Kaf vsg pišejo o učltelfstvn, šoli, prosvetl tn JUU —1 Problem šolstva na Koroškem je ostal slejkoprej nerešen. L. 1935. je bilo 88 utrakvističnih šol. Učna metoda je na teh šolah takale: Dokler otroci ne razumejo učitelja v nemščini, naj se pogovarjajo z njim v domačem dialektu. Jasno je, da slovenski otroci slovenskega pismenega jezika ne bodo nikdar znali. (»1551« od 9. X.) —1 Osem visokih šol za učitelje bo uredilo nemško prosvetno ministrstvo. V teh šolah bodo skupno ži\ eli profesorji in učenci, obvezen bo mcd drugim tudi pouk ljudske glasbe in dilctantskega igranja. (»Slovenski dom«.) —1 Premeščenja. »Nova doba« od 6. XI. piše: Iz Štor je premeščen v Prevorje vnet sokolski delavec Perko. Na Prevorju so sami moški učitelji, v Štorah pa razen upravitelja same ženske. Sedaj imamo v Štorah celo več učiteljskih moči kot razredov. —1 Angleški katoličani vzdržujejo 1230 osnovnih in 532 srednjih šol. Tu niso vštete katoliške šole na Škotskem. (»Nedelja« 8. XI.) —1 Nova osnovna šola v Kranju, ki naj bi se gradila v Kranju, bi stala z opremo in zemijiščem po prejšnjih načrtih 10,000.000 din. Novemu občinskemu odboru sc zdi predraga in zidala se bo najbrž šola, ki bo stala z opremo in zemljiščem vred le 5 milijonov. (Po »Gorenjcu« 7, XI.) —1 Generalni konzul v Diisseldorfu je rekel med drugim: Prosil bi domovino, da mi pošlje \saj še 2 katoliška duhovnika in vsaj še 4 učitelje. (»Slovenec« 4. XI.) —1 Pomožna šola v Ljubljani je proslavila letos svojo 25-letnico obstoja. —! O učiteljstvu piše »Revija« iz Niša: »Učitelji so bili in ostanejo nositelji nacionalnih vrlin, ljubezni do kralja in domovine, resnice, svobode in demokracije. Niti v najtežjih trenutkih naše nacionalne prošlosti se učiteljstvo ni odreklo ne eni od teh vrlin in tudi danes, \ časih splošne zmede in velike napetosti med narodi, bo učiteljstvo, ako bo v nevarnosti obstanek naše narodne države, prvo na braniku za kralja in domovino. (Po »Slovenskem narodu« od 4. XI.) —1 Minister Spaho je imel na svojem potovanju po Bosni in Hercegovini govor, kjer je dejal med drugim: Državni uslužbenec je zato tu, da služi narodnim interesom, da se zakoni ne izrabljajo in da se narodu v našem primeru pomaga. To je potrebno, ker je zadovoljen narod steber vsake države. (»Slovencc« 5. XI.) —1 Pasus — kako misli učiteljska organizacija zaščititi odpuščeno učiteljstvo — v po- ročilu zborovanja sreskega društva za Kranj ponatiskuje »Domoljub« z dne 4. XI. —1 Ob otvoritvi nove šole na Martinjvrhu hvali »Domoljub« od 4. XI. posebno šolskega upra\itelja Lampiča, ki je bil duša vsega. Hvali tudi njegovo delo v šoli. —1 Zaplenjeni brošuri. »Delavska politika« od 4. XI. piše: Oblast je zaplenila brošuri: Fran Erjavec »Za staro pravdo« in Jurij Skobec »Kaj hoče kmečko - delavska z\eza« (Jurij Skobec je psevdonim Frana Erjavca). Obe brošuri sta izšli leta 1920. v Učit. tiskarni, kjer se je takrat tiskal tudi soclalistični »Naprej«, pri katerem je sodeloval tedaj g. Fr. Erjavec, sedaj šef v prosvetnem ministrstvu. Vsako razširjenje ali izposojanje teh brošur je prepovedano, na kar opozarjamo zlasti knjižničarje, da ne bodo prišli v navzkrižje z zakonom. Notico so posneli tudi »Slov. narod« od 5. XI. in »Jutro« od 6. XI., omenil pa celo »Slovenec« od 7. XI. in »Mariborski večernik« od 5. XI. —1 Porušena avtoriteta. Pod tem naslo* vom prinaša »Zbor« od 5. nov. tudi sledeče: Zgodi se s tem, da država ne vzame svojih uslužbencev napram tretjim osebam v zaščito, da jim daje take plače, da ne morejo stanu primerno živeti, da jih samo na različne načine ponižuje itd. itd. — Ugled se pa vzame uslužbencem tudi s tem, da se jih ob \sakem času, ne da bi bili za to prosili in ne za kazen, prestavlja iz kraja v kraj. Kako naj si varuje učitelj ali pa kak drug uslužbenec avtoriteto, če mu sme zadnji politični priganjač priti s pretitvijo. — Kako naj otroci spoštujejo svoje učitelje, če pa vedo, da je treba kakemu prenapetemu kričaču samo namigniti.