Srednieiolske vesfi. LUKA PIMTAR. Po dolgem in hudem trpljenju je dne 7. t. m. umrl ravnatelj c. kr. študijske knjižnice v Ljubijani, prof. Luka P i n t a r , star 58 let. Pokojnik je bil rodom iz Poljanske doline. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, potem je pa v Gradcu študiral slovansko' in klasično filologijo. Služboval je kot profesor na ljubljanski gimnaziji, potem pa prišel na mesto, ki ga je svoj čas zavzemal Fran Levstik, namreč na mesto skriptorja v študijski knjižnici ter pred več leti postal njen ravnatelj. — Luka Pintar je biL odličen učitelj in tudi od,ličen vodja velike študijske knjižnice, posebno mnogo zaslug pa si je pridobil na znanstvenem polju. Z njim smo izgubili enega najodličnejših jezikoslovcev, neumornega znanstvenika, čigar spise v »Ljubljanskem Zvonu« so tudi nestrokovnjaki z zanimanjem čitali. Zlasti velike so zasluge Luke Pintarja za razlago slovenskih krajevnih imen. Izdaja njegovega Prešerna je najpopolnejše delo. — Blagi pokojnik je bil nad vse postrežljiv ravnatelj študijske knjižnice, pospeševalec vsakega znanstvenega dela in ljubezniv družabnik. Tudi med učiteljstvom je štel lepo število iskrenih prijateljev. — Zapustil je vdovo in dvoje otrok, hčerka in sinazdravnika, ki je sedaj na vojnem polju. — Zaslužnemu znanstveniku in pisatelju iti vnetemu rodoljubu je zagotovljen trajen in časten spomin! ANTON BEZENŠEK. Kakor poročajo iz Sofije, je tamkaj dne 11. decembra umrl naše gore list, profesor Anton Bezenšek. Rojen je bil leta 1854. v Bukovju blizu Celja. Dovršivši gimnazijske študije v Celju, je napravil leta 1874. zrelostni izpit v Zagrebu iti začel leta 1876. izdajati mesečnik »Jugoslovanski stenograf«. Bezenšek je priredil prvo stenografijo za slovenski jezik. Leta 1879. se je Bezenšek preselil na Bolgarsko in je po naročilu bolgarskega naučnega ministrstva priredil sistem bolgarske stenografije. V svojih mnGigobrojnih obiskanih tečajih je vzgojil ali pomagal vzgojiti veliko število bolgarskih stenografov. Začetkom svojega bivanja v Sofiji je bil ravnatelj stenografske pisarne pri narodnem sobranju in obenem profesor na gimnaziji. Pozneje se je preselil v Plovdiv in je poučeval na tamkajšnji realni gimnazijj. Leta 1910. je bil premeščen v Sofijo in imenovan za izrednega profesorja na vseueilišču, kjer je deloval do svoje smrti. Pokojnik je bil tudi' sicer literarno delaven in je med drugimi deli spisal tudi bolgarsko slovnico za Slovence in popis Bolgarske. Sodeloval je tudi1 pri mnogih literarnih in politiških listih. Delovanje slovenskega učiteljstva je vedno spremljal z živim zanimanjem. — Za prerano utnrlim žaluje pet bratov, soproga in dvoje otrok. Zaslužnemu slovenskemu možu časten spomin! Utnrl je na Dunaju bivši profesor na ljubljanski realki, šolski svetnik Franc Kreminger, star 80 let, ki je nekaj let poučeval risanje tudi na ljubljanskem učiteIjišču. R. i. p.! Za strokovnega nadzornika pouka v risanju na štajerskih, kranjskih in koroških srednjih šolah, licejih in učiteljiščih je imenovan graški realčni profesor Ladislav Pasdirek, in sicer za šolski leti 1916/17 in 1917/18. Madjarščina v dunajskih srednjih šolah. Naučno ministrstvo je uvedlo na dveh dunajskih srednjih šolah madjarščino kot neobvezen učni predmet. Pouka se lahko udeleže vsi dunajski srednješolci.