[aktualno vprašanji Pred dnevi so se v Kranju spet razširile govorice o pojavu otroške paralize. Da bi zvedeli, koliko so te vesli točne, smo se obrnili za pojasnilo na Okrajni higienski zavod. Direktor doktor Danilo Gomišček je potrdil, da velja to sedaj le za en primer v občini. Na vprašanje, če je tudi letos pričakovati večji izbruh te bolezni, in kakšne ukrepe bo podvzel Okrajni higienski zavod Kranj, smo dobili tale odgovor: »Predvidevamo, da bo letos obolelo za poliomielitisom približno isto število ljudi kot lani. To število bo ostalo verjetno trajno. V kranjskem okraju je bilo lani ugotovljenih 36 primerov, od katerih sta bila tudi dva .smrtna. Cepili smo 163 otrok, za kar smo potrošili nad 1 milijon dinarjev. Tudi letos se bomo lotili najstrožjih preventivnih ukrepov. Epidemije ne pričakujemo. Zatiranje in preprečevanje, združeno z zaščitnim cepljenjem je naša glavna naloga. Najuspešnejšo zaščito dosežemo s tem, da se izognemo vsakršnim stikom z bolnikom. Seveda pa je osebna higiena, posebno še skrb za čistočo rok, hrane, pitne-vode tudi obvezni del zaščite pred otroško paralizo.« J. O. KAJ JE POTREBNEJŠE? Mlečne restavracije v Kranju ne kaže ukiniti, ker se v njej hranijo mnogi delavci, uslužbenci in mladina Aktualno vprašanje GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^ETO X. ŠT. 24 — CENA DIN 10.— Kranj, 25. marca 1957 Kako potrebna je Mlečna restavracija v Kranju, se je pokazalo prav pred dnevi, ko so jo zaprli samo za en dan. Precej ljudi, predvsem mladih delavcev in dijakov, je ostalo brez zajtrka, malice in večerje. Med ljudmi so se širile različne vesti — nekateri so govorili, da bodo mlečno restavracijo zaprli, drugi, da popravljajo prostore, da jo povečujejo itd. Res pa je bilo Je to, da je niso niti povečali niti prebelili oziroma uredili, temveč so na prošnjo podjetja Slovenija šport iz Ljubljane, ki si urejuje prostore poleg lokala restavracije, le prezida-li vrata nekoliko v notranjost. Govorice, da bodo Mlečno restavracijo v Kranju zaprli, niso popolnoma neutemeljene. Občinska sanitarna inšpekcija v Kranju je res izdala odločbo, da se mora restavracija 1. 'aprila zapreti, če ne bodo do tedaj uredili prostorov. Sedanji prostor ne ustreza predpisom., ker je restavracija in kuhinja v istem prostoru, ki je razen 'tega še odločno premajhen. 2e več mesecev si uprava mlekarne v Cir-čah prizadeva, da bi dobili še prostor, kjer je sedaj bife gostinskega podjetja »Storžič«. Tako bi lahko restavracijo povečali in uredili. Na mnoge intervencije pa podjetje »Storžič« vztraja pri svojem sklepu, da odstopi prostor le, če jim zgradijo nov prostor za bife. Sredstev za gradnjo tega prostora zadružna mlekarna nima, ker je investicijska sredstva namenila za rekonstrukcijo mlekarne. Gostinsko podjetje »Storžič« sicer res potrebuje prostor, vprašanje pa je, če niso njihova vztrajanja nekoliko preveč zahtevna in enostranska. Mlečne restavracije res ne kaže zapreti. Od svojega Obstoja do danes je v restavraciji vedno več obiskovalcev. Povprečno v tnjej statlno zajtrkuje in večerja nad 500 ljudi — torej so postali le-ti že njeni stalni abonenti, Razen tega moramo pozdraviti tudi to, da so cene v tej restavraciji nižje kot kjer-kctLi drugod. Dnevno prodajo samo jogurta okoli 300 do 400 kozarčkov. V mlečni restavraciji se hranijo tudi nekateri, ki imajo (Nadaljevanje na 3. strani) PETI OBČNI ZBOR OKRAJNE GOSTINSKE ZBORNICE Živahno in prece j konkretno V petek je bil v hotelu »Jelovica« na Bledu občni zbor Okrajne gostinske zbornice, kateremu sta prisostvovala tudi podpredsednika OLO Kranj Ivan Bertoncelj-■Johan in Dušan Horjak ter razen zastopnikov občinskih ljudskih odborov in gostinskih zbornic tudi predsednik republiške gostinske zbornice Stane Renko. Kljub temu, da se je občnega zbora udeležilo le 56% članov zbornice, lahko rečemo, ^a je bila razprava o poročilu upravnega odbora in zbornice za preteklo leto dokaj živahna. Mestoma je morda prihajala v ob-Tavnavanje preveč drobnih in morda tudi Nenačelnih vprašanj, je pa nakazaila vrsto Problemov, ki terjajo rešitev .. . Precej je bilo govora o pavšalni obdav-*Ltvi tako zasebnih gostišč kakor tudi neka-večjih gostinskih obratov in hotelov. ^"Paziti je, da nekateri občinski ljudski od-, 11 ne upoštevajo v zadostni meri dejansko °seženega prometa posameznih zasebnih gostišč in jih v precej primerih dokaj nestimulativno obdavčujejo. Povsem drugi uči-*ek od pričakovanega pa je povzročila obdavčitev (pavšalna) nekaterih hotelov. Izkazalo se je, da so nekateri občinski ljudski odbori (Bled, Bohinj) znižali družbene obveznosti takim obratom do take stopnje, da je prej kot vzpodbujala podjetja, da bi ^tvairjala večji promet. Kaj se je pokazalo? ~— Taki gostinski otbrati so stremeli le za "tolikšnim prometom, ki jim je omogočil poravnati obveznosti do družbe, za nadaljnjim Povečanjem prometa pa niso stremeli. »To lanskoletno prakso«, je dejal v razpravi podpredsednik OLO Dušan Horjak, »bo treba le-*°s odločno spremeniti«. Letos je prišla do izraza, bolj kot kdaj- koli doslej, težnja, da bi uredili nekatere probleme našega gostinstva in turizma v okviru že obstoječih možnosti. Morda so bili v razpravi še premalo poudarjeni in neobdelani problemi — drobni problemi — ki pa lahko v veliki meri pospešijo razvoj gostinstva in turizma in utrdijo zaupanje do gostinske mreže, ki si ga je — žal dostikrat — zaradi ne iniciativno s ti in neiznajdljivosti zapravila. Tudi delavskemu samoupravljanju v gostinstvu — zlasti sezonskem, ki je