Kako je nastalo sedanje delavstvo. Videli smo, kako je nastalo suženstvo in kako je te uboge siromake osvobodilo krš6anstvo. Predno je pa sv. vera še prav dokon6ala to predelovanje, zajezili so se v staro rimsko cesarstvo in njegovo obmo6je novi, neverski narodi in sv. cerkev je za6ela svoje delo znova. Razložili smo že, kako so tudi ta ljudstva imela svoje sužne in pol-sužne; a sv. vera jih je preplemenitila in prerodila. Krš6anstvo namre6 zahteva po svojem bistvu, da imej vsakdo svojo primerno svobodnost. Razvil se je mo6en kmetiški stan in krepko rokodelstvo, ravno z vednim vplivanjem katoli6anstva. Poljedelskim poslom je šlo dobro in bili so pravi udje gospodarjeve družine; in vsak vajen6ek in vsak pomo6nik je tudi spadal ves in cel k rodbini svojega delodavca — rokodelca in je vrh tega imel trdno upanje, da se povspnS polagoma do samosvojega mojstra. Delavstva v današnjem pomenu te besede ni bilo. Že to, da je delavski sloj nastal, pravi veleučeni družboslovec Vogelsang, že to je bilo prevratno (revolucijonarno) dejanje. Delati tak ali tak mora vsakdo; to nam je naložil Bog. A da se delu urnika jeden sloj (kapitalisti) in svoj del dela nalaga drugemu sloju (delavcem), katerega plačuje slabo, kakor mu kaže «ponuj in isk», to je naravnost upornost zoper Božje naredbe. Zato je krš6anstvo tako loeevanje, kjer ga je našlo, zatrlo, in skrbelo, da so dobili delavci svojo lastnino in svoie politi6ne pravice. Dokler je krš6anstvo imelo na javno življenje svojo polno mo6, cvelč je kmetištvo in rokodelstvo; ko je pa za6elo izgubljati svoj vpliv na javno mnenje — zakaj, o tem prihodnji6 — za6elo je vse hirati. V srednjem veku so bili obrtniki trdno zavezani v svoja zadružja, kakor smo slišali; gledalo se je na to, da je imel vsak svoj kruh zavarovan. Zato so tudi raznokje in raznokedaj zatrli kak novo iznajden stroj, ker so se bali, da ne bi tak stroj vzel mnogim ljudem kruha. To sicer ni bilo ravno prepametno, a kaže, da so se ljudje zavedali, da je 6lovek ve6 nego stroj, da 6lovek ni ustvarjen za stroj ampak narobe. Stara zadružja so se pa bolj in bolj krhala in kršila. SvobodnjaStvo se je mogo6no zarivalo vanje in jih razjedalo. Nazadnje je sklenol francoski prevrat «v imenu svobode*, da morajo do cela prenehati vsa rokodelska zadružja; obrtniki se niti niso smeli ve6 posvetovati o svojih skupnih stvareh. Če so se kedaj zbrali, da bi sklepali o svojih težnjah in namerah, izgubili so svoje državljanske pravice, da, prožila se jim je celo smrt z morilnikom (giljotinoj). In kar še ni storil ta zanimivi a za blaginjo narodov zelo nesre6ni francoski prevrg, dovršilo je 1848. leto. Razmetali so vse vsaksebi, nobene skupnosti ni bilo ve6, nikake združbe ve6. V to nezgodno dobo so zavladali novi stroji. Če bi se bili izumeli prejšnje 6ase, ko so bili obrtniki še zadruženi, bili bi si brez težave okoristili ž njimi, olajšali in okrajšali si delo. A sedaj, ko so bili razgnani narazno, ko je stal vsak sam za sebe, ni bilo mogo6e posaraezniku, nabaviti si dragih strojev; ukorislili so si jih pa tem bolj bogataši in za6eli izdelovati vse na debelo: bolj in bolj so zabogatevali, bolj in bolj podirali samostalne rokodelce: Ti so izgubljali bolj in bolj samosvojnost in — postajali delavci — ni6arji (proletarci). In stroje so vse bolj vzboljševali in dovrSevali: s tem jemali delavcem, ki so v kratkem postali strojem samo pomo6niki, zaslužek, a sebi vzmnoževali dobi6ek in bogastvo. Tako se je prenar&dilo razmerje na nekrš6anskem stališ6u. Clovek 6loveku ni ve6 sobrat, brat v Kristusu, namenjen za isto ve6no blaženost, ampak samo stvar, ki je tvorni6arju samo toliko vredna, kolikor mu pripomaga, da ve6 pridobi6kari. To sedaj velja za veliko umeteljnost, da znaš odirati pa ne prideš v spor s kazenskimi paragrafi. Ni še dolgo tega, ko ie živelo na Ceškem vse polno samostoinih tkalcev, na Moravskem samosvojih suknarjev, na Štajarskem samostalnih kova6ev: izkupi6ek se je delil