PREVOD
Mohamed HATAMI
BITI RELIGIOZEN V SODOBNEM SVETU"^
Kje se nahaja rehgija naSega časa, s kakSniini težavami se sooča rcligiozna oseba in kakšne so njene nakige? Naj postavim \'prašajijc malo natančneje, kak.šno je stanje .sodobnega sveta, v katerem .se nahajmo mi. Izraz mi se seveda lahko interpretira na različne načine in privzame različne |xjmene; v tem primeru mu bomo dali pomen "mi religiozni", muslimani, kristjani, judje in .številni drugi; posebej "mi", ki .se nah;ijaino izven uradne zahotine civilizacije; in glede na moj položaj in moje študije, razumite ta "mi" .še po.sebej kot "mi muslimani", čeprav je možno, da mojih besed ne bodo brali le muslimani, in čeprav vprašanje, ki smo si ga z;i.stavili, verjetno zanima tudi nekoga, ki ni musliman, a .se ukvarja s težavami člove.škega življenja in deluje za dostojanstvo in plentenitost celotnega človeštva.
Torej, da pojasnim: vprašanje o "religiji" postavljam kot musliman, ki bi rad živel v .svojem času, ki ima |X)gled usmerjen v prihcnlnost in ki bi rati dostojanstveno cKiigral .svojo vlogo v procesu oblikovanja te prihodnosti. Gre za vprašanje, ki se poraja v moji globini: če povem drugače, vprašanja se ne lotevam od zunaj kot člo^k brez jasnega stališča, ki .se ne |X)sta\'lja /la nobeno od vpletenih .stnini, temveč kot musliman, ki ga žene raziskovalni duh - čepniv je obč;isno potrebno religijo pogledati tudi od zun;ij, da ne bi po nepotrebnem .stopali na huj.skaške položaje in napravili napako, da bi sle|x> imeli .sebe za središče .sveta. Kakorkoli že, ko .se (mi, muslimani) sprašujemo, v kakšnih pogojih .se nahajamo v današnjem svetu, morata .sogovornikom biti jasni obe plati vprašanja.
Kar .se tiče izraza "mi", sem že poudaril, da gre ta izraz razumeli kot "mi muslimani"; sedaj tukaj dodajam, da smo mi muslimani v preteklosti zgradili civilizacijo, odigrali smo pomembno vlogo v človeški zgodovini, medlem ko je danes naš položaj |x>v.sem drugačen, saj ne igramo več te vloge; kljub temu pa bi bili radi vtkani v tkivo zgodovine in si zgradili prihodnost, ki se bo razlikovala od .sedanjo.sti in celo od na.še preteklosti, ne da bi hoteli odvzeti prostor tistim, ki niso del naše skupnosti, in ne da bi prezrli dosežke znanosti, raziskovanj in spekulativne ter praktične misli človeštva.
Kak,šen pomen pa dajem drugemu delu vprašanja, "v sodobnem svetu"? Na kratko, kot ".sodobni svet" razumem "zahodno civilizacijo". Torej vse, kar v tem obdobju vlada in upravlja s svetom in človeštvom, ima močen vpliv na naše ekonomsko, politično, kulturno in družbeno življenje in brez česar - brez njenih odtisov, brez njenih dosežko\' - bi bilo življenje nemogoče tudi za tiste, ki ne prihajajo z zaluKla. Tudi tukaj, v tem kulturnem centru, kjer .sedimo in .se pogovarjamo, .so povsod pri,sotne sledi zahodne civilizitcije: ta zgradba, njeno projektiranje, upravljanje njene izgradnje, oprema in material, ki so bili uporabljeni, da bi jo
• DiiuUiri dar l)<mya-ye Oimini. nnmr v Ultandiiskem ktdltiruvm icnlni Dar on .\'odmli (/Hinilad l'J9f>J
postavili, mesto, v katerem se nahaja, komunikacijska sredstva, .še posebej globalna komunikacijska sred.stva, oprema, ki omogoča mojemu gla.su, da pride do va.s, in nmogo drugega.
.Sodobni .svet je boilisi sam zahoden (zahoden po pojmovanjih, vrednotah, mislih in teorijah, ne nujno geografsko zahoden) in je torej njego\o življenje zahodno v vseh njegovih razsežnostih; ali ()a ni vmeščen v geografski zahod ;ili v okrilje zahodne civiliz;icije, a je kljub temu deležen njenega vpliva in ne more živeti brez nje. Tak.šen jc n;i,š sodoben .s\ el. Zahod jc se\'eda človešt\-u podaril šie\ ilne sado\e in do.sežke, a mu je ustvaril tudi .številne težave, kar lahko sicer trdimo za katerikoli človeški fenomen. To, na k:ir monimo biti jjozorni, p;i je ugotovitev, da .so na.še težave ponuiožene v primerjavi s težavami na zahodu. V končni fazi je kultura zahodnj;ika v popolni harmoniji z njegovo civilizacijo, tako da njegovo o.sebnost ne razjedajo razkoli; medtem pa .se naše težave množijo, ker je naše (individualno in skupno) življenje podvrženo močnim in intenzivnim vplivom zahoda, ne da bi pri tem mi prevzeli temelje zahodne civiliz;icije, hkrati pa naša kultura, ki v v.sem ali deloma prevladuje v naši duši, na.šem srcu in na.ši misli, prip;ida civilizaciji, katere čas je minil (da bi poglobil to temo, bi potreboval več prostora in primernejšo priložnost). N:ij t;ikoj pojasnim, da, čeprav ne obstajajo gotove pojasnile in .skitpen pogled na koncepte kot so civilizacija in kultura, v tem govoru razumem "civilizacijo" kot celoto materialnih mrež .skupnega življenja in vse osnovne strukture in institucije, v okviru katerih se odvija Jiaše življenje, torej ekonomske, politične, tehnološke in druge institucije, ki dejansko sestavlj;ijo tkivo konkretnega, družbenega življenja. Kar .se tiče "kulture" mislim, da je .sestavljena iz verjetij, ritualov, navad, miselne tradicije in čustev, ki so zakoreninjeni v družbi.