značilno za Gorenjsko — je bilo precej govora. Vendar nekih konkretnejših zaključkov in sklepov ni bilo. Pozdraviti pa je treba iniciativo cibčnega zbora, da bi osnovali pri upravnem odboru posebno komisijo, ki naj bi proučevala probleme samoupravljanja v tej gospodarski panogi. V vsej razpravi o gostinski problematiki pa je prišla do izraza potreba po strokovnih gostinskih kadrih. Očitno je, da zlasti kvalitetnih kadrov manjka. Občni zbor je sprejel sklep, da naj se republiška uredba o gostinstvu v toliko spremeni, da bi v občinskih komisijah za imenovanje direktorjev gostinskih podjetij, oibvezno sodelovali tudi zastopniki gostinske zbornice, kar bi brez dvoma vplivalo na kakovostnejše odbiranje vodilnega gostinskega kadra. — Kaže, da bo treba omenjeno uredbo spremeniti tudi glede na možnosti zaposlevanja občasne delovne sile v zasebnih gostiščih. To velja predvsem za nekatere turistične postojanke v posameznih k^jih, kjer se kaže potreba po zaposlovanju tuje delovne sile zlasti ob nedeljah in praznikih, ko se obisk znatno poveča. Ob koncu občnega zbora so delegati izvolili novi upravni odbor in druge organe okrajne gostinske zbornice. i. a. NEKATERA PODJETJA NE SPOŠTUJEJO DELOVNE ZAKONODAJE V petek je imel upravni odbor Okrajne posredovalnice za delo v Kranju svojo redno sejo, kjer so razpravljali o potrditvi zaključnega računa in poslovnega poročila Posredovalnice. Domenili so se, da bodo vsa tista podjetja, pri katerih so ugotovili, da niso S KRANJSKIH GRADBIŠČ Levo zgoraj: otroški vrtec na Hu-jah. V sredini: tekstilna šola na Primskovcm. Spodaj: bloki »Klasja« in »Standarda« na Hujah. Desno zgoraj: bloki »Tiskanine« v Stra-žišču. Spodaj: nova zgradba OLO. upoštevala predpisov o delovni zakonodaji, prijavili sodniku za prekrške. Do sedaj so pregledali le podjetja v kranjski in škofjeloški občini, z delom pa bodo nadaljevali še v ostalih občinah. Poročilo o kršitvi predpisov bodo poslali tudi Okrajnemu sindikalnemu svetu, Okrajnemu ljudskemu odboru Kranj in Tajništvu za delo pri OLO Kranj. Sklenili so tudi, da bodo v prihodnjih dneh sklicali konferenco občinskih posredovalnic za delo Ln referatov za delo, kjer se bodo pomenili o bodočem delu. Lj. II. Okrajna konferenca LMS Kranj MLADINA IN DELAVSKO UPRAVLJANJE Kranj, 24. marca 1957. Danes je bila v Kranju II. okrajna konferenca LMS Kranj, ki so se je razen 122 delegatov udeležili tudi organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZK Albin Jensterle, sekretar OO SZDL Stane Prezelj, predsednik CK LMS Franček Mir-tič, predsednica sveta za šolstvo OLO Kranj Smilja Gostiša, zastopniki OO DPM, Okrajne gasilske zveze, Okrajne strelske ziveze, Okrajne zveze TVD »Partizan« in drugi. Referat o delu Okrajnega Komiteja LMS je prebral predsednik komiteja Slavko Zalokar. Delegati so izvodili tudi nov 31-članski komite. Razveseljivo je, da si je mladina v zadnjem času pridobila več mesta v organih družbenega in delavskega samoupravljanja kot ga je imela pred leti. Samo v delavskih svetih se je po zadnjih volit-vaih v te organe delavskega upravljanja število mladih podvojilo, tako, da je sedaj okoli 598 mladih ljudi v delavskih svetih. V večini primerov mladi ljudje s svojimi razpravami in predlogi prav nič ne zaostajajo za starejšimi tovariši. Po nekater rih podjetjih pa se še vedno izogibajo, da bi tudi mladino vključevali v delo organov upravljanja ali pa ne upoštevajo njihovih pripomb. Dobro je rešen ta problem ravno v tistih podjetjih, kjer so vodilni ljudje še mladi in so tam pripombe mladih ljudi bolj upoštevane. Okrajni komite je nudil mladim članom delavskih svetov pomoč z raznimi posvetovanji, predavanji in seminarji, kjer so si le-ti izpopolnjevali svoje znanje. Mladi ljudje so tudi zahtevali, da bi se sistem dela delavskih svetov spremenil tako, da bi bilo delo v teh organih bolj sproščeno, da bi imeli delavski sveti pri samoupravljanju več pravic, kar bodo zagovarjali tudi na kongresu delavskih svetov. Razpravljali so tudi o delu šolske mladine, mladine na vasi ter o nekaterih škodljivih odnosih med mojstri Ln vajenci. Kritizirali so ozkosti nekaterih organizacij ZK, ki odklanjajo sprejem mladih v svojo organizacijo. Taki pojavi so pogosti predvsem na vasi. » Lj. JAZ SEM GA VIDEL MED OTROKI »Prosim, tovariš, kaj je to: revolucionar?« Tako se je začel naš pornenek. Otroke je prizadelo. Kakor da jim je umrl dober prijatelj. Le pojmi niso bili jasni in nešteto je bilo vprašanj, ki jim sami niso vedeli odgovora. Zakaj le je bil Moša Pijade toliko let zaprt, če pa se je vse svoje življenje boril za zmago pravične stvari? Deset rok hkrati se je dvignilo. Videl sem: govoriti ne bo treba, le usmerjati razgovor. »Saj so še Tita zaprli. Ampak,« se jo Janko že sam zmedel pri odgovoru »ali so potem ... ali so mar vse zaprli?« Ze je odgovarjala Silva: »Zapirali so tiste, ki so se jim zdeli nevarni.« »Ali je bil strog? Hud?« »Dober je bil,« trdi Marijan. »Jaz sem ga videl v filmu. Stal je sredi med otroki, se pogovarjal z njimi in se jim smejal. Pa otroci so se mu tudd smejali.« Zdaj smo bili že v ognju. Govorili bi radi vsi hkrati; vsak je želel, da bi tisto, kar on ve o čiči Janku, zvedeli še vsi ostaH. Rešila me je najmanjša med njimi: »Radijski napovedovalec je pa ob prenosu jokal . . .« V razredu je zavladala tišina. Potem smo pisali kratek spis. Vsi so pisali resno, prizadeto. In potem so brali: »Takih mož je malo. Vse življenje je delal in nikdar ni počival.