dvorani gledališko igro v štirih dejanjih »Izgubljena sreča«. Pri-četek je ob 7. uri. Po igri bo plesna zabava. Vabimo rojake tudi iz drugih tukajšnjih krajev. Najtopleje se zahvaljujemo našemu konzulatu v Diisseldorfu za denarno pomoč ob priliki obdarovanja dece. Obljubljena nam je tudi podpora za onemogle. Pred kratkim smo pokopali rojakinio go. Jeretinovo, ki je po osemnajstletni hudi bolezni umrla. Zadela jo je bila srčna kap. Za njo žalujejo mož dva sina in dve hčeri Na zadnji poti jo je spremljala *udi jugosloven-ska zastava. Naj ji bo lahka tuia zemlja, njenim svojcem pa naše sožalje! V kratkem pridejo slovenske knjige, ki nam jih pošlje izseljenski komisar g Krainc iz Diisseldorfa. Kdor se zanima, se lahko javi pri predsedniku »Domovinskega zvona« g. Jazbecu, Knickmannstrasse 41. G. Krajncu lepa hvala! Dne 2 aprila bo lep sprejem našega novega generalnega konzula v Stenzovi dvorani. Več pozneje. Časopisni zastopniki so tudi povabljeni. BANKA BARUC** 11 Rue Aubei Parts (9*) odpremlja denar v Jugoslavlio najhitreje m po najboljšem denarnem Kurzu VrSi vse bančne posle naikulantneje Poštni uradi v Belgiii. Franciji Holandiji tn Luksembureu sprejemajo plačila na na?e čekovne račune: Belgija št 3064-64 — Rnixelles Francita: št 1117-94 Paris Holandtja Mev 14f>« 6« Neti Dienst; Luksembure St 5987 Luxt-m-bourg Na zahtevo oošliemo brezplačno na- 4p *eknvnp nakaznire Zanimivosti X Dve vrsti državljanstva na Češkem. Z gledišča mednarodnega prava pomeni protek-torat (iz latinske besede protegere = ščititi) odnose dveh držav, od katerih je ena zaščit-nica, druga pa uživa zaščito. V podrobnostih so ti odnošaji urejeni različno, kakršen je pač namen in nastanek protektorata, vedno pa je bistvo take ureditve v tem, da protektorska država prevzame skrb za nedotakljivost mej države, ki jo ima v svoji zaščiti, in s tem seveda tudi za njeno mednarodno politiko. V češkem primeru ima protektorat v nekih ozi-rih prav svojski značaj. Dejstvo, da živi na Češkem in Moravskem še znatno število Nemcev, je privedlo do tega, da sta v pro-tektoratu dve vrsti državljanstva. Nemci bodo državljani Nemčije, Čehi pa državljani protektorata. Nemčija bo za svoie državljane vsaj v nekaterih krajih ustanovila svoja sodišča, Čehi pa bodo podrejeni domačim sodiščem. Običajno imenuje zaščitna država svojega zastopnika v protektoratu, ki ima obširna pooblastila v podrejenem mu ozemlju. Manj običajno je, da ima tudi protektorat svojega zastopnika pri protektorski vladi. Ta primer je v odnosih Češke in Moravske ter ima zastopnik pri vladi Nemčije naslov poslanika. Ženski uestnlk Pravilno vsekavanje nas varuje hripe Hripa ali španska bolezen spet razsaja. Nekateri tuji zdravniki menijo, da je dobro varstvo pred njo v pravilnem vseko vanju. Nos čisti vdihavani zrak, v katerem so poleg nesnage tudi razni bacili. Zato je treba nos tu pa tam tudi očistiti. To pa delamo z običajnim vsekavanjem baje slabo in poganjamo pri tem zadržane bacile prav na mesta, kamor bi ne smeli priti. Če položimo na nos robec, pritisnemo lahno na obe nosnici in potisnemo sapo skozi nos, se poveča znotraj pritisk, s katerim spravimo skozi nosnice samo del smrklja, ostali smrkelj pa skuša predreti skozi vse druge £rehode in pride tudi v želodec in drugam, jer povzročajo bacili, ki so v smrklju, obolenja. Najpravihiejše