Vir krize zahodnega sveta je možno lUemeljiti v nekompatibilnosti med moti-vacij;imi in projekti človeka, ki pripada zahodni civilizaciji in med naravo in temperamentom človeka tout coiirt. Kriza o kateri govorim, se zaradi vpliva, ki ga ima zahodni .svet na nas, širi tudi med nami; toda ta kriza .se pri narodih in družb;ih, ki ne .s<Klijo v zahodni .svet, še okrepi, ix)globi in pomnoži, ker je kultura, ki v celoti ali deloma določa n;išo duševnost, pov.sem nezdružljiva s civilizacijo, na kateri je bolj ali manj utemeljeno naše objektivno življenje; in to protislovje, ki ga zahodni s\'ct opaža na precej manj dra/natični stopnji, je tisto, kar povzroča v.serazsežno.st-no krizo, ki tare življenje večine nas, ki ne prip;idamo zahodnemu .svetu.
.Moram dodati, da je razkol med civilizacijo in kulturo v .smeri, ki sem jo očrtal, možen: možno je torej, da neka kultura, ki je združljiva z določeno civilizacijo in zakoreninjena v duševnosti ljudi, preživi propadanje in izginotje te sj^ecifične civilizacije; toda, ker civilizacija na poseben način tvori temelj kulture, ta razkol povzroči, da postane kulttira, ki je ostala osamljena, sterilna in se spremeni v dejavnik z;iviranj;i razvoja ter zaradi izgube .svojega temelja kmalu tudi sama počasi izgine. Torej je ena naših osrednjih težav dejst\o, da naša kultura ali njena določena pomembna področja, pripadajo neki civiliz:iciji, ki je izginila pred stoletji, medtem ko na naše življenje vpliva nova civilizacija, ki zahteva kulturo, ki ji bo prilagojena. To jc "naš .sodobni svet".
Sedaj se je naše iztočno vprašanje razj;isnilo in izgubilo vsako dvosmiselnost: kaj moramo narediti mi, ki smo muslimani in hočemo živeti polno in dostojan-
.st\eno življenje, ne da bi izgubili naSo zg(xlovinsko ideniiieto (ki jo za nas konsii-liiira Islam).
Ne pričakujte, da lxim tukaj raztielal "manifest", posvečen tenui \ pra.šanju: kot pr\o, i^riznavam .svoje znanstvene in intelektualne omejitve v .soočenju s tako zahtevnimi pričakovanji, kot drugo, pa .se člove.ško življenje ne <la zgradili z "manifestom". Hden najbolj vpijočih argumentov za to je Manife.st .Marxa in Bngeisa in videli smo, kak.Sne učinke je povzročil: ne glede na to, če hočemo biti pravičiu, .sta oba avtorja, Se poselx;j Mar.\, bili izredno inteligentni in močni o.sebnosti, Mar.K pa .se je izkazal kot eden največjih o])l.sovalcev patolo.škosti kapitalizma zahodne civilizacije, pa je izki njunega dela danes jjred na.šimi očmi.
Iskreno moramo priznati, da je življenje sestavljeno iz skupnega in ponižnega truda in da lahko napreduje le ob sodelovanju, izmenjavi mnenj, zujožnosti sim-patizirati z ljudmi, v etimološkem pomenu be.sede, in s stalnim z:ivedanjem dejstva, da .so človeško umevanje in rešitve, ki jih lahko ixjnutii človek, omejene. Zato je razumljivo, da je naša tukajšnja razprava le ena od številnih možnosti, nikakor pa tista prava in končna rešitev; naš ideal je razpravljali, sporazumev;iti .se, .sodekn aii in poslavljati vprašanja ter ponujati odgovore z vso resnostjo, inteligentno.stjo in iskrenostjo.
Dovolite mi, da ponudim nekaj pretipostavk o "religiji", zato ila bi lahko ka.s-neje iz lega izvlekli nekaj z;iključkov.
1. Religija se je rcnlila s človekom, predstavlja najstarejši element človeškeg;i značaja. Človeško življenje nima smisla brez religije in brez odnosa s sublinuiim. Če človek to želi ali ne, najde znake neizmerne .skrivnosti v globokem tkivu .svojega bistva in .se v iiuimnosti svoje du.še tega zaved:i. Človek je bitje, ki .stremi za lazkri-vanjem skrivnosti obstoječega: obstoječe je prepolno skrivnosti; in ra\-no tem je težava čloNvka, v dejst\ u, tla se skrivntjsti zaved;i in jih želi nenehonui razgaljati -ktlove, koliko mu jih še osi;uie za otlkrili! .Ne gletle na to, pa je obstoječe lako zamotano in kompleksno, tla po.skus razkritja ene .skrivnosti vtxii k op:ižanju slo line tlrugih. Čltivek .se zaveda, tl:i je potopljen v ocean skrivnosti, ki .se tičejo obstoječega, zato živi v stanju neprekinjenega čudenja v tHlnt)su do samega tibsioječe-ga, v odnosu do take zapletenosti: in religija je najlxilj stabilen in iskren otigtnor takenui čudenju. Verjamem, tla lx), dtjkler bo tib.stajal človek, tibsiajal tudi ta oljčutek čudenja in dokler bo obstajal ta občutek, bo religija v mi.slih ljutli za.setlala večje in pomembnej.še ntesto kot kaieriktjli drugi element ali fenomen; religija je tlejavnik povezo\anja, ki vzpostavi stik med omejenim človekom in Neome-jenostjo, meti ratlov-ednim in zavedajočim se člo\ekom in bistvtjm bivajočega, to je s Slvarniktjm .sveta in Tistim, ki pozna v.se skrivnosti. Seveda ni nikogar, ki ne bi v glol>ini svoje o.sebno.sti verjel v Neomejeno in v .Sublimno; a se dogaja, da ljudje pozabljajo in zanemarjajo višjo Resnico. Pozablj;mje na Popolnt^st. pozabljanje na lo, tla obstaja višja raven bivanja, povzroča iragetlije, ki so tem večje, kot je moč-nej.še pridajanje statu.sa ne.spremenljivo.sti in neomejeno.sti tistemu, kar je končnic in .spremenljivo. Naž;ilo.si je bila zgtxlovina pogosto prič;i scenarijem takih kai;i-strof, ki jih je po\-zročil takšen txlnos.