« — »Jaz sem ga zdaj prvič videl na sliki. Bil je bolj majhne postave. Zdel se mi je šibak. Odlikovan je bil z Redom narodnega heroja ,in z Redom junaka socialističnega dela.« — »Tovariš Tito ga je imel rad. Skupaj sta delala.* — »Množice so se s solzami v očeh poslavljale od njega. Vsi so ga ljubili, ker je bil dober. Vse nas je imel rad.« Začudeno sem gledal otroke. Ti njihovi stavki — saj niso njihovi. . . Ali pa — Tedaj sem se zavedel: Moša Pijade si je utrl pot do otroških src in tam našel pripravljeno mesto. Ne bo umrl, ker so ga vzljubiLi najmlajši... S. 2 Glas GoremJ§ke Kranj, 23. tts9.^6vt 1951/ A, Na redni petkovi tiskovni konferenci v državnem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu je predstavnik sekretariata Branko Drašković odgovoril med drugim tudi na vprašanje dopisnika AFP o vsebini poslanice predsednika Tita egiptovskemu predsedniku Naserju. »Gre za prijateljsko pismo predsednika Tita, v katerem obvešča predsednika Naserja o svojih glediščih na nekatere mednarodne probleme,« je dejal Drašković. A Voditelji alžirskega upora so na sestanku z novinarji v Tunisu, ki se ga je udeležilo nad sto tujih novinarjev, pozvali francosko vlado, naj prizna alžirskemu narodu pravico do neodvisnosti in tako omogoči prenehanje triletne vojne v tej severnoafriški deželi. A Na razširjeni plenarni seji CK Komunistične partije Grčije v Moskvi so sklenili, da se bo bivši vodja grških komunističnih partizanov Markos, ki so ga pred leti odstranili z vodilnih položajev, vrnil na svoj položaj v CK KP Grčije. A Nekaj kilometrov od japonske obale je strmoglavilo v morje ameriško vojaško letalo, v katerem je bilo 57 potnikov, po večini žena in otrok ameriških vojakov, ki služijo na Japonskem, in deset članov posadke. Nesrečo je povzročil silovit tajfun. Menijo, da so se vsi potniki in vsi člani posadke ubili. A Doslej najpomembnejša posledica razgovorov med ameriškim predsednikom Eisenhowerjem in predsednikom angleške vlade Macmillanom je sklep, da bodo Združene države Amerike vstopile v bagdadski pakt. Člani bagdadskega vojaškega pakt;-, so zdaj Anglija, Pakistan, Turčija, Irak in Iran. A V Moskvi so objavili besedilo pisma, ki ga je poslal predsednik sovjetske vlade Bulganin zahod-nonemškemu kanclerju Adenauerju 18. marca letos. V pismu je rečeno, da se obe strani strinjata v tem, da je treba začeti stvarne korake za izboljšanje odnosov med obema državama. Vendar se o najvažnejšem vprašanju, o združitvi Nemčije, mnenja križajo. A Sueški prekop bo do 10. aprila popolnoma očiščen in ploven tudi za velike ladje. Pristojbine za ladje, ki zdaj že plujejo skozi prekop, pobirajo egiptovske oblasti. A Francoske vojaške in policijske sile nadaljujejo splošno ofenzivo proti alžirskim upornikom. Tudi uporniki so po mestih spet začeli z napadi. Njihovi komandosi so streljali in metali bombe na vojaške patrulje, policijske postaje in druga francoska oporišča. A Indonezijska vladna kriza po vseh znakih sodeč še ne bo kmalu končana. Doslej še ni uspelo sestaviti nove vlade, ker nekatere skupine nočejo vstopiti vanjo. A V ladjedelnicah v Dunquerqueu v Franciji je zaradi stavk prišlo do streljanja med delavci in policijo, pri katerem je bilo ranjenih 40 delavcev. Policija je uporabljala tudi bombe. A Avstrijski prosvetni minister je izdal odlok, po katerem v novem šolskem letu slovenščina ne bo več obvezni jezik na koroških srednjih šolah. Ostala pa bo neobvezen jezik. A Na Bermudih so včeraj objavili uradno sporočilo o štiridnevnih razgovorih med predsednikom ZDA F.isenhowerjem in britanskim premier-jem Macmillanom. Oba državnika sta zadovoljna z razgovori in sta izrazila prepričanje v uspeh nadaljnjega sodelovanja med ZDA in Vel. Britanijo. Eisenhower je že odpotoval v ZDA. A Zahodnonemški zunanji minister von Bren-tano bo pojutrišnjem prispel v Indijo, kjer se bo razgovarjal z Nehrujem. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI EN SESTANEK IN DVA OBISKA 21 častnih topovskih salv je pozdravilo prihod predsednika ZDA Eisenhowerja na Bermu-de. Križarka »Canberra« se je zasidrala v pristanišču, z letal pa so medtem izstopili ostali trije udeleženci bermudske konference: britanski premier Mac-millan, njegov zunaji minister Selwyn Lloyd in ameriški minister zunanjih zadev Dulles. Na idiličnih otokih sredi prostranega Atlantskega oceana so se tako začeli razgovori med predstavniki Velike Britanije in ZDA. Odkar se je s sueško zadevo prelomil most med obema tradicionalnima zahodnima zaveznikoma, je bila vroča želja nove britanske vlade, da bi znova vzpostavili poprejšnje tesne odnose. Ta želja je postala toliko nujnejša in izrazitejša, kolikor je Britancem na Bližnjem vzhodu bolj trdo predlo. Nepremišljeni napad na mlado republiko ob Nilu je precej veljal britanske politike, gmotno in moralno, povrh pa jim je naložil še breme grenkega spoznanja, da so v povojnih razmerah obsojeni na drugorazredno vlogo: skratka, da igrajo v zahodnem koncertu le drugo violino in da brez Amerike ne zmorejo ničesar pomembnega več na lastno pest. Odtod tudi sedanje prizadevanje, da bi vzpostavili poprejšnje dobre zavezniške odnose in da bi v družbi močnejšega prijatelja z onstran oceana ohranili vsaj še nekaj bistvenih koristi na Bližnjem vzhodu. Iz te želje tudi izhaja glavni dnevni red razgovorov na romantičnih otokih. Prvič želijo ukrojevalci zahodne diplomacije zakrpati luknje v uniformi anglo-ameri-škega zavezništva, drugič pa sešiti novo enotno obleko za skupno politiko do Bližnjega vzhoda. To sta dve glavni nalogi, ki se jih lotevajo na Bermudih, mimo drugih, ki spričo važnosti prvih dveh ostajajo v senci. Pri tem je ugoden izid razgovorov o ponovnem tesnem sodelovanju med Veliko Britanijo in ZDA tudi prvi pogoj za uspešno skupno politiko na Bližnjem vzhodu. Zato so bile tudi izjave ob prihodu usmerjene predvsem k prvemu cilju. Eisenhower: ». . . v prihodnjih dneh lahko mnogo napravimo za okrepitev vezi med britanskim imperijem in ZDA.« Macmillan: »... nestrpno pričakujem začetek razgovorov, ki naj prispevajo k okrepitvi prijateljstva in sodelovanja med ZDA in Veliko Britanijo . . .« Macmillan je torej optimist, kljub temu, da so se na domačem nebu zgrnili težki oblaki grozeče delavske stavke in da tudi na Bližnjem vzhodu še ni pogašena nevarno tleča žerjavica ... Toda kljub vedremu ne- bu nad sončnimi berinudskimi otoki bo oblačno vreme drugod po svetu lahko prerej vplivalo na razpoloženje anglo - ameriških sobesednikov. Ze tretjič v letu dni se je generalni sekretar ZN Dag Ham-marskjold odpravil na Bližnji vzhod. Vselej z nalogo ohraniti mir in pomiriit razgrete strasti, ki razvnemajo sovražna razpoloženja in ustvarjajo možnosti za vojne spopade. Ta posel ni nič kaj lahek, vloga »mednarodnega gasilca vojnih požarov« pa vse prej kot zavidanja vredna. Obakrat doslej je sicer obisk generalnega sekretarja trenutno utišal napeto razpoloženje, ni pa seveda odstranil njihovih korenin in globljih vzrokov. Zato je »premirje« po njegovih obiskih bilo le kratkotrajno. Po nekaj mesecih zatišja po prvem obisku je izbruhnila vojna, kmalu po drugem pa je nastala napetost glede Gaze in umika izraelskih čet. Zdaj je resolucijam Generalne skupščine, ki so terjale popoln umik z zasedenega egiptovskega ozemlja, v glavnem zadoščeno, ni pa še odstranjena nevarnost ponovnih nemirov. Izrael vnovič grozi z uporabo sile, njegovemu »bojevitemu« glasu pa se pridružujejo tudi drugi na Zahodu, ki jim miroljuben konec egiptovskega napada ni- kakor ni všeč. Z začetkom plovbe po ponovno usposobljenem sueškem prekopu, bodo spet izbruhnila stara nasprotja; vozel na Bližnjem vzhodu se tako spet zapleta, mednarodna napetost pa se na tem področju znova zaostruje. Haminarskjold je spet pred kočljivo nalogo: ohraniti komaj vzpostavljeni mir in pomiriti razburjene duhove. Čeprav so njegove pristojnosti omejene glede na splošne naloge in cilje ZN in pooblastila Generalne skupščine ZN, ga vendar v tem odgovornem poslanstvu spremljajo miroljubne želje svetovne javnosti in moralne opore teženj po ohranitvi miru v svetu. V Kairu pa se te dni mudi tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Svetozar Vukmanovič - Tempo. Med osemdnevnim bivanjem v Egiptu bo Svetozar Vukmanovič osebni gost predsednika Naserja. Tesni odnosi med obema deželama, Egiptom in Jugoslavijo, bodo tako nedvomno zabeležili še en pomemben prispevek k njihovi krepitvi. Gospodarski in politični razgovori bodo vsekakor poglobili že dozdaj tesno sodelovanje med obema državama in tako koristili plodnim jugoslovansko - egiptovskim odnosom in stvari miru v svetu. MARTIN TOMA2IC v nedeljo smo zabeležili ZABNICANI SO PRAZNOVALI TRETJI KRAJEVNI PRAZNIK Zabnica, 24. marca. Prebivalci Zabnice in okoliških vasi so slavili svoj tretji krajevni praznik. Sinoči so zakurili številne kresove, v zadružnem domu pa so pripravili akademijo. Učenci Industrijske šole Iskra so podali bogat program. Akademije se je udeležila polna dvorana domačinov. Danes dopoldne je bila na pokopališču v Zabnici žalna svečanost. Cr. »PARTIZAN« NAKLO : »PARTIZAN« SK. LOKA 10:0 Naklo, 24. marca. Danes popoldne je bila v Naklem odigrana prva nogometna tekma spomladanskega dela prvenstva Gorenjske med »Partizanom« Naklo in »Partizanom« Skofja Loka. Nakelčani so izgubili z rezultatom 10:0 (3:0). KOŠARKA V KRANJU Ljubljana : Triglav 88:58 (50:24) Kranj, 24. marca. Po daljšem času so imeli Kranjčani zopet priliko videti igro najboljših košarkarjev v državi. Tokrat je Triglav povabil v goste košarkarje Ljubljane, ki so lani zasedli 5. mesto v zvezni košarkarski ligi. Kranj- iintKinir.iitttiitiliittilMtuMriHittti-iioinioi.iiiitiiiutifiMiiUHiuintUitltilMiHaHMitKiitutJitHtiithtniviM čani so tekmo izgubili z razliko 30 košev, ki pa je, če pomislimo na kvaliteto ljubljanskih košarkarjev, zanje vsekakor uspeh. Domači igralci so zlasti v 2. polčasu igrali zelo dobro. Manjka pa jim še preciznih metov od daleč. Pozna se jim tudi, da še nimajo za sabo tekem z močnejšimi nasprotniki. Najuspešnejši je bil Drago Petrič s 24 koši. S. L. OTROCI ZANETILI POŽAR V soboto zgodaj popoldne je izbruhnil gozdni požar na pobočju Mirce nad Jesenicami. Požar, ki so ga verjetno zanetili' otroci, se je v trenutku razširil na površino 10 arov in bi povzročil ogromno škodo, če ga gasilci jeseniške železarne pod vodstvom poveljnika Novaka in mestni gasilci ne bi lokalizirali in pogasili. »SVOBODA« IZ NOVE GORICE GOSTOVALA NA JESENICAH V Delavskem domu na Jesenicah je koncertiral v soboto zvečer pevski oktet novogoriške »iSvobode«. Program sta izpopolnili solistki Marica Balohova in Stana Staničeva. Gostje so bili za kvalitetno izvedeni spored deležni zasluženega pri- IRIMMItfMMUIUIIIIklUII'11'll I. i: IIIIIIIIIIMIIIIIIIIII'i znanja, žal pa tudi to pot Jeseničani niso pokazali kaj dosti zanimanja, saj dvorana ni bila polno zasedena. VREME Nestalno s pogostimi padavinami. Sredi tedna ohladitev in sneg do nižin. 11. O M E D E L J E K KUPČIJA S ČLOVEKOM Večkrat sem ga zasledila na živinskem trgu. Vedno je bilo okoli njega polno kmetov, njegovih sosedov. Znal je govoriti, mnogo govoriti. Videti je bilo, da je dokaj premožen in to je v resnici tudi bil. Kasneje sem zvedela, da je oče več otrok. Toda včasih sem ga srečala v kaj čudni družbi žensk. Sicer pa — njegova stvar. Skoro bi pozabila na ta srečanja, če... Če ga ne bi pred nedavnim videla pri kaj čudnem delu — kupčija s človekom. Sedel je za mizo in se pogovarjal s sosedom, poleg njega je bil njegov sin in nasproti plaha sosedova hči. Boječe je pogledovala zdaj očeta, zdaj soseda, kdaj pa kdaj se je zazrla v sina — svojega bodočega ženina. Ta ji ni vračal pogledov. Slonel je za mizo, lasje so mu viseli prek čela, veke je imel zabuhle in oči rdeče. Nič kaj mikaven ni bil pogled nanj, na njegov od vina spačeni obraz. Na suknjiču so se kazali sledovi sline, ki mu je silila iz ust. Videti je bilo, da nič ne sliši in nič ne vidi. Tako sta soseda tudi želela . . . »Daj Miha, primakni k doti tistega telička, potem ti dam sina . . .« »Janez, ne bodi vendar tak. Ne morem, zares ne morem, saj veš, da moram še tri oženiti.« »Pa nič!« Vsi so obmolknili. Sinova glava je omahnila na mizo. Samo zaradi vina? — kdo ve? »Miha, ne bodi skopuh. Daj vendar, saj ga bomo na ohceti pojedli in še za Štefan bom plačal.« Miha se je zazrl v hčer. Najbogatejšega ženina v vasi bo dobila. To ni kar tako, ničesar ji ne bo manjkalo. Kaj zato, če se niti ne poznata, se bosta že navadila. Razen tega pa — še za Štefan bo plačal. Z levo roko je potegnil dekle k sebi. »Daj nevesta, presekaj — drži!« Dekle je udarilo po dveh rabatih rokah in presekalo .. . »Se Štefan na mizo!« Dekle je skrivaj odšlo proti domu. Oni so popivali in- se veselili. Na čigav račun...? Po ušesih ji je neprestano udarjalo — daj, presekaj, presekaj ... in — ne-ve-sta .. . Saj ve o njem le to, da mu bo oče zapustil kmetijo, pa kaj zato...! Vsiljevala se ji je predstava pijanca, raz-kuštranega, umazanega, zabuhlega . . . Temu naj bo žena? Saj sama nima niti 20 let. Pri obeh sosedih so se pripravljali na veliko slavnost. Pri Štefanu vina je bila v hipu odločena usoda mladih dveh, ki sta se morala čez tri dni, brez vsakega ugovora ali prigovora, poročiti. Njiju ni nihče vprašal, kot da sta le mrtva predmeta, za katera ep soseda sklenila kupčijo, kupčijo, da bi sama še bolj obogatila. Cez tri dni sta se poročila. Cez tri dni sta se preselila v isto sobo in postala mož in žena . . . Mož pijan, mlada žena nesrečna — sama . . . —Ca V KRANJSKI ŠOLSKI KUHINJI SE HRANI 123 OTROK Šolska kuhinja v Kranju je odprta že nekaj časa. S prostori je precej na tesnem, vendar so ti lepo urejeni. Zdaj, ko je zunaj pomlad, se otroci veliko zadržujejo na vrtu. V kuhinji se hrani 123 otrek-učen-cev osnovne šole in dijakov. Nekateri 'starejši pridejo tja samo na kosilo. Šolska kuhinja je obenem tudi zavetišče, kjer prebijejo otroci zaposlenih staršev večino dneva. Celodnevna oskrba znaša 75 dinarjev. Všteto je kosilo z dopoldansko in popoldansko malico. Mesečno znese to 2000 dinarjev, kar je glede na to, da za večino otrok skrbijo le matere, dovolj velika številka. Učenje in igro otrok nadzorujejo tri vzgojiteljice. Letos bi ustanova rada uredila tudi vrt, nabavila nekaj vrtnih miz, žog in podobnih predmetov. Uprava pričakuje, da bo občinski ljudski odbor upošteval njihove potrebe v proračunu, sicer bodo prisiljeni zvišati oskrbnino. J. FINZGARJEVA »VERIGA« V LOKI V soboto se je v KUD »Tone Sif-rer« odprla zavesa za peto premL-ero v letošnji sezoni. Tokrat niso zaigrali stari, .preizkušeni igralci, ampak mladina — gimnazijci, tisti, ki bodo nadaljevali bogato tradicijo. Tradicionalna vsakoletna predstava gimnazijcev bi skoraj morala odpasti zaradi preobremenjenosti dvorane, zato so j-6 vključili v redni program gledališča KUD »Tone Šifrer« in v premier-ski abonma. K. J. NEPOZABNO UMETNIŠKO DOŽIVETJE Preteklo sredo so bili kranjski ljubitelji koncertov deležni redkega umetniškega užitka, ki ga je v okviru abonmajskega koncerta posredoval violinist Igor Ozim. Pri klavirju je bil prof.' M. Lipovšek. Vsa izvajana dela tega zelo zahtevnega koncertnega sporeda so bila podana tako kot si jih more želeti le razvajeno uho zahtevnega poslušalca. Umetniška intenziteta obeh umetnikov je prišla ta večer do popolnega izraza. Interpretaciji ni manjkalo notranjega umetniškega doživljanja, poetičnosti in smisla za logično povezavo glaisbe-nih misli. Končni vtisi številnih poslušalcev, ki so tokrat tesno zasedli dvorano, so bili docela isti: zares umetniško doživetje, kakršnih je Kranj le malo doživel. Takšnega navdušeni a, ki je prevezlo publiko ta večer in priznanje, ki sta ga bila dele/na umetnika, menda še ni zabeležila kranjska glasbena kronika. Violinist Igor Ozim pa je tokrat zno^a dokazal, da je umetnik evropskega slovesa. S. PRIPRAVLJAJO SE ZA VOLITVE DELAVSKIH SVETOV Občinski sindikalni svet na Bledu je pretekli četrtek sklical širše posvetovanje sindikalnega aktiva. Prisostvovali so zastopniki vseh sindikalnih podružnic, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov in razpravljali o bodočih volitvah novih delavskih svetov in delegatov za kongres delavskih cvetov Jugoslavije. — Člani sekretariata so navzoče seznanili, kakšne so naloge sindikalnih podružnic Ln sedanjih delavskih svetov pri delu. Posebno bodo morali skrbeti za to, da se bo zboljšala sestava novih delavskih svetov, v katere naj bi vključevali tudi nove, mlade sile. K zboljšanju dela sindikalnih aktivov in delavskih svetov je v zadnjem času prispevala posebna komisija za družbeno in delavsko samoupravljanje, ki jo je izvolil občinski odbro SZDL. Doslej je leta napravila podrobno analizo dela šolskih odborov, hišnih svetov, organov samoupravljanja pri ljudskih odborih in v gostinstvu. -Jb SPET GOZDNI POŽARI V četrtek zvečer se je pojavil ogenj v pečinah pod Srednjim vrhom nad Martuljkom. — Podrast in drevje, oboje je gorelo z visokim plamenom. Samo zaradi razbitega in skalnatega terena se ogenj ni mogel razširiti, čeprav se je pojavljal vedno znova na mestih, kjer iga nihče' ne bi pričakoval. — V" petek pa je gorelo v Podkužah, vendar je gasilcem, ki so takoj prihiteli, uspelo požar zadušiti, pre* den je postal resnično nevaren. —" Teren od Podfcuž do Martuljka 3e posebno nevaren in so na tem področju gozdni požari povzročili te veliko škodo narodnemu gospodarstvu, zato okoliške gasilske čet« zelo hitro reagirajo na vsak poja^ ognja. S. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Iščem šiviljo na dom. Naslov v upravi. Izgubil sem denarnico od Ta-tinca do Sp. Bele — -proti Preddvoru 5. marca z 1700 din đe-"arj?, in dokumenti. Prosim najditelja naj jo proti nagradi vrne na t-ipravo lista. Predam enostanovanjsko hišo, novo, dograjeno leta 1955, s 4300 kvadratnih metrov velikim sad-nini vrtom. Nahaja se na lepem kraju Gorenjske — med Ljub-jjano in Kranjem. Dopise peš-na JUGOREKLAM, Ljubka, Kidričeva 5. "rođam malo rabljene pogine mreže in beli pol športni v°2iček. Naslov v upravi lista. p°dpisani Potočnik Anton, stanujoč Stirpnik št. 5, p. Selca na.d Šk. Loko, preklicujem vse, *a,r sem neresničnega govoril o Potočniku Viku iz Stirpnika št. 9- — Potočnik Anton. Sprejmem upokojenko, ki bi dnevno od 7. do 15. ure varovala 4 mesece starega otroka. Naslov v upravi. Izgubil sem ključe motornega k°lesa »Jawe« iz Šk. Loke do StražLšča pri Kranju. Poštenega najditelja prosim, naj jih vrne *}a- upravo Gozdne drevesnice, sk. Loka. Podpisana preklicujem svoje tr-ditve, da bi Bukovec Karel iz Jesenic zastrupil konja, ker so take trditve neresnične. — Krivce Jožica, Jesenice, Toneta Cufarja št. 115. OBJAVE Predavanja Ljudska univerza Kranj pri-reJa v četrtek 28. marca ob 19.30. uri v I. gimnaziji predajanje. Mirko Kambič: Od Ljubljane do New Yorka. Potopis v barvnih diapozitivih. Trgovsko podjetje »Kurivo« nje*01' t*lefon 192 »»»veS** «*-2? ne Potrošnike, da razprodaja "°lovke ln palice *a paradli-e Po znižanih cenah — ko-Do drin 7 in 5. Dalje pripo-„ a potrošnikom, da se poslujejo p (gradbenih okoliših, 2. Imenovanje komisije za arondacijo kmetijske šole Polj-če, • 3. Sprememba v upravnem odboru Bolnice Jesenice, 4. Izvolitev občasnih sodnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Po končani skupni seji bosta ločeni seji obeh zborov in sicer 20. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN 23. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV, za katerega predlagam naslednji enak dnevni red: 1. Predlog odlokov o gradbenih okoliših, 2. Predlog sklepa o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in drugih kolegijskih organov OLO, 3. Sklepanje o garancijah gospodarskim organizacijam: a) Iskra Kranj b) TIO Lesce, c) Tovarni lepenke Tržič 4. Predlog odločbe o spremembi odločbe o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja za Gorenjsko v Kranju, 5. Sklepanje o spremembi roka za plačilo anuitet za posojilo iz okrajnega investicijskega sklada: a) podj. »Marmor« Hotavlje , b) podj. »LIP« Češnjica, c) podj. Vino - Gorenjka, Jesenice, d) Opekarni Češnjevek. 6. Sklepanje o soglasju za premestitev postaje LM Predos-lje in za določitev števila delovnih mestt, 7. Sklepanje o potrditvi pravilnika o plačah Bolnice Jesenice, ' 8. Predlog sklepa o predlaganju zaključnih računov občinskim ljudskim odborom. Na dnevnem redu seje okrajnega zbora je še: 9. Sklepanje o pritožbi proti odločbi ObLO (Rimo Tržič). Na seji zbora proizvajalcev je še: 9. Sklepanje o potrditvi odločb ObLO o določitvi nove amortizacijske stopnje gospodarskim organizacijam: a) Trg. podjetju OZZ Kranj, b) Trgovskemu podjetju Ribnik - Eksport, Jesenice, c) Bombažni predli, in tkalnici Tržič, d) Elektro, Žirovnica, e) Elektrarni Sava, Kranj, f) Projektu, Kranj. Seja okrajnega zbora bo v sejni dvorani OLO, seja zbora proizvajalcev pa v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju. Podpredsednik OLO Dušan Horjak 1. r. Po sklepu seje z dne 26. februarja 1957 razpisuje personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Kranj NATEČAJ *a naslednja nezasedena delovna mesta cestarjev v Upravi za ceste Okrajnega ljudskega odbora Kranj: fca cesto Mengeš—Komenda—Cerklje od km 15.500 do km 19.081 -Smledik —Visoko za cesto St. Vid—Ta«en —Kranj za cesto Sk. Loka—Crni kal—Blegoš za cesto Sk. Loka—Crni kal—Blegoš od km 8.000 do km 12.000 za cesto Sk. Loka—Crni kal—Blegoš od km 12.000 do km 16.000 Ea cesto Sk. Loka—Crni kal—Blegoš za cesto Podrošt—Sorica—'Danje za cesto Naklo—iKokrica—Britof— Šenčur za cesto Kranj—Golnik—Križe z odcepom na Kckrico za cesto Kranj—Golnik—Križe z odcepom na Kokrico za cesto Kranj—Golnik—Križe z odcepom na Kokrico za cesto Kokrica—Preddvor 2a cesto Gorice—Preddvor, z odcepom od km 12.500 do km 15.000 od km 4.000 do km 8.000 od km 16.000 do km 20.000 cd km 0.000 do km 3.500 od km 0.000 do km 4.500 od km 2.000 do km 5.000 od km 8.000 do km 11.000 od km 11.000 do km 14.219 od km 0.000 do km 5.640 na Tenetiše *a cesto Podnart—Radovljica—Lesce *a cesto Podvin—Žirovnica 2a cesto Radovljica—Zapuže *a cesto Lesce—Hraše ta cesto Rečica—Zaka—Mlino in Bled—Zasip Za cesto Rečica—Zaka—Mlino in Bled—Zasip Ka cesto Rečica—Zaka—Mlino in Bled—Zasip od km od km od km od km od km 0.000 do km 3.500 do km 0.000 do km 0.000 do km 0.000 do km 2.360 7.500 3.015 3.267 2.049 Cesto Krnica—Zg. Radovna Cesto Jesenice—Gorje—Bled Cesto Jesenice—Gorje—Bled Cesto Lipnica—Kropa—Jamnik Ce«to Boh. Bistrica—Rovtarica Hudno od km OiOOO do -km 1.895 do km 0.000 do km 3.4J.9 od km 0.000 do km 0.631 od km 1.000 do km 5.000 od km 4.000 do km 7.000 od km 9.500 do km 12.086 od km 3.000 do km 6.550 ZAHVALA Vsem, ki ste ob prezgodnji izgubi naše nenadomestljive mame FRANČIŠKE OMAN, roj. SUBIC sočustvovali z nami, jo v tako lepem številu pospremili na njen poslednji dom. in pokrili njen grob s svežim cvetjem — iskrena hvala. Posebej se zahvaljujem č. duhovniku in Jem-čevim. Žalujoči: sestre, hčerke in sinovi z družinami. - Davča. od km 21.000 do km 24.500 Kandidati se lahko prijavijo do 15. aprila 1957. Pogoj za n ejehi je strokovnost kvalificiranega ali vsaj polkvalificira-Sa delavca gradbene stroke. Prošnji je treba priložiti življe-yePis in podatke o kvalifikaciji in dosedanji zaposlitvi. KINO »STORZlC« KRANJ Od 25. do 27. marca, ameriški film »VESELO UDARI PO SKRBI«, ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat. 28. marca, amer. barvni film »TUJEC V SEDLU«, ob 16., 18. in 20. uri. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 26. marca, amer. barvni film »TUJEC V SEDLU« ob 20. uri. KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE 27. marca, amer. barvni film »TUJEC V SEDLU«, ob 16. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 25. in 26. marca, avstrij. film »ZDAJ SMO PA TAM«, ob 18. in 20. uri. 27. in |28. marca, amer. film »ONA ISCE SREČO«, ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 26. marca, amer. barvni film »SIN ALI BABE«, ob 18. in 20. uxis 28. marca, avstrijski film »ZDAJ SMO PA TAM«, ob 18. in 20. uri. KINO ŽIROVNICA 27. marca, amer. barvni film »SIN ALI BABE«. KINO DOVJE MOJSTRANA 27. marca, avstrijski film »ZDAJ SMO PA TAM«. KINO RADOVLJICA 26. in 27. marca, Italijan, film »PESMI Z ULICE«. V torek ob 20. uri, ter v sredo ob 17.?0 in 20. uri. GLEDALIŠČE. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek 26. marca ob 16. uri — Red D in izven. Alojz Remec: »MAGDA«. Četrtek 28. marca ob 16. in 20. uri gostovanje v Skofji Loki. Alojz Remec: »MAGDA«. GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU •poročili so se: Janez Mrak, posestnik in Marija Luzar, tov. delavka. V KROPI V februarju so se poročili: Jelka Barbuč, delavka in Gregor Smrekar, strojni delavec; Janez Lazar, obratovodja in Tončka H opus. Rodile so: Marija Peternelj, uslužbenka — deklico. Vsi so zaposleni v tovarni »Plamen«. §§ S SODIŠČA V PIJANOSTI JE UNIČEVAL OBCESTNE JARKE Štefan Panker se je 17. decembra lani vračal pijan iz Radovljice proti Lescam. Ko se je zaradi p,ijanosti zaletel na cesti med Radovljico in Lescami v obcestni leseni kol, je v jezi polomil med potjo kar 12 takih kolov, ki jih je cestna uprava postavila zaradi varnosti prometa pozimi. Sodišče ga je obsodilo na 15 dni zapora, Cestni upravi pa bo moral plačati po lomljene kole v znesku ?600 dinarjev. Bo končno res dobil Kranj športni stadion? Kranjski športniki se v zadnjem času zelo močno bavijo z mislijo, kako čimprej dograditi športno igrišče ob kopališču. Načrti so že izdelani, dobre volje ne manjka, in tako morda res lahko upamo, da bo v kratkem na prostoru, kjer so sedaj kupi smeti in ncizravnane zemlje, zrasel športni objekt, ki je Kranju tako zelo potreben. Preveč bi bilo opisovati vso dolgo zgodovino izgradnje tega športnega igrišča, saj so ga začeli »graditi« že pred 16 leti. Doslej so začenjali že štirikrat, a nobenkrat niso prišli dosti dlje od začetka. Za prvi april pa kljub neresnemu dnevu napovedujejo povsem resen začetek. Menda se bodo ta dan začela obsežna zemeljska dela, ki bodo zaključena najpozneje do 25. maja, Titovega rojstnega dneva — Dneva mladosti. Nedvomno bodo agilnim športnikom pri njihovem prizadevanju pomagala vsa društva in podjetja. Le delo mora biti zastavljeno smotrno in seveda — ne bo smelo, tako kot je to že v tradiciji, ostati kar na začetku, ali pa celo pri besedah. Dosedanji »rezultati« pri izgradnji kranjskega stadiona so napravili namreč skeptike celo iz najbolj navdušenih pristašev novega stadiona. Nemara ne bi bilo nesmiselno razmišljati tudi o tem, da bi se k izgradnji stadiona v poletnih mesečin pritegnilo miadinske delovne brigade. SKratka, izkoristiti bi bilo treba vse možnosti, da se izgradnja športnega stadiona v Kranju končno izpelje do konca. Tokrat naj bi bil zadnji začetek! KranjsKim športnikom samo želimo, da bi bilo to res. Ob tem pa samo še majhna pripomba: to je v mnogočem odvisno tudi od njih samih. ABC »KURIRSKI SMUK« V MEDJEM DOLU V počastitev spomina leta 1945 padlih kurirjev je organiziral terenski odbor ZB Javornik — Koroška Bela v nedeljo v Moci-jem dolu »Kurirski smuk«. Udeležilo se ga je lepo število bivših borcev, članov ZB in prebivalcev Javornika teir Koroške Bele. Republiško prvenstvo v skokih LANGUS Planica, 24. marca. Danes je bilo tukaj na 80 in 35-metrski skakalnici republiško prvenstvo za člane in mladince. Pri članih je tekmovalo samo 12 skakalcev, ker jih nekaj ni štartalo, nekateri pa so odstopili ali bili izločeni. Vsak tekmovalec je izvedel tri skoke — enega poizkusnega in dva v konkurenci. Skoraj ves čas tekmovanja je rosil dež, tako da je bil še tisti sneg, kolikor ga je bilo, precej zmehčan. Zaradi tega so bile možne le tri serije skokov. Tudi danes je Langus pokazal svojo kvaliteto ter zmagal s precejšnjo razliko v točkah. Dosegel je najdaljši skok 81 m. Njegov najnevarnejši tekmec Zidar je pri zadnjem skoku odstopil, tako da je Langus ostal brez resnejše konkurence in z lahkoto postal republiški prvak. Rezultati so bili naslednji: 1. Jože Langus, Jesenice 74 in — PRVAK 81 m (221 točk). 2. Albin Rogelj (Enotnost) 69, 72,5 m (199 točk). 3. Albin Adlešič (Enotnost) 69, 73 m (193 točk). 4. Milan Roj ina (Enotnost) 65, 67,5 m (184 točk). 5. Janez Gorišek (Enotnost) 63, 65 m (179 točk). Na 35-metrski skakalnici pa so se za prvo mesto pomerili mladinci. Udeležba je bila zelo velika, saj je tekmovalo okoli 45 skakalcev. Izvedli so le 2 skoka v konkurenci, ker sneg ni več dopuščal. Zmagal je Božo Jemc (Bled) z 208,5 točkami, najboljši tekmovalec »Triglava* Jernej Toporž pa se je s 164,4 točkami plasiral na 15. mesto. Vrstni red: 1. Božo Jemc (Bled) ?7,5, 35,5 m (208,5 točk). 2. Marjan Tesar (Mojstrana) 35 m, 34,5 m (199,5 točk). 3. Edi Slivnik (Jesenice) 34.5 m, 36 m (199 točk). M. Jeseni bo stekla žičnica na Krvavec Krvavec, 23. marca. Danes je OLO Kranj sklical na Krvavcu komisijo, ki si je ogledala teren za gradnjo žičnice. Navzoči so bili predstavniki OLO Kranj in OLO Ljubljana, zastopniki podjetja SAP-Turistbiro iz Ljubljane kot investitorja, zastopniki podjetja Žičnica, Planinskega društva Kranj, Planinske zveze Slovenije, ObLO Cerklje in drugi. Komisija je ugotovila, da je razpoložljiva žičnica primerna za ta teren in da bo v glavnem potekala po že pred leti predvideni trasi, iz Zanj ivice do Gospinca pod Krvavcem. Dolga bo 2400 m z višinsko razliko 880 m. To bo sedežna žičnica z nekaj zaprtimi kabinami in zmogljivostjo 150 oseb na uro. šnta Za dosego obširnih smučarskih terenov bodo v naslednji fazi zgradili še okoli 400 m dolgo sedežnico izpod vrha Krvavca v Tiho dolino. Sklenjeno je bilo, da se takoj izdela glavni projekt, opravijo terenske meritve in potrebni poseki. Z gradnjo pa bodo začeli takoj, ko bodo odobreni načrti, tako da bo žičnica na jesen že stekla. Uredili bodo tudi dovozno cesto cd Cerkelj skozi Samgrad do Zanj i vca. Glede na perspektivni razvoj Krvavca kot bodočega visokogorskega in letoviščarskega centra bo treba takoj izdelatj urbanistični načrt za celotno krvavško področje, ker se že sedaj javljajo številni interesenti za postavitev weekend hišic. Cr. V kranjskem derbvju zmagal »Triglav« TRIGLAV : MLADOST 6:4 (3:1) (Nadaljevanje s 1. strani) predpisano dietno hrano, drugod v Kranju pa ni lokala, kjer bi ustrezno hrano lahko dobili. Upoštevati moramo tudi, da so glavni obiskovalci restavracije prav mladi ljudje. Sem zahajajo največ zato, ker se tu lahko najceneje najedo. Kam bodo šli potom vsi stalni in priložnostni obiskovalci mlečne restavracije? Ko je mladina zvedela, da mislijo restavracijo zapreti, so mnogi odločno protestirali proti takemu ukrepu, kar kaže, da so se mladi delavci in dijaki tako navezala na ta lokal, da ga ne morejo več pogrešati. Občinski ljudski odbor v Kranju si prizadeva, da bi Mlečna restavracija dobila ustrezne prostore. V ta namen bo prispeval tudi del sredstev, prav pa bi bilo, da bi tudi nekatere druge organizacije primaknile svoj del. Po vseh izjavah se bosta Občin siki ljudski odbor kakor tudi Rdeči križ borila, da se prostori čimprej uredijo in da se mlečna restavracija ne bo ukinila. Ne moremo sicer reči, katero podjetje je bolj potrebno. Brez potrebe ni bilo prav gotovo nobeno ustanovljeno. Vprašamo se pa lahko, koliko je umestno vprašanje zastopnika podjetja Slovenija šport iz Ljubljane, ki je želel, da se še ta sedanji prostor restavracije dodeli podjetju Slovenija šport? Lj. Kranj, 24. marca. Za današnji derbi je bilo precejšnje zanimanje, saj se je na igrišču Triglava zbralo preko 1000 gledalcev, ki pa z današnjo Zadnji športni rezultati ZVEZNA LIGA Spartak : Crvena zvezda 1:1 Hajduk : Dinamo 3:0 Zagreb : Lokomotiva 2:2 Partizan : Sarajevo 3:1 BSK : Vardar 0:0 Velež : Budučnost 2:1 Vojvodina : Radnički 0:0 EKIPNO PRVENSTVO LRS V NAMIZNEM TENISU 1. Ljubljana, 2. Triglav Kranj, 3. Jesenice. igro niso bili zadovoljni. Prvi gol je dosegel Jocif in tako po-vedel Mladost v vodstvo. Nekaj minut zatem pa je Mihel-čič iz 11 metrov izenačin. Kmalu za tem je Triglav dosegel drugi gol. Strelec je bil Brezar III. V tem delu je bil poškodovan vratar Mladosti, kmalu za tem je padel tretji gol za Triglav. V drugem polčasu pa se je slika na igrišču precej spremenila. Mladost je zaigrala bolje in je bila povsem enakovredna domačim igralcem. Zlasti se je odlikoval Medemedović, ki je dosegel tri gole za Mladost. Za Triglav pa so v drugem polčasu dosegli gole še Horvat, Krašo-vec in Brezar I. GORENJSKI NOGOMETAŠI SE PRIPRAVLJAJO NA POMLADANSKO SEZONO »Triglav« bo 31. marca v polni formi »Trenirati smo začeli že v prvi polovici januarja« je začel aktivni igralec in trener kranjskega moštva tov. iBrezar, ko sem ga vprašal, kako se je »Triglav« pripravljal na ponoven start v Ljubljansko - primorski ligi. »S treningom smo nadaljevali na terenu takoj, ko je bilo vreme ugodno. Treniramo trikrat na teden in to zelo ostro, tako da bo imel ob začetku prvenstva vsak igralec precejšnjo kondicijo. Igralcev je precej in ne bo težav pri sestavljanju moštva. Vsak bo moral resno trenirati in pokazati vse kar zna, če bo hotel igrati v prvem moštvu. Spomladi začnemo z nekaterimi novimi igralci, ki so se na nedavnih trening tekmah kar dobro obnesli. To so predvsem Kraševec, ki se je vrnil