v mnogo žepov in se razdeljeval naprej po vsej deželi, budil zadovoljnost in blaginjo. Sedaj se pa steka ves ta dobi6ek samo v malo velikih blagajnic bogatinov, ki so z izumi (z mašinami) uni6ili te mojstre. Ti moistri so pa sedaj nemaniči: stradajo in se poste". Razni patentje varujejo stroje in njih imetelje ; a kdo varuje delavca? Ni jeden delavec, bodi še tak pošten in priden, ni gotov, da mu jutri kak nov stroj ne vzame služa in kruha in ga vrže z Ia6noj rodbinoj vred praznega na suho cesto. In to, ko tvorni6an (fabri6an) vidi, kako vkljub vsej dšlavnosti in vkljub vsej poštenosti ni varen, da bode imel ob 6em živeti zanaprej, to je zlasti, kar ga vzburja, togoti, prevratnja6i (revolucijonari). To je mnogokrat krivo, da se uda pijan6enju — žganju. Še sužen je bil v raznokaterem oziru na boljšem: Njegovemu gospodarju je bilo in Je moralo biti na tem, da ga je ohranil zdravega in 6ilega in trdnega, da mu je mogel delati; a sedaj, ko mu je ljudij na izbero — 6e mu pogine jeden, dobode lehko deset in ve6 drugih. Tudi sužen je bil kolikor toliko ud družine, delavec je pa podjetniku tujec. Zato resni6no trdi Vogelsang: Novodobna veleobrt je znižala delavca v pokve6en del strojev; to je razbojstvo, ki odira 6loveka, odira ljud. In angleški državnik Cčmberlin piše: Nikedar doslei Se ni bila naša domovina toliko bogata, kakor današnje dni; nikedar še ni bilo nasladno življenje tako splošno; nikedar se še ni tako javno razkazovalo; a nikedar s« tudi še ni tako 6utilo uboštvo, in nikedar še ni siroš6ina tako grozno pretila mnoštvu, tako brezupno jemala mu 6loveško vrednost in pehala ga v bčdo. V zadnjih dvajsetih letih se je vzve6alo naše narodno imetje za kakih sedem tiso6 milijonov goldinarjev. A vender vzdihuje milijon naših sodržavljanov v ubožnici in koliko milijonov bi rado še našlo v njih pribežaliS6a! Krivo temu je to, da se steka vse bogastvo v nemnoge velikanske žepe, a tisti, ki delajo in se trudijo, nimajo na tem nikakeršnega deleža, ampak so prepuš6eni golemu stradanju. Ali je potem 6udno, 6e se zasliši kedaj pa kedaj nezadovoljno mrmranje ali vsklic brezupnega vzbesnenja? Kaki ljudje bi pa morali biti ti milijoni mož in žen, 6e bi mogli gledati brez zavisti in ogor6enosti bleš6avo na- sladnost in razkošje v strahovitem nasprotku s svojoj bornostjo in lakotjo. Kako je že rekel Kristus: Ljubi sobrata, kakor sam sebe! In Džon Stjuart Mill — nikakor ne naš somišljenik — umuje naravnost: Ce bi bilo treba izbirati mej komunizmom in sedanjim krivi6nim razmeriem, ko dobiva od dela ogromno ve6ino dobi6ka tisti, ki sploh nič ne dela, potem pa tisti, ki samo po imenu dela, in potem tak naprej: 6im huje kdo dela, tem menj dobiva, dokler na koncu tisti, ki delajo najutrudliveje in najugonobliveje, ne morejo si z gotovostjo pritruditi najpotrebneiših potrebš6in — 6e bi bilo treba voliti mej takim sedanjim razmerjem in komuniznom: bili bi vsi v§liki pomisleki zoper vseskilparstvo samo, kakor pleva na tehtnici. Delavski sloj je rodilo brezverstvo, delavski sloj, kakeršen je dandanes, mora onemogo6iti pravoverstvo, kakor \e zatrlo svoj 6as suženstvo. Kakor je svobodnjaštvo ljud znižbovalo in znižbalo (deklasiralo, da so ni6arji, ki nimajo ni6), tako ga mora krŠ6ansko družboljubje vzvišbovati in vzvišbati, da postane spet zdrav in samostojen del 6loveške družbe s kolikor tolikšnim imetjem in z družabnoj svobodoj in s politi6nimi pravicami. Nekaj mora svojega zvati, sicer za6ne 6lovek moriti in žgati, poje Šiler; modroslovec Fihte pa modruje: vsak dorasel človek mora imeti nekaj svoiega. In sv. O6e Leon trinajsti v svojej delavskej okrožnici zahtevajo isio: da je treba pripomo6i delavcem, da si pridobodo nekaj svoje imovine; v zvezi s tem morajo biti kajpak tudi razne druge preuredbe: in delavec, sedaj rak — rana družbe 6loveške, bo spet rad in z veseljem steber in opora družabnega stala. Kake prenaprave so zato potrebne, pride v kratkem na vrsto. J. M. Kržišnik.