Brez Boga, Sc posebej brez Boga nelK\Skih religij in Boga gnoze', ki jc drugačen od boga inalikovalcev in povrSinskih bogov, pa ludi od boga lilozofb\', brez Boga je življenje utesnjeno in mračno. Bog je vrh veliko.sti in bliSča, toda človek, navkljub svoji nepopolno.sii in omejenosti, lahko z Njim vzpostavi nep<5srcden in iskren odno.s, s srcem in celo z jezikom; v .svetu |>olnem nezanesljivosti in .skrbi se lahko pogovarja s .samim Jedrom bivajočega in .se Nanj lahko obrne v intimni in tihi njolitvi; lahko govori z Njim in posluša Njegov odgovor. Bog je lepota in zato se človek V;mj z;iljubi; Bog je veličansi\-o, je CiospotI in zato sc G:i človek boji, ;i nc s strahom, ki navdaja nemočno bitje v odnosu do mogočnega nerazumljiveg;i, temveč z bojaznijo nekoga, ki je nepopoln in i.šče popolno.st v po|xilnem Ljubljenem. Ta bojazen je temelj morale; :ivtentična morala izhaja iz asketizma in asketizem izh;ija iz osvoboditve od spon, ki vklepajo .svet. Kdor sledi materialnemu .svetu je odvisen od njega, medtem ko je ;isketu svet n;i razpolago, kot orodje, ki ga lahko uporablj;i za izpopolnjevanje na duševni plati, na plati, ki pre.sega njegovo bit. Scved;i .sci obstajali in Se vedno obst;ijajo primeri asketizma, gnostike, religiozno-.sti, ki jih gre kritizirali, .s;ij so ti primeri luiičujoči za človeško življenje, kar je otipljiv dokaz za omejenost in zmoiljivost človeka, a o tem bi hihko govorili ob neki drugi priložnosti.
Mistična religiozna o.seba .se oddalji otl .sveta, z:iiUivolji .se z minimumom zemeljskih dobrin in jasno uživa v večjem miru in zatlovoljstvu kot nekdo, ki uživa v.se m;iterialnc dobrine in ima na razpohigo priložno.sii in bogastva. .Saj je končno iKijvečja od vseh zadovoljstev potešenost duha, ki jc trajno zadovoljstvo, meiltem ko jc užitek in poiešeno.st telesa in čutov na drugem me.stu, ne le zalo, ker je le-ia minljiva in ponovljiva, temveč tudi zato, ker so mehanizmi za potešitev telesa izven človekovega do.seg;i in odvisni od številnih drugih dejavnikov in ker je ta |X>tešiiev vedno spodkopana in uničena s .strahom, da jo bo človek izgubil.
Razumno razmi.šlj;ijoč zato lahko .sklenemo, da je religioznost ukoreninjena v človekovi duši; ludi |X) neprcccnjenem Koranu je religija in vera v enega Boga prirojena človeku.
2. Bisr\-o religije je njen .sveti in subliimii značaj. Cc ji odvzamemo .sveto in sublim-no, religija preneha biti to, kar je. Po drugi strani pa, tam, kjer obstajata .sveto in sublimno, obstajata tutli absolutno, nept)gojeno in neomejeno. Ne ob.staja religija, ki nc bi bila povc?.;in;i z ab.solutnim, s svetim in s popolnim: v njih je utemeljena narav;i religije.
.\a tej točki bi r;id nakazal enega od nesrečnih tlejavnikov, ki grozijo religioznem življenju človeka in religioznosti sami in ki je v toku zgodovine povzročil, na tak ali tirugačen način, štev ilne težave človeštvu. Človekovo srce je domače s .sublimnim in .svetim, ki sla argument in znač:ij same religije; vsakdo v gk)bini .svoje zavesti goji po.sebno ljubezen (čeprav megleno in zmeticno) tlo njiju; in l:i domačnost, t;i privlačnost sama po .sebi tlokazuje ukorcninjenost človekove tluše v iLsti
' (Inum Ciifiiiijjf tiiidild/skii. iliiiermi in ktinu-m/tidlifnii /kjI do s/Kixnanjtt ii končni Ki-snid. do kitic-iv .sv/uide. ko Cloivk iMsii .unj razum in svojo dnSo. sc/k,svvII mcdiladji o irtmsccndvninvm in ns/ie iijvli ni-sliremvnijivo Resnico kozmiinegu reda. /V/ ivm .sjKizna. da laliko oltCulIjiv sve! in fenomeni te deloma od.ievajo njeno lefHiio.
višji in svcii iicsnici, ki je bila v Koranu opisana kol "Božji iluli" in v kateri se človekovo sivarstvo izpopolni.
Kljub temu pa človeška bit ponuja dve razsežnosti: metafizično in naravno. Človekova glav a je v nelx.'sih, torej človek pozna sveto; toda njegove noge so n;i zemlji in on je obsojen na življenje na tem svetu; ker je človek del najglobjega tkiva narave in ker je naravni svet ozn;ičen s stalnim nemirom, sta človekova misel in življenje vedno neustaljeiii; kot nar;ivno bitje je človek omejen z različnimi pogoji časa, prostora in družbe, tako ila sla njegovo znanje in .sam n;ičin .spoznavanja re-hitivna in zmotljiva. Človek, ki živi na tem .s\etu, je podvržen sihun .svojega časa in prostoni, je reLitiven, vezan na zgodovino in občutljiv n;i sprememlx'. S časom se sprenjinjaia t:iko njegovo telo kot tudi njegov:i misel. .Sevetla ne trdim, d;i so vse človekovv pridobitve, pojmov;mj;i in S|wznanja relativna in da v človekovi misli ne obstaja nič nespremenljivega; toda njegovo trdno znanje, čepniv temeljno, ostaja na splošni in pom;injkljivi ravni. Večji del teoretičnega znanja, do k;iterega .se ilokoplje njegov:i 7.;ivest, je relativen, zmotljiv in spremenljiv. Relativn;i n;irav;i človekovih verjetij in spoznanj je .še močnejš;i in intenzivnejša v olxlobjih brez Nezmotljivega^ ko je človek prisiljen v<xliti življenje na temelju svoje relativne biti, torej prek posku.sov in zmot, in ko nuira popnivljati t:iko .svoje znanje kot izkušnje v vs;ikodnevnem življenju in v zgodovinskem kontekstu.
Človešk;! zgodovina je zgodovina sprememb njegovih prepričanj in miselnih iztlelkov. Ali je v zgodovini človekova racionalnost ostala vselej ista? In :ili se ver-jeij:i in |X)božno obn;išanje neke religiozne .skupiK)Sti ni spreminjalo .skozi čas? Vse spremembe - ki jih lahko opažamo skozi zgotlovino - v prepričanjih privržencev kultov in utenjeljiteljev različnih teoretičnih pojmovanj. p;i tudi temeljna razh;ijanja med teolo.škimi .šolami znotraj ene religije, pa celo dokirinarne razlike med tokovi ene same teološke šole tlokazujejo, da ne more nihče trditi. d;i pozna vso resnico, v v.seh njenih oblikah. Ko na primer govorimo o Islamu, kateri Islam mislimo? Ali jc to l.slam Abu Zarja' ali pa Islam Avicene' ali I.slam al-Gazalija' ali
•' Izmz iiia°s.suiii /Mimeiii 'mmn lui nieli' /ji <w miutllmanv Iti izraz rv/vrtra na lirvmL-a Muha metla In na nje)>i)fi) liCerbit liinmo: za Ulite se fireillKistafba ii iiezniiitljiiiisti razHiri He na tli anajsl imamor. ki jKi imI/kiiIii /irentka iztiijaju/ankcijo intlij islamske skiilmosti in ki Izhajajo /*< nejiosreilnl črti oti/m ena. Allja. ki Je hil liiiiiiiin iiiot
■> l' iiiter/iretaciji Islama, ki jo je razvil Ahn /Mr (etien naiMlijlh tovariiev prerokovena zeta Allja J. je ivlik jiomeii /Ki.wei'eii temam in iilealom ilriiiltene imiviCnosii in boju firoti zatinikem.
• n-rzljec thn .Sina (AvUeiia: <JHl>- Il).i7j je razvil(Hifilobljeno Inter/irettkijo Aitnotla z viiUka koran-skena fKijmovanJa Ho/ta in začrta! vzročno zi-ezo met!stvarstvom in l'rvii>itnlm prek/irocesa emanadje: s tem je f>ri/inivil /hiI za /iremosntet' /irefMiila ineil Hogom in materialno realnostjo, ki .m )>a predlMstav-Ijala prejšnja religiozna jiojniiivanja.
' Al-dazah (IO>H~ IIII) je v svojem teksta Uničenje filozofov izrazil radikalen odziv na osrednjo tion<t. ki jo je v i.slam.tkem sivin ii>rala filozofija: trdil Je. da se sivU spisi ne smejo interpretimti z racionalnim hraiijem. temveč da morajo biti preprosto sprejeti i' njihovem dobesednem /Kimemi
Islam al-Arabija" ali Islam sufisiov' ali pa jc lo Islam al-Ašarija" ali Islam moieSare-han ale zaher ? Na kateri? Ta niz neizpodbitnih zgodovinskih pričevanj |KJtrjiije relativno naravo človekovega spoznanja, celo na religioznem potlročjii. Danes, ne glede h kaieremii bogočastjii pripadamo, se od naših očetov razlikujemo tako v teoriji kot v praksi. Ne trdim, da se vse vedno spreminja, toda spreminjanje .številnih dejavnikov, ki [pogojujejo človekovo o.sebnost in s tem relati\ no naravo človekove misli in življenja, so temeljna in resnična tlejstva.
Torej, ena od osnovnih težav, s katerimi .se .soočajo religiozne družbe, je ta: na eni .strani te družbe verujejo v Resnico in v ab.solutne, sublimne in .svete resnice; |x> drugi .strani - v toliko, ker gre za bitja, katerih misli in življenja imajo dejansko relativen značaj - preučujejo in vrednotijo te argimiente glede na zmožnosti .svojih relativnih misli in svoje relativne du.še. Dokler se botlo z;ivedali .svt)je omejenosti in nizlogov, ki povzročajo zgoraj opisano protislovje, njiho\e notranje težave ne bodo tlobile razsežnosti katastrofe. Do %elikih katastrof, ki s seboj nosijo tragedije, pa pritle v religioznih družbah, v katerih ab.solutni in sveti značaj, ki je bistvo religije, prenesejo na interpretacije, omejene s prostorom/časom, relativne in zmotljive, ki jih o religiji razvija človek, in ko ljudje enačijo religijo s tem. kar .so sami, v svoji omejenosti, proizvedli; tako se kre()i prepričanje, da je religiozna le tista oseba, ki sprejme te interpretacije; in iz tega se razvijajo številne izrotlitve, številne nevernosti, številni .spori.
Obstajamo torej mi, religija (katere bist\o je ".sveto", "sublimno" in ";tbsolutno") in nek skupni element, ki mu pravimo razum, le-ta pa je meh;inizem za razumevanje tega .sveta in sredstvo, ki ljudem omogoča, da .se izjasnijo in s|X)razu-nievajo. Četutli bi, kot številni filozofi, menili, da človeški razinn označujejo nek;i-teri nespremenljivi principi, ki so sposobni oblikovati absolutne zaključke, ki so veljavni vedno in jxjvsod, bi kljub temu morali priznati, da je človek v svojem sklepanju in ko rešuje svoje težave s tem, da se zateče k .svojemu nizumu, .še vetlno tako omejen, da so njegova spoznanja in interpretacije, njegovi sklepi še vedno pretežno pogojeni s .številnimi dejavniki in da .so torej relativni in zmotljivi. Neizpodbiten dokaz in pričevanje za to našo trditev so velike spremembe, ki jih nepre.stano doživljamo v naših mi.slih in življenju, in razlike v mnenjih, pojniova-njih in interpretacijah, ki ni.so značilne le za privržence po.sameznih kultov, temveč tutli meti teološkimi šolami iste religije in celo meti ttikovi iste teokiške šole.
•	Mohji iil-/)iii ibii Ariibi (1165-1240), bi je izrinil 12 Aiuliiliizije. je riiril ifiebiilaiiriui filoziifsb" slriibiiini. ki je hilii /Miivztiiia z lliimiiUKioiiktliCiiii Soln (i.thr.K): ime izrini Iz /«</i»(t/i■</;)/«. ilii je iZfiir iveftti biviijiiCeiiti 'luč liiCi'. in je iMiiaiisbii hisun. lul kiileregii so v hierarhičnem retlii tnlflsiie mzlICne vrste luči rse do telesnih maierializadjj. niziskoral {mi jef>redi-sem razliCne [Kislaje na /mti bi/o mora fire-hotlili gnoslik. da bi dos/vl do lUiga. od telesnosti /irek /isihiCnih momentov do diiievne nizseiiiosti. dokler j>a ne /irežnie želja zhtjii z bniansbo lx>f>olnostjo.
' Sama gnoza (filej op IJ fe razlikuje od svoje nizItCice. ki jo imenujemo sujizem (.t;i.wwwiiO. W miidel orlotlobsnefia /slama o/mreka ivnMlostojnost.
' Teohika si-kta. ki (stoletja/ired Davidom /liimeom) zanika bistvo/irind/mv vzmCnosti. ima/mselmi /m/fled na Imena in /.naCilnnsti Hoga ter zanika /ire/inCanje. da Ima Cloivk sroMno voljo
•	Skii/iina. ki verjame v /mvriiuske oCilnosti (lorej v Izbljiično dobesedno vrednost / besed religioznih tekstov, ne s/irejema moinosti, da hi bile le besede jmsrvdovane ah Inter/irvtiniiie in zavraCa možnost, da hI se b razumevanja religiozne rinsetiiu.sll /iristo/iilo z metodo mcloiminegti dobazovaii/a
Skupni niclianizem, h katerenui se zaiečcnio ali bi se morali zateči, če gre vse |K) sreči, za naš pristop k bivajočemu in naravi (to je k tekstu o genezi in stvaritvi) ter obenem k božanskemu Razodetju (to je k tekstu o Zakonu in religioznosti), je ravno človeški razum, človeško znanje, ki je omejeno in dojemljivo za spremembe.
Ali takšno razmišljanje navaja k .sklepu, da so vrata absolutne Resnice zaprte za človekov duh? Vemo, da so nekateri zahodni filozofi v polpretekli zgodovini odgovorili pritrdilno na to vprašanje; zanikali so obstoj absolutne resnice ali vsaj z;i-nikali, da bi .se je lahko človek dokopal; tako so mnogi zahodni mi.sleci prišli do z:iključka, da bi morali pov.sem izbri.sati religiozno.st ali pa jo v.saj izključiti iz družbenega in vsakdanjega življenja. Tako naj bi torej obstajali le mi in n;iš razum, ki je omejen in zmotljiv (.seveda moramo izpostaviti, da ne obstaja in ni nikoli obstajala enotna interpretacija, ki bi dala pomen izrazu "razinn"). Ne glede na vse, p;i takšno zatrjevanje ne lx) nikoli pre]5rič;ilo religiozne osebnosti, ki v globini svoje duše verjame v vsemogočnega in vse\eclnega Bog;i. Štejem z;i nemogoče. d:i bi Bog s|x)d-bujal .svoje sužnje k religioznosti, če ne bi obstajala neka |x>t, ki bi vcxlil;i do Njegovega globokeg;i bistva. Spodbuj:iti nekog:i, d:i doseže nek nedo.segljiv cilj, bi bilo nerazumljivo in krivično že, če bi tako vabilo ponudil nek človek; še toliko bolj p;i v primeru, ko to vabilo ponuja Bog, ki g;i označimo za vsevedneg;i in stv;irnik;i človekovega sklep;mja.
Po mojem nuienju je gotova pot do .spoznanja Boga pot intimne združitve'" in ne pot zave.sti; to je pot srca, ne razuma - pot, ki jo tudi religije močno cenijo. .Naši i.slam.ski predhodniki .so nas naučili, tla je razinu orotlje, s katerim obožujemt:) dobrohotnega Boga. Tukaj je razum vir oboževanj;i, ne izvor zavesti; tothi tlrugje je bilo oboževanje označeno ktJt pt)t tlo zanesljivtisti, ne p;i pot, ki bi sc z;ičehi n;i poznani pretl|X)Stavki in vodihi tlo nepoznanega izida. V tlragtjcenem Koranu je zapisano: "in t)božuj... svt>jega Gosix)d;i, tlokler ne tlosežeš vz\ i,šene z.;inesljivosti!" (15,99) Pot zanesljivosti in spoznanja vodi prek oboževanjii, obnašanja in notr;i-njega oči.ščenja. Z tlrugimi besed;uni, najboljša ix)t do religioznega spoznanja Boga je pot intimne združitve, ki vodi k doseganju in ne razinnevanju. .Sevethi t;i razprava nima za cilj na k;ikr.šenkoli način zavračati moč razunui in filozofskega ter teoretskega spt)zn;mja. .še po.sebej v Islanui, ki je v pomembni meri utemeljen na elementu racionalnosti in na mi.selnosti. Kljub temu pa je potrebno poznati ome-jit\'e vsake od sestavin člo\eko\e duše, tla bi bili pnivi verniki p;i moramo sletliti poti srca.
Religiozna resnica je izkušnja, ne pa misel; izkušnja, katere izhtxlišče je oblikt>-vanje sameg;i sebe, obvladovanje skušnjav, biti pripravljen prethiti se jetiru neiz-mernosti in posvetiti svoje srce Ljubljenemu. Če človek prehotli to ptjt, tlo.seže Boga - to doseganje pa ne pomeni razumevanja. Raziunev;inje je delo razun>a in na potllagi znanj o spoznanem pride do neix)znanega; v večjem delu je razumevanje relativno, saj temelji na sposobnostih tistega, ki ujx)r;iblj;i razum, in je odvisno od prostorsko/časovnih danosti ter številnih notranjih in zimanjih dejav-
" •/iiiimiui 2<lriižiU'f'. iiziuiCeiia luipivj liult bul -zilniiilvv'. v unozi (linmerjtiJ n/rO oziittCiiJe iKutUilmo Cloivboin ofHiSCfiiije svoje iiiilivitliKiliiosil: na la naCIn se knnCno združi z Ahsoiilinim. da hi bilo -vsrkanii'r flesnico v zivzi /Kilne ljubezni, kol Se kafiljica vode. kije bila loCena otl morja, vanj vrne in z njim zlije'. (MoiahariJ
nikov. Kar sem tloseclaj povedal seveda ni nič novega in ničesar ne dodaja k temu, kar nas učijo religiozni teksti; tudi vsi veliki mistiki potrjujejo omejenost razimia, pravijo, da so noge pristašev' logičnega razntišljanje ' lesene", torej zelo nestabilne in šibke, z:ivrnili so iskanje Resnice prek tesni razimia in .se začeli trutliti, da bi našli Razum razuma. Poudariti moramo, da niii veliki misleci kot Avicena niti številni filozofi, ki .so zagovarjali iičinkovito.st in moč razuma ter verjeli, da so intelektualna in dokazljiva spoznanja res avtentično znanje, niti oni niso trdili, da bi lahko prek razuma do.segli bistvo Resnice in vdi Sublininega, saj razinn misli, k;ir je spoznanega. Lahko celo priznamo, da nas razum lahko pripelje do meja .Sublimnega: toda ne bo nas pripeljal do njegoveg;i bistva.
Pot srca je tista, ki n;is pripelje do Resnice. Religiozna resnica je izkušnja, ki jo religiozni človek doživi, če krene na pot z iskrenostjo svoje duše in iz globine svojega srca. In čeprav, kot je pričakovati, so Številni gno.stični filozofi in mi.stični teoretiki sku.šali dokazati, da ta |X)t in to vedenje ponujata tudi razumljiv vidik, je kljub temu ta pot thikovana na do.seganju in ne na razimievanju.
Težavnost tega vprašanja temelji na tem, da samo posameznik, ki sledi poti srca, torej edini poti, ki nas zane.sljivo pripelje do Resnice, in dospe do njenega konca, razinne .samo Resnico. Z drugimi besedami, pot srca je individualna pot, ne .skupinska; vvsakdo mora po njej hoditi sam, da bi dosegel cilj, in v trenutku, ko ga doseže, ne more tega posredovati drugim prek mehanizmov signifikacije in metodične zaznave, saj gre za globok občutek zavedanja, ki ga je možno doživeti Ic z osebno izkušnjo.
Po drugi strani je človek družbeno bitje, ki je obsojeno živeti na zemlji z drugimi ljudmi, zato potrebuje mehanizme, ki jih deli z drugimi, da bi .sc lahko z njimi sporazinneval. Jezik je zelo pomembno orodje za medčloveško sporazinnevanje, toda jezik izraža in sporoča neko nematerialno resničnost, ki obstaja v mislih človeka. Človek je gospodar spoznavanja z razimiom in zaznavo in prek jezika, recimo, sporoča drugim to, kar razume, kar zaznava, kar .sklepa, .svojo interpretacijo realnosti in tudi .svoje občutke ter drugim razlaga, kaj se dogaja v njegovem tluhu. Be.seda je izraz misli in tukaj mi.slim "misel" kot zmožnost, ki jc skupna vsem, ki .se ukvarjajo s spoznavnim. Zahvaljujoč misli se lahko spoznava; prek mi.sli, objekta spozn;iv;mja in človeške zmožnosti razimievanja. Razumevanje - če ne vedno in povsod, pa vsaj v večini primerov - je odvisno od številnih pogojev in okoliščin, ki ni.so pod človekovim nadzorom. Človek, čeprav je v okviru svojih možnosti neomejen in čeprav se mogočnost njegove biti ne more omejiti le z materialnimi in naravnimi parametri, je kljub v.semu še vedno s časom in prostorom omejeno bitje, tako d;i je njegov pogled omejen. Pogojen je s svojimi čustvi in njegova razinnnost .se ne more izogniti vplivu njegovih želja in čustvenih nagibov. Vse to nakazuje, da imajo tako razinnevanje kot medčloveški odnosi nekaj .skupnega; to, da so v številnih primerih relativni in zmotljivi. Dejstvo, da se intcrpret;icije, ki jih razvija človek, spreminjajo z vseh vidikov, je že samo po sebi z;idosten dokaz z;i mojo trditev in mislim, da nihče ne more spodbijati mojega razmišljanja, vsaj v njegovih osnovnih točkah.
Torej lahko trdimo, da človek v glolx)kem tkivu svoje osebnosti poseduje znak nekega višjega sveta; kljub temu p;i človek z v.semi .svojimi značilnostmi in omejit-
vami lo živi na lem svetu in v njem imsecluje nek mehanizem, to jc razinn, katerega naloga je razumevanje zemeljske realnosti; ker je ta svet nestalen, zmotljiv in dovzeten za sprcmcmlx', človek, dokler je na njem in dokler jc vpet v skupnost, nima tlruge niožnosti kot interpretirati svet s pomočjo tega mehanizma, ki mu ga je stvaritev tlala na nizpolago.
S pomočjo misli in razinna lahko človek, da bi priSel do nekega zaključka, preučuje dva teksta: etlen je tekst o obstoju nanive, to je tekst o st\'aritvi, drugi pa tekst o Razoiletju in Zakonu, to je tekst o kanonu in bogočastju.
Hodeč po poti srca in zahvaljujoč praktični vedenjski izkušnji se lahko človek združi z Načelom stvaritve in z glolx)kim Smislom religije; religija slehernega pos;i-meznika je notranje izkust\o, ki se pridobi z združenjem obsujječega bitja z izvirnim N;ičelom. Totla, ker smo razumna bitja in nagnjeni k učenju, ker se nahajamo na tem svetu in živimo v okviru skupnosti in ker je naše raziunevanje naše skupno življenjsko orotlje, ki ga zgradimo s pomočjt) n;iše skupne racionalnosti, zaradi vsega tcg;i razumemo religijo t;iko kot razumemo nara\'o in se z tirugimi sporazumevamo na temelju takega razumevanja; in ker n;iše razumevanje, čeprav mu lahkt) hiptnetično priznanu) neko stabilncj strukturo, kljub temu temelji na rel;t-tivnih in spremenljivih osnovah, se ravno na tej točki izpostavi ena temeljnih in najnev;irncjših težav religioznih tlružb. Nekateri religiozni ljudje oskrunijo svetost, ;ibsoluinost in sublimnost bistva religije in Resnice nekega bogočastj;i z omejenimi in relativnimi interpret;tcijami same religije in z razumevanjem, ki je pogojeno z obtlobjem in krajem v katerem živijo. S č;isom in gletle na spremembe, ki se dogajajo v mislih in življenjih ljudi, intepretacija, ki jc bila razvita v preteklosti, ni več sposobna ponujati ustreznih otigovorov. Tod;i mmicsto, d:i bi o.svoboilili telo Resnice .starih, tesnih obUičil in bi .se teoretičnih in etičnih zalog religije lotili z novimi [K)gledi, namesto, da bi oblikovali popolnejšo in bolj živo interpretacijo religije, .se te religiozne tj.sebe na vse pretege trudijo, tla bi vsilile resničnosti svojo nepopolno interpretacijo: to je na dolgi rok ob.stjjeno na propad, na kratki rok pa povzroč;i kal;istrofe.
Obstaja zelo pomembna razlika meti |X)jmov~anji o naravnem .svetu, ki jih ima človeštvo tlane.s, in tistimi, ki jih je imelo v preteklosti. V preteklosti so se celo trudili, tla bi dali zn;ičaj svetega tudi naravnim znanostim in človekovim intcr-pret;icijam o naravnetn svetu: Cerkev ali druge religiozne skupntjsti .so ptjsvetile neko tloločcno interpretacijo nara\'e in cela stoletja niso na površje prišli novi pogletli, novi po.skusi prenovitve znanja. In koliko o\ ir in pritiskov so morali utr-peti raziskovalci in misleci! Toda postopom;i .se je tak pogled spreminj:il; danes skoraj nihče od kristijanov, muslimantjv ali privržencev drugih religij ne zagovarj;i st;ili.šča, tla "Riizotleije" in "Sveti tekst" tloločata človekf>ve n;iloge v razmerju do pojavov v naravnem svetu; nasprotno, vsi tit) neke mere prizn;tvajo, da je za spoznavanje .sveta in nar;tve potrebno uporabljati razum in mi.sel, razvil p;i se je teoretični sistem, ki ostaja veljaven, tlokler uspeva zagotavljali odgovore na vpntšanja in pomaga z;itlovolje\-ati potrebe, a ga je ob tem vedno moč ovreči in čaka na .svoj patlec. "lakšen način mišljenja in vrednotenja pa se še ni uveljavil v okviru znanosti o človeku in družbenih znanosti. Seveda moramo izpostavljati razliko med argumenti čistega razuma in med dejstvi, ki jih lahko raziskujemt) poizkusno. Koliko
filozofov in niisleccv s področja znanosti o razumu verjame v nespremenljiva in univerzalna načela! Toda humanistične znanosti niso same po sebi univerzalna načela; ravno nasprotno, interpretacije, ki jih proizvede človeSki razum, so predvsem teoretične, so sklepanja na iXKlhigi drugih teorij ali spekulativnih aksiomov.
In ravno v tem sklepanju postanejo vidni relativni značaj, omejitve in napake člo\eko%e misli; torej, interpretacije, ki jih razvija človek tako o nara\ i kot o religiji, so spremenlji\'e in \ sekakor člo\ eko\e.
Pri preučevanju teksta o naravi, pri analiziranju teksta o Zakonu, torej v preuče-\'anju "sveta" in "Razotletja", človek uporablja tako svoj razum kot svojo spo.sobnost razumevanja in njegovo znanje je .sestavljeno iz interpretacij, ki jih je razvil iz teh dveh virov; take interpretacije so interpretacije Resnice, ki jih je oblikovalo člo-ve.ško bitje, ki je omejeno in relativno, in kot spremembe človekovih (xigledov in njegovega znanja o naravi ne povzročijo spremembe resnično.sti, tako tutli spreminjanje člo\ckovih pogledov na religijo ne po.škotluje Resničnega, .Sveteg;i in Sublimnega .samega bistva religije. Do .škotle pa pritle v trenutku, ko neki čkwek (kdorkoli že to je) obravnava .svoje interjîretacije o religiji kot religijo samo; v tem primeru je prizori.šče zaprto za kakršenkoli drugačen pogleti, drugačno razumevanje ali interpretacijo in koliko izobčenj, izrotlitev, spt)rt)v in spopatlov je zabeležila zgodovina zaratli te težke napake! V takih primerih utrjiita .škodo tako človek, k:iterega mu, ki je vetino v gibanju proti Resnici, je trenutno zaustavljen, kot tudi religija s;ima, saj človekt^va niLsel, ko je končno spet o.svobojena, ptitem ko je bila zatirana. six>zna religijo v njenih tesnih tiblačilih in v temačni atmosferi, ki je le tloločena inierpret:icija religije, in postane skeptična do .samega načela reli-giozno.sti.
Na potllagi v.seh teh izhodi.šč bi želel priti do zaključka; biti religiozen v današnjem času pomeni hrabro razlikovati bistvo religioznosti, ki je .sublimno in sveto, t)tl interi'>rct;tcij o religiji, ki jih je nizvil človek in ki so po svtiji n;iravi relativne, omejene in tlojemljive za spremembe; to bo zagotovilo, d;i bo religija ostahi v .svojem .svetem pro.storu v globini srca verujočih ljutli, hkrati pa bo to odpdo pot z:i pozitiven razvoj religitizne mi.sli. Ce imamo v mislih različne, pogosto nasprotujoče si interpretacije o religiji, ki so bile ponujene v loku zgodovine, in razlike v interpretaciji med različnimi mistiki, filozofi, privrženci h;idita", ptn ršinskimi op;i-zovalci in ilrugimi utemeljitelji mi.selnih tokov, ne smemo misliti, tla je |X)gled, ki smo ga razvili mi, r;ivno pravi in globoki Pomen religije; katlar črpamo iz reli-gitjznih zak)g je pomembno, da je naš pristop vedno utemeljen na korektnih, znanstvenih, logičnih, določenih in jasno opredeljenih metodah - metodah, ki .so sicer, kot vsak človekov proiz\'txl, spremenljivi in ki jih lahko izboljšamo. Res je, tl;i
" /liiilil so doliliiiieiili. f kau-nh so zhrinte izjtire. Inliltv prvrolm Molnimctlti ali opisi iijegoix'na ivtlfiija f tloloCviiih siiiiacijali Skii/mj s Koranom /imlstaiijajo hailili vir zakonov za mnshmanv. kol /uinimviri za sMivrno vivtlnolfiije Skozi slolelja Je zbirka, komeniininje In filoloikti kiiiika iiaciilov. jioslala prava znanost zaraili f>oirel>e. ilii .vi- iz korpusu Trailicije izloCI citate. kiHerih avtentičnost ni bila zane.(l/lvo /xilrjeiia. V utavnem ludi danes izjave, ki so protislovne tekiln Korana, ne Steje/o za vir zakonov: liaditl. za kalen- bi bilo leiko doloCin .skladnost s Koranom. fxi so le odloieni na stran. Obstajajo /HI. tako med.iiili kot suniti, sku/rine verujoCih. ki so/irepriCani, da mora bili vs/ik luidlt, kije zaheleien v TradidJI, nujno s/iojen z zakoni kot tak in da ga Je /Htirebno s/irejeti izključno dol>escdno. ne da bi i>a Inler/irelirali z razumom.
je religija sveta, toda priznati moramo, da je naša interpretacija religije človeška. Ko se strinjamo gleile tega načela, poslane razumljivo, kako pomembno je, tla je člt>-vek ponižen, vetino i.skreno pripravljen na spreminjanje in tutli tlf)jemljiv za upo rabo miselnih in življenj.skih izku.šenj drugih ljudi.
Gletle na vpra.šanja in jKitrebe. ki .se venomer spreminjajo - li.sta vpra.š:inja in potrebe, katerih otlgo\ori tloločajo u.sodo člo\eSkega življenja - lahkt) razumemo religijo na najbolj živ in učinktivit način: to je bi.stveno. Seveda, ktn sem že rekel, ne moremo kot veljavno sprejeli vsako interpretacijo, tudi tisto, ki nima trdnih leme-Ijev, i:iko kot .se v znanosti ne sprejme vsake inter|iretacije narave, ki jo razvije ktlorkt)li, kakoikoli ht)če. Veljavna interpretacija religije, kolikt)r je razuuuia in logična, je odvisna otI spo.štovanja izvirnih zalog religiozne misli, za nas muslimane .še posebej otI s|x)štovanja Korana, in tudi otl ptiučenosti o metotlah razu-me\anja, ki omogočajo tlo.seganje religioznega spoznanja in njegove uporabe, a ne gletle n:i vse to bo končni proizvtKl .še \edno le naš;i iiuerpretacija religije, metliem ko večni značaj religioznosti ne nK)remo pripi.saii nobeni od ptisameznih interpretacij, omejenih in ujetnic časa in prtjsiora. Ce sprejmemo lak pogled, odpremo religioznim o.sebam možnosti za razvtij na v.seh področjih življenja, ne da bi tlevianlni pogledi, ki si pri.svajajo naziv religije, odvzeli prostor za misel in ne tla bi bili oškotlovani Resnica religije. Sveto In Sublimnt), ki .so tlel njenega bi.stva.
Po tirugi strani pa je živa in učinkt)vlia interpretacija religije zagotovljena z njeno pri.sotnosijti v sotlt)bnem življenju, ne bomo pa mogli biti prisotni v sodobnem .svetu, če ne bomo pridobili natančnega znanja o najbolj pomembnih aktualnih tlej.sivih, če ne bomo txlkrili načinov In metod, da se s stnltibnostjo soočlmt) in ob ten» ohranimo na.šo zgodovinsko-kulturno identiteto; po mojem nuienju je zahotlna civilizacija danes |x>membno dejstvo, čeprav pretlsi;ivlj;i zahoti za nas politične vitllke, ki .so ne.sprejemljivi, in čeprav je mak) nezahtHinIh narodtjv, ki ni.so na svt>ji koži občutili trpljenja In biča zatiranja s .strani |x)lliičnega in ekonomskega zahoda, lako po krivdi starega kolonializma kot sodobnega ekspanzionizma. Ttnla politični in ekt)nom.ski vitllk je le entlen od obrazov zahtv tla. V .svoji celoti .se itienilficira z tk)lt)čeno clviliz;icljo, ki je raz\ il;i svtijo posebno kulturo; in ta civilizacija in kultura sta utemeljeni na |x).sebnih pt)gletlih In vretl-notah, ki jih je ix)irebnt) sptjznati, če ne želimo ostati omejeni s površin.skim In varljivim znanjem o samem zahotlu. .Nujno je, da med pf)glabljanjem tega znanja gledamt) n;i zahtxl in ga skušamt) razumeti brez sovraštva In ljubezni, tako da smo na eni strani pozorni na njegove nevarnosti, na tirugi pa sprejmemo njegove humane osvojlt\ e. Vse to bo možno, če bomo dosegli pristno miselno In zgodovinsko zrelost In v soju te zrelosti našli moč za razilikovanje in izbiro, t:ikt) d;i si bomo ob tem naložili tudi odgovornost na.še izbire.