vsekovanje je tisto, ki ga vidimo pri preprostih ljudeh brez žepnih robcev. Prst pritisnemo na eno nosnico in poženemo smrkelj skozi drugo, potem pa storimo isto z drugo nosnico. Enako se pa lahko vsekujemo tudi z žepnim robcem. Obe nosnici se tako dobro izpraznita, razen tega pa odpade glasno smrkanje. Praktično se kaže, •da se ljudje, ki se tako vsekujejo, ne prehladi jo tako lahko. Nega nohtov na nogah Nohti na nogah, posebno na palcu, radi prično rasti v meso, kar povzroča hude bolečine. Včasih pa se tudi vse meso Okoli nohta ognoji. To je največkrat Dosledica ¡pretesnih čevljev, pri ženskah previsoke pete in pa tudi nepravilno rezanje nohtov. Nohte reži na nogah vedno na okroglo. Ker so pa nohti posebno pri starejših iju-deh zelo trdi, zato si pripravi poprej toplo kopel za noge, da s tem zmehčaš nohte in-jih potem laže porežeš. Nohte reži, če le mogoče s kleščami za rezanje nohtov, sicer pa s škarjami, ki pa morajo biti ostre in močne. Kote nohtov, ko so se že v kopeli zmehčali, previdno malo dvigni s pilico, ki ~ jo uporabljaš za čiščenje nohtov na rokah. Če pa te nimaš, se pa posluži nožička. Klino noža ali pilico poprej vedno operi z alkoholom ali vodikovim dvokisom, da se v primeru, če bi se kaj ranila, ne okužiš ali zastrupiš. Če boš tako ravnala, ti ne bodo nohti rasli v meso. Nohte reži vsak teden ali vsaj na štirinajst dni. Ne poreži pa nohtov do mesa, ker potem blazinice na prstih preveč trpijo in počasi otrde. Če se je pa noht že zarasel v meso, tedaj si pripravi kamilčno kopel za noge, in ko se je noht zmehčal, ga previdno dvigni in pod noht podleži malo gaze, če tega nimaš, pa tenko, a čisto platneno krpico. Okoli vnetega nohta pomaži z jodovo tinkturo. To ponovi dvakrat na dan. Ko bo noht dovolj zrasel čez blazinico prsta, šele tedaj ga od-reži. Dokler se noht popolnoma ne pozdravi, ne smeš nositi tesnih čevljev in paziti moraš na skrajno čistočo, posebno še, če je okoli nohta vse vneto ali celo gnojno, da se ne zastrupiš. Če pa tega ne moreš sama pozdraviti, pojdi k zdravniku, ki te bo brez bolečin in velikih stroškov kaj hitro pozdravil. Za kuhinio Krompir v solati. Krompir dobro operi in skuhaj. Ko se shladi, ga olupi in zreži na tenke plošče, osoli, oblij z oljem, malo po-popraj, dodaj drobno zrezane čebule, premešaj in šele nato prilij malo kisa. Za solato izberi vedno bolj droben krompir, ker 6e tako ne razkuha, je bollj okusen in ostane bolj v koščkih. Krompir pa pusti vedno, da se popolnoma shladi, in šele nato ga olupi in zreži. Mrzel krompir potrebuje mnogo manj olja. Kislo zelje z mesom in cmoki. V kozi raz-beli žlico masti, na mast stresi pol kile na tenke koščke narezanega svinjskega mesta in ga praži, da porjavi. Nato posuj po mesu žlico moke in vse skupaj praži, da ti moka zaru-meni. Zdaj osoli in prilij malo vode. Dodaj še malo kumne in pol kile kislega zelja (zelje, če je preveč kislo, poprej operi). Po potrebi prilij še malo vode in vse skupaj duši do mehkega. Medtem pa pripravi testo za cmočke. V skledo stresi 30 dek moke, primešaj eno jajce, malo soli, dve deki olja in toliko vode, da dobiš bolj gosto testo. Testo samo dobro zmešaj in z žlico zakuhaj v slan krop drobne cmočke. Vro naj 10 minut. Kuhane ocedi in zabeli z ocvirki. Ohrovt z rižem. Eno večjo ali dve manjši glavici ohrovta očisti, operi in zreži na rezance. V kozi razbeli štiri deke na drobne ocvirke narezane slanine. Na slanino stresi ohrovt, osoli, prilij žlico ali dve vode in pokrito duši do mehkega. Ko je ohrovt že sko-ro mehak, prideni dve pesti opranega riža, po potrebi prilij še žlico vode in duši še 20 minut, da se tudi riž zmehča. Daš kot samostojno jed na mizo. Goveja juha z zelenjavo (za šest oseb). Kilo govejega mesa brez kosti daš v lonec in naliješ tri litre vode. Dodaš malo soli. zrezan korenček, pol korenine zelene, koreninico pe-tršilja, pet zrn popra in lavorjev list. Lonec pokrij s pokrovko in pristavi. Ko zavre, naj počasi vre eno uro. Nato dodaš dve majhni glavici ohrovta (ohrovt poprej operi in raz-reži na štiri dele) in eno kilo olupi j enega in na kose narezanega krompirja. Vse skupaj naj vre še eno uro. Zdaj meso vzemi iz juhe, ga razreži, stresi v skledo, čez pa polij juho z zelenjavo vred in daj na mizo. Kruhovi cmoki na tirolski način. 15 dek slanine zreži na drobne kocke in jo v kozi prepraži, da postanejo ocvirki zlato rumeni. K ocvirkom stresi 35 dek na drobne kocke narezanih žemelj ali belega kruha in premešaj, da žemlje vso maščobo vpijejo. Nato postavi na stran, da se malo shladiio. V loncu pa raztepi eno jajce in en rumenjak v četr-tinki litra mrzlega mleka, polij po žemljah, osoli in primešaj še 15 dek moke. Iz testa oblikuj srednje velike cmoke, iih zakuhan v slan krop, ki naj vro 12 do 15 minut. Kuhane ocedi, stresi v skledo in z ocvirki zabeli. Daš s kislim zeljem na mizo. Zelje v solati z ocvirki. Glavo zelja očisti, operi in zreži na drobne rezance. Dodaj malo soli, strok stlačenega česna, malo kisa in kumne, zmešaj in pusti tako pol ure Nato segrej ocvirke, polij po zelju m daj hitro na mizo. Radio Liubliana od 26. marca do 2. aprila Nedelja, 26. marca: 8.00: Radijski šrarnel. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 10.00: Koračnice (plošče). 10.30: Koncert radijskega orkestra. 12.00: Nastop pevskega zbora Delavskega glasbenega društva. 13.00: Napovedi. 13.20: Citraški dueti (Kosi — Skok), vmes plošče. 17.00: Kmetijska ura: Pomladno zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju (Franc Kafol). 17.30: Delavska godba »Zarja«. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Narodni portret v Dalmaciji (1860 — 1870) (dr. Lujo Vojnovič iz Beograda). 19.50: Violinski koncert prof. Slaisa (pri klavirju Ruža Šlaisova). 20.30: Veseli zvoki (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Samospevi Marije Tiranove (pri klavirju prof. Lipovšek). Ponedeljek, 27. marca: 12.00: Pevski zbori in solisti (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Pa-berki iz vsakdanjega zdravstva: O dihanju (dr. Anton Brecelj). 18.20: Wagner: Siegfrie-dova idila (plošče). 18.40: Umetnost v Ptuju (dr. Štele). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Zlatibarski zlati vir. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Grieg: Sonata v G-duru op. 13. za violino in klavir (plošče). 20.30: Koncert opernih dvospevov (Vera Majdičeva — Svetozar Banovec in radijski 'orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lah ke glasbe iz restavracije »Emone«. Torek, 28. marca: 11.00: Šolska ura: Zdrava in lepa pokončna telesna drža — ponos in odlika človeka (dr. Franta Mis). 12.00: Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježe