SKLIC SEJ
ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK,
Kl BO V MESECU MARCU 1983
Seje zborov skupščine bodo:
Seja družbenopolitičnega zbora:
v sredo 23. marca 1983 ob 16. uri
Seja zbora združenega dela:
v sredo 23. marca 1983 ob 16. uri
Seja zbora krajevnih skupnosti:
v sredo 23. marca 1983 ob 16. uri
,.-.., -,¦  •.   . :• ¦.   .-.   •   • ¦¦¦¦"    ¦     '•¦•   )ioq   *   Oirv  ¦    i                                         \    ¦
:¦                                                                    n:jžq.-.•¦¦? vc •¦'         ¦       -     !       .*
SKUPŠČINA OBČINE                j i cfit;uj<a !         .           >           |
UUBUANA VIČ-RUDNIK                                                                 ;
ŠTEVILKA: 06-1/82                                                                             ,1
"""'Datum: 6/3-1983                _'¦" '             "*"'   ''     -"-•-¦"'•"
VABILO                                     .
Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, 2/78 iri 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79)
sklicujem
9. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana
Vič-Rudnik, ki bo
v sredo, dne 23. marca 1983 s pričekom ob 16. uri
v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED:                                                               .
1.  Ugotovitev sklepčnosti zbora
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 8. seje zbora,
3.  Obravnava in sprejem poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982,
4.  Obravnava in sprejem poročila o delu in problematiki vzgojno-varstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982,
5.  Obravnava predloga za izdajo zakona o prostoru z osnutkom
6.  Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imenova-nja in kadrovske zadeve,
7.  Vprašanja in predlogi delegatov
Predsednica DP2: Marija Stanič, I. r.
SKUPŠČINA OBČINE
UUBUANA VIČ-RUDNIK               *                 •                        ?....,
Številka: 06-3/82
Datum: 6/3-1983                  ,                 -                  '           ,      ¦
VABILO          :
Na podiagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79)
sklicujem                ^   ;            '   «
10. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 23. marca 1983 s pričetkom ob 16. uri     -   ¦
v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji . DNEVNI RED:                                                                        . '
1.  Ugotovitev sklepčnosti zbora                                           '
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 9. seje zbora
3.  Obravpava in sprejem poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982
4.  Obravnava in sprejem predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS za leto 1983
5.  Obravnava in sprejem predloga odloka o davkih občanov
6.  Obravnava in sprejem poročila o delu in problematiki vzgoj-novarstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982
7.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o izdaji soglasja k spremembi imena 00 Center za tehnično izobraževanje v »Zavod za tehnično izobraževanje«,
8.  Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imeno-vanja in kadrovske zadeve
9.  Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev >        delegatov za sejo zbora združenega dela skupščine mesta
Ljubljane 10. Vprašanja in predlogi delpgatov
,                             ¦         /           Predsednik zbora ZD:
i'                                         "        ¦'              Anton Dolničar, I. r.
SKUPŠČINA OBČINE                       ,                  \
UUBUANA VIČ-RUDNIK                  *   ;                   :
Številka: 06-2/82                                  ..     '    ¦¦,'•¦¦'     ¦               ..    .:   .
Datum: 6/3-1983                                             ...
vabilo                           ;
Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79)
sklicujem                               ¦'< -                   ^
10. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo                                                  .,,-, ¦
v sredo, dne 23. marca 1963 ob 16. uri
v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED:                                           >   •,/'.¦¦       .    ;        . ¦
1.  Ugotovitev sklepčnosti zbora                                   '    .,
2.  Odobirtev skrajšanega zapisnika 9. seje zbora,
3.  Obravnava in sprejem poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982
4.  Obravnava in sprejem poročila o delu in problematiki vzgoj-novarstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982,
5.  Obravnava in sprejem predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS za leto 1983,
6.  Obravnava in sprejem predloga odloka o davkih občanov
. 7. Obravnava in sprejem predlogov sklepa o izdaji soglasja k spremembi imena DO Center za tehnično izobraževanje v »Zavod za tehnično izobraževanje«,
8.  Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imeno-vanja in kadrovske zadeve,
9.  Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML,
10. Vprašanja in predlogi delegatov
Predsednik zbora KS: Franc Brenčič, I. r.
   OBVESTILO
Delegati vseh zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik obveščamo, da bo predsednik izvršnega sveta pred začetkom ločenih sej zborov, podal predhodno informa-cijo o gospodarskih gibanjih v občini za leto 1982 in uvodno poročilo k poročilu o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine za leto 1982, v sejni dvorani skupno za delegate.
Sekretariat skupščine
   PREDHODNA INFORMACIJA
o gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982
UVOD     ,                    ¦                     :  *,• ¦ •¦¦   ¦ ,.-.                  • ¦><-¦ ",»v,                 i
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je doslej seznanjal delegate občinske skupščine o gospodarskih gibanjih v preteklem letu meseca aprila. Informacija o poslovanju gospo-darskih organizacij je temeljtla na dokončnih podatkih izzaključ-nih računov OZD.
Z namenom, da delegate čimprej seznanimo z doseženimi rezultati, je izvršni svet letos pripravil »Predhodno informacijo o gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982«. Ta temelji na podatkih Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana, Službe družbenega knjigovodstva (tekoči podatki), Zavoda SRS za statistiko, na podatkih \z mesečnih in četrtletnih analiz Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo SO Ljub-Ijana Vič-Rudnik in na podatkih iz razgovorov z individualnimi poslovodnimi organi večine gospodarskih OZD naše občine, ki so bili v prvi polovici februarja.
Kljub temu, da »Predhodna informacija« ne temelji na vseh končnih podatkih o poslovanju, menimo, da je dobra osnova delegatom skupščine za razpravo in sprejem usmeritev za aktiv-nosti na tem področju v letu 1983. Na seji občinske skupščine pa bomo v uvodnem referatu lahko posredovali tudi manjkajoče končne podatke, ki jih bomo tik pred sejo skupščine prejeli od Službe družbenega knjigovodstva. Te podatke bomo tudi objavili v delegatski prilogi v aprilu.
Poglavja v »Predhodni informaciji« so razporejena enako kot v »Resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1982«, kar omogoča pre-sojo, kako smo nekatere cilje in naloge uresničili.
I. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA '                             '-
Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik vobdobju 1981-1985 zaleto 1982 jepredvidela neugodna gospodarska gibanja in nadaljnje oženje materialnih možnosti razvoja. Zato je bila lani naša poglavitna usmeritev doslednejše doseganje politike ekonomske stabilizacije, ob nadaljnji krepitvi družbeno-ekonomskega razvoja, delegatskega sistema in socia-lističnega samoupravljanja.
V resoluciji smo predvideli počasnejšo gospodarsko rast (druž-beni proizvod 2,5%), zlasti zaradi omejene investicijske aktivnosti in omejitev na področju uvoza (ničelna rast), odločili smo se za hitrejši izvoz, zlasti na konvertibilna področja (15%), zazaostaja-nje vseh vrst porabe (počasneje od rasti družbenega proizvoda) zaradi hitrejše krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva, ter za boljše izkoriščanje nekaterih prednosti naše občine v primerjavi z drugimi - zlasti premalo izkoriščena zemljišča in potencial raziskovalnih organizacij.
Ob primerjavi doseženega s cilji in nalogami, je treba upošte-vati tudi priselitve in odselitve organizacij združenega dela. Tako je lani v občini pričelo poslovati 7 gospodarskih organizacij
(Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina in TOZD Lovec, Kemofarma-cija, Mercator Konditor, Podjetje za urejanje hudournikov, Iskra Zorin in Planum) ter 1 s področja negospodarstva (Gradbeni center Slovenije).
Iz občine pa sta svoja sedeža prenesla Mercator TOZD Grosist in Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni materiali.
Med letom je bilo opravljenih tudi nekaj statusnih in organiza- . cijskih sprememb: v Tobačni tovarni so se trije TOZDi združili v TOZD Tobak, v lliriji Vedrog sta se TOZD Narta in Vedrog združila v TOZD Kozmetika, ARS Inženiring se je kot delovna organizacija vključil v SOZD Astra, Pleskoobloga pa kot TOZD v DO Zagrad, DO Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič pa se je kot enota vključil v ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč. Na področju negospodarstva sta se Tehniška šola za strojništvo in Poklicna kovinarska šola združili v DO Tehniška šola za strojništvo. 8 vzgojnovarstvenih organizacij pa v eno enovito delovno organi-zacijo.
Konec leta 1982 je bilo tako v naši občini 116 gospodarskih subjektov: 1 sestavljena organizacija združenega dela, 47 delov-nih organizacij, od tega 39 enovitih, 52 temeljnih organizacij združenega dela in 16 delovnih skupnosti skupnih služb.
Na področju negospodarstva pa je bilo 72 subjektov: 52 delov-nih organizacij, 16 TOZD in 4 delovne skupnosti skupnih služb.
1. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je v skladu z mesečnim spremljanjem gospodarskih gibanj zbral ocene poslo-vanja v letu 1982 za 32 vzorčnih organizacij združenega dela, ki ustvarjajo polovico celotnega prihodka občine. V vzorcu so za-jete vse industrijske organizacije združenega dela ter nekatere pomembnejše organizacije iz drugih področij dejavnosti, ter or-ganizacije, ki so lani poslovale z motnjami.
Vzorčne organizacije so ocenile povečanje celotnega pri-hodka v lanskem letu za 27%, dohodka pa za 9% - ob upošteva-nju rasti cen v letu 1982 za 29 odstotkov je družbeni proizvod realno padel.
Padec dohodka med drugimi ugotavljajo SCT TOZD Ljubljan-ske opekarne za 42%, Tiskarna Ljubljana in RRC - Računalniške storitve za 13, Mizarstvo in tapetništvo Ig za 11 % ter v treh OZD, ki smo jih v resoluciji predvideli kot tiste, ki bodo največ prispevale k doseganju planirane rasti družbenega proizvoda: v lliriji Vedrog in Tobačni tovarni Ljubljana se je dohodek znižal za 17, v Tovilu pa za 15%.                 :
Na drugi strani so dohodek najbolj povečali v Gostinskem podjetju Vič za 59%, Iskra Tovarna elektronskih instrumentov Horjul za 56, KIP za 48, TZO Vič za 39, Igo za 37, v Agrotehniki Gruda TOZD Trgovina za 33, v Elektromontaži in Galvanotehniki 30, v Hoji za 28, v Ljubljanskih mlekarnah TOZD Trgovina in TOZD Posestva za 24, v Marcator TOZD Dolomiti za 23, v Inžinerijskem biroju Elektroprojekt za 22, v Utensiliji za 21% itd.
Večina organizacij se je srecevala z enakimi prpblemi, ki so bili prisotni že nekaj let, zlasti izraziti pa lani: pomanjkanje doma-čega in tujega repromateriala, težave pri oskrbi z energijo, razko-rak med nabavnimi in prodajnimi cenami, likvidnostnetežave, itd. Odraz teh težav je nižji dohodek v nekaterih organizacijah. V Plutalu TOZD Zapiralne embalaže so na primer ob 69% poveča-nju celotnega prihodka dohodek povečali za 25%.               •   ;
Z izgubo bodo poslovno ieto zaključile:
- Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja cigaret: izkazana izguba je 108.550.000 dinarjev, ki je nastala predvsem zaradi neusklaje-nosti pri določanju cen surovin in končnih izdelkov. Izgubo so z velikimi napori ob sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo ob zaključnem  računu sicer pokrili, vzroki zanjo pa še niso odpravljeni.
-   SCT  TOZD   Ljubljanske   opekarne:   izkazana   izguba   je. ¦ 31.075.000 dinarjev, vzroki so sicer v razkoraku med rastjo stro-škov in cenami njihovih izdelkov, vendar podrobnejše analize kažejo, da so vzroki veliko globji. V Ljubljanskih opekarnah bo potreben korenit dolgoročni poseg, saj so med drugim decembra lani  opustili  proizvodnjo na obratu Brdo. Izkazana izguba je pokrita.
- Ljubljanske mlekarne TOZD Strojni obrat: izkazana izguba je 201.000 din, ki je pokrita.
2. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Podatke o ekonomskih odnosih s tujino, ki so za leto 1982 že končni, spremljamo po metodologiji Narodne banke in zajemajo vse gospodarske in negospodarske organizacije s sedežem v občini, ki so uvažale oziroma izvažale.
V letu 1982 je blagovna menjava s tujino znašala 2.776.376 tisoč din in se je povečala za 24 odstotkov, izvoz je znašal 1.056.473 tisoč din, uvoz pa 1.719.903 din. Pokritje uvoza z izvozom se je v letu 1982 poslabšalo-in znaša le 61,4 odstotka, medtem ko je bilo v letu 1981 63,8 odstotka. Na konvertibilnem tržišču so organizacije v letu 1982 dosegle še nižje pokritje 38,1 odstotka.
Na dosežene stopnje pokritja uvoza z izvozom najbolj vpliva uvoz DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina, k se je v občino preselila v letu 1982 in v resolucijskih usmeritvahobčinešeni bila zajeta. Ob izločitvi uvoza te organizacije za leti 1981 in 1982 bi bilo v občini doseženo 121 odstotno pokritje uvozaz izvozom in 73 odstotno pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvo-zom.
TABELA 1 - Blagovna menjava s tujino
- v 000 din
I-XII/81
l-XII/82     IND
Blagovna menjava                            2.231.577       2.776.376     124
- izvoz                                                   869.486        1.056.473      122
-uvoz                                                  1.362.091        1.719.903      126
Saldo blagovne menjave                 - 492.605       - 663.430
Pokritje uvoza z izvozom                          63,8                61,4
preračunano po tečaju $= 41,80 din
TABELA 2 - Regionalne usmeritve blagovne menjave
- v 000 din
I-XII/81        I-XII/82           STRUKTURA
IND    1981    1982
509.827   103,6    56,6    48,3 546.646   144,9    43.4    51,7
1.339.034   150,9    65,2    77,9 380.869    80,2    34,8    22,1
preračunano po tečaju $= 41,80 din
IZVOZ                                                ,
Izvoz občinskih organizacij je v letu 1982 znašal 1.056.473 tisoč din in se je povečal v primerjavi z letom 1981 nominalno za 22 odstotkov.
TABELA 3 - Največji izvozniki v letu 1982
IZVOZ	
- konvertibila	492.147
- kliring	377.339
UVOZ	
- konvertibila	887.422
- kliring	474.670
\ v
deležv
izvoz                         celotnem
vOOOdin   ind82/81            izvozu
občine
1.  DO llirija Vedrog                     211.969            100
2.   DO IGO                                     186.496            128
3.  DO Plutal
TOZD Zapiral. embalaže        119.878            222
4.  DO Iskra Elektrozveze
TOZD Radijske zveze               96.183            106
5.  DO Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul'
6.  DO Hoja                                     69.245             62
7.  DO Avtomontaža
TOZD Utensilia                          62.483            115
8.   DO Slovenijales Žičnica           31.176            115
9.  DO Livar TOZD LBK                 28.087            139 10. DO Gozdno gospodarstvo
Ljubljana                                    27.003            120
20 17,6
11,3 9,1
92.770 684 8,8
6,5
5,9 2,9 2,7
2,6
V letu 1982 so se začele vključevati v izvoz organizacije, ki doslej niso izvažale: Zmaga, IZIP TOZD Zastopstva, Sistemi za energetiko, SCT TOZD Opekarne Ljubljana, Varnost, ARS Inženi-ring in IUV TOZD Galanterija. Njihov izvoz je resda še sorazmerno skromen, je pa vzpodbudno, da se porajajo novi izvozniki.
Kljub dokaj visokemu povišanju izvoza pa z regionalno usmeri-tvijo izvoza ne moremo biti zadovoljni. Nominalnl konvertibilni izvoz se je povečal le za 3,6 odstotka, kar je močno pod resolucij-skimi načrti.
TABELA 4 - Največji izvozniki na konvertibilno področje
izvoz vOOOdin
delež v
IND 82/81         celotnem konvert. izvozu
1.
DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže
2.  DO llirija Vedrog
3.   DOHoja            ,„ ..,
4.  DO Avtomontaža       ,..•¦ TOZD Utensilia         ^if ¦
5.  DO Gozdno gospodarstvo
6.   DO Iskra elektrozveze TOZD Radijske zveze DO Kolinska TOZD Vinocet
DO Tobačna tovarna DO Surovina Maribor TOZD Ljubljana DO Iskra TOZD SEM
10.
113.496 109.403 ¦ 43.293	212 99 56	22,9 21,5 8,5
32.388 27.003	76 120	6,3 5,3
24.398	221	4,8
20.834 20.064	65	4,1 3,9
19.569 19.139	137 143	3,8 3,7
Letos so prvič izvažale na konvertibilno območje Zmaga, IZIP TOZD Zastopstva, Livar TOZD Livarna barvnih kovin, Tobačna tovarna, Sistemi za energetiko, SCT Opekarne Ljubljana, Var-nost, ARS Inženiring in IUV TOZD Galanterija.
Celotni izvoz se je v preteklem letu močno povečat predvsem na račun izredno hitrega naraščanja izvoza na klirinško območje, ki se je povečal kar za 44,9 odstotkov.
TABELA 5 - Največji izvozniki na klirinško področje
Delež v
lzvozv   iMr.no/Bi      celotnem
000 din   'ND82/81    klirinškem
izvozu
1.	DO IGO	177.285	153	32,4
2.	DO llirija Vedrog	102.566	102 '	18,8
3.	DO Iskra Elektrozveze			
	TOZD Elektronika Horji^l	80.568	-	14,7
4.	VDO Iskra Elektrozveze			
	TOZD Radijske zveze	71.785	90	13,1
5.	DO Avtomontaža			
	TOZD Utensilia	30.096	259	5,5
6.	DO Livar TOZD LBK	28.055	139	5,1
7.	DO Hoja	25.952	76	4,7
8.	DO Slovenijales žičnica	15.554	366	2,8
uvoz                                                     ¦
V letu 1982 so organizacije združenega dela z območja občine uvozile za 1.719.903.000 dinarjev in povečale uvoz v primerjavi z letom prej za 26 odstotkov, medtem ko smo v resoluciji predvideli ničelno rast. Na porast uvoza je vplivalo izključno povečanje uvoza s konvertibilnega tržišča, saj se je ta povečal kar za 51 odstotkov.
TABELA 6 - Največji uvozniki v letu 1982
»I A HHA '
OZD                                    ;< '^ I'		:•         -i ' >:r>i.'		Delež v
	. ¦•. '                             rft •!(-¦¦	SSV|ND 82/81		celotnem
		000 din		uvozu občine
1.	Agrotehnika Gruda			
	TOZD Agrotehnika trgov.	847.329	163	49
2.	Plutal	172 747	221	10
3.	Hoja	97.666	206	5,6
4.	llirija Vedrog	91.876	63	'   '.','-'  .,5,3
5.	Iskra TOZD Elektronika			
	Horjul	60.022	128,5	3,5
6.	Tobačna tovarna	49.534	82	2,9
7.	Iskra TOZD Radijske zveze	45.571	127	2,6
8.	IGO	35.818	'43	2,1
9.	Kolinska TOZD Vinocet	33.438	74	1,9
10.	Iskra TOZD SEM	20.358	163	•     .      ;       .         1,1
11.	Utensilia	16.892	66	0,9
Največji uvoznik v občini je Agrotehnika Gruda TOZD Agrote-hnika trgovina, ki uvaža kmetijskp mehanizacijo, rezervne dele in kemična sredstva (gnojila, zaščitha sredstva) za območje vse Slovenije. Na drugem mestu je po vrednosti uvoza Plutal, ki uvaža predvsem belo pločevino, katere pri nas rii mogoče dobiti. Razlog za 121% večji uvoz kot v letu 1981 pa je v zaostrenih pogojih poslovanja: medtem ko so v letu 1981 njihovi naročniki še sami zagotavljali uvožene surovine, jih je moral lani Plutal sam Hoja je uvoz podvojila zaradi podobnih razlogov - ker doma ni bilo na voljo dovolj repromateriala, so si ga morali zagotoviti sami iz uvoza. Hoja je povečala predvsem uvoz s klirinškega območja.'
TABELA 7 - Največji uvozniki & konvertibilnega področja  ¦
Uvoz v 000 din
IND 82/81
Delež v celotnem uvozu občine
1.  AgrotehnikaGruda              .i
TOZDAgroteh. trgovina         640.167           205                47,8
2.   Plutal                                        172,150            236                 12,8
3.   HirijaVedrog....... ¦;        91.801              63                  6,8
4.  Iskra TOZD Radijske zveze    ;i 44,7,47            125                  3,3
5.  Tobačna tov. Ljubljana          : 43.742            122                  3,2 6   Kolinska TOZD Vinocet            33.438              74                  2,5
7.  IGO                                            32.868            104                  2,4
8.   IskraTOZDEIektronika            27.224            115                  2
9.  IskraTOZDSEM                        20.163            162                  1,5
10.  Utensilia                               ,.    16.892             66                  1,2
11.   Hoja                                            11.510             91                   0,8
TABELA 8 - Največji uvozniki  s kltrinškega področja   ¦    ¦
UVOZV 000 DIN
IND 82/81 STRUKTURA
1   AGROTEHNIKA GRUDA
TOZD Agroteh trgovina         207.162
2. HOJA                                       ?   ^6-155
Iskra TOZD Elektronika
-"     Horjul                                 . , ,,3.2 7?8
4.  MIZARSTVO                        .....   * "
IN TAPETNIŠTVO IG                 . 9.'i73
5.   KIG                                          "'   f 8*355
99,6' 248
141
13 30
54,4 22,6
8,6
2,4 2,2
3. ZAPOSLOVANJE
;.»li(-)A-
Po podatkih Zavoda za statistiko (RAD-1), teritorialni princip) je bilo decembra lani v občini zaposlenih 18 419 delavcev, kar je 4,9% več kot decembra 1981. (V tfeh podatkih še niso upoštevani zaposleni delavci v Kemofarmaciji in v Tobačni tovarni TOZD Torbica).
v gospodarstvu je bilo zaposlenih 12.337 (5,4 odstotno poveča-nje), v negospodarstvu pa 6 082 (3,2 odstotno povečanje)
Pri ocenjevanju povečanja zaposk>v<anja v občini je potrebno upoštevati povečanje, ki je rezultat spremembe števila organiza-
¦•'.'.¦                                                                                                                           ¦     "                                                                            ''
ciji oziroma organizacijskih enot v občini. Tako je statistika de-
cembra 1982 zajela tudi podatke naslednjih organizacij:
IUV - obrat konfekcije in komercialna služba           107 delavcev
-  Iskra sektor proizvodnje naprav za prenos podat-
kov                                                     '                              46 delavcev
-  Agrotehnika Gruda - DSSS TOZD Lovec, TOZD
Trgovina                                                                         183 delavcev
-  Cankarjeva založba skladišče                                    20 delavcev
-  Sladkogorska skladišče                             '                11 delavcev
-  IPK Mladost skladišče                                   ' >         29 delavcev
-  DO Mercator TOZD Konditor         .-¦*••>•.._,.:¦           25 delavcev
-  Obrtna zadruga Triglav                                 "               7 delavcev
-  IRC Planum TOZD Biro za projektiranje                     7 delavcev
-  Agrotehnika Gruda ERC                                             17 delavcev
-  DS Interna banka SOZD Kemija                                  5 delavcev
-  Zadružno hranilna služba                 ;'     •                      4 delavci
-  Iskra ZORIN DSSS                                ,   .                    6 delavcev
-  SGP Grosuplje gradišče Vič                                      65 delavcev Negospodarstvo:
-  Gradbeni center                                           '..'¦       28 delavcev
-  Iskra ZORIN TOZD Starrdardizacija                           16 delavcev Ob upoštevanju omenjenega je bilo gibanje zaposlovanja po
področjih naslednje:
TABELA 9 - Število zaposlenih v mesecu decembru  1982 v
primerjavi z decembrom 1981 (izločen vpliv priselitev in odseli-
tev)
	december	december	indeks
	1981	1982	
SKUPAJ	17.542	17.843	101,7
GOSPODARSTVO                .*	11.706	11 805	100,8
- industrija          ;,-."' '¦'*.¦¦     ¦¦¦-,  ;.,	6.203	6.348	102,3
- kmetijstvo                          ,   ¦	109	104	95,4
- gozdarstvo                              ;	• ;.           263	260	98,8
- vodno gospodarstvo	52	84	161,5
- gradbenfštvo	338	315	93,2
- promet in zveze	463	462	99,7
- trgovina                   /'    , ¦.	•v'         1.238	1.245	100,8
- gostinstvo	265	273	103
- obrt	729	741	101*6
- stanovanjsko gbspodarstvo	976	942	96,5
- finančno tehn. storitve	1.070	1.031	96,3
NEGOSPODARSTVO	5.894	6.038	102,4
— izobraževanje			
kultura, znanost	3.924	3.915	99,7
- zdravstveno socialno varstvo	1.270	1.437	113,1
- DPS, SIS, DPO	700	686	98
Na področju vodnega gospodarstva se je število zaposlen.ih skokovito povečalo zaradi dokončne vrnitve DO Podjetje za ure-janje hudournikov v občino, pri čemer velja omeniti, da je v tej delovni organizaciji skupno zaposlenih več kot 200 delavcev, od tega jih 45 dela na območju občine
Na področju zaposlovanja v gospodarstvu smo z 0,8 odstotnim povišanjem števila zaposlenih uresničili predvidevanja resolucije (0,9%), na področju negospodarstva pa je hitrejša rast zaposlo-vanja (resolucija 1,2, dejansko 2,4%) posledica večjega števila zaposlenih v VVO Ljubljana Vič-Rudnik (65 novih delavcevzaradi otvoritve novih oddelkov), v Domu za starejše občane (51 novih delavcev zaradi pričetka dela novega doma na Koleziji), v Domu srednjih šol (25) in Zdravstvenem domu Vič (21 novih delavcev).
V  raziskovalnih organizacijah je bilo decembra 1982zaposle-nih 1.587 delavcev, decembra 1981 pa 1.533.
Število nezaposlenih se je od decembra 1981 do decembra 1982 povišalo s 318 na 423, med njimi je število iskalcev prve zaposlitve narastlo s 117 na 162.
4. OSEBNI DOHODKI
V  letu 1982 je bil v občini povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega 16.102 dinarjev: \ gospodarstvu 14.983 in v nego-spodarstvu 18.373 dinarjev. V primerjavi z letom 1981 so se čisti osebni dohodki nominalno povišali v združenem delu naše ob-čine za 26 odstotkov (v gospodarstvu za 25 odstotkov in v nego-spodarstvu za 27,3 odstotkcv), upoštevaje rast življenjskih stro-
škov pa so realno nižji za 2,6 odstotka od osebnih dohodkov v .letu 1981.
Pregled povprečnih čistih osebnih dohodkov na zaposlenega po področjih dejavnosti ter njihovo povišanje sta razvidna iz tabele 10.
TABELA 10 - Povprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega v din
TABELA 11      -„¦¦¦     ':¦;.;¦   ' ¦'  ¦     '   i^so.v   ¦ " ¦•        /¦''.¦'¦¦¦
Struktura investicijskih plačil za osnovna sredstva v letu 1981 in 1982 po namenu vlaganj v 000 din
PODROČJE DEJAVNOSTI	0 OD         o OD I-XII/1981I-XII/1982		INO
SKUPAJ	12.771	16.101	126
GOSPODARSTVO	11.984	14.983	125
INDUSTRIJA        ,                                   11.370       14.442            127
KMETIJSTVO                          '                12.129       14.795         121,9
GOZDARSTVO                                 "         14.431       16.750         116,1
VODNO GOSPODARSTVO                    12.376       17.949            145
GRADBENIŠTVO                                    11.361       14.532         127,9
PROMET IN ZVEZE             "                 12.368       15.063       ,121,7
TRGOVINA                         "       '              11.858       14.667         123,6
GOSTINSTVO    ¦•'¦•            .'.•''...,-.¦       9666       13.166         136,2
OBRT                                    '   •¦¦¦';¦'         11.991       15.317         127,7
STANO. GOSPODARSTVO                   >1.950       13.948         116,7
FINANČNO TEHNIČNE STORITVE       16.413       19.356         117,9
NEGOSPODARSTVO
14.433       18.373
127,3
IZOBRAŽ, ZNANOST, KULTURA         15.761       20.140        127,7
IZOBRAŽEVANJE                                 15.834      20.305        128,2
-osnovnešole      .                              12798      15.792        123,4
-srednješole                                      18.097      22.699        125,4
-visokešole                                        17.192      22.641         131,6
ZNANSTVENO RAZISKOV. DEJ.          15.976      20.308        127,1
KULTURA, UMETNOST, INFORM.       12.031       15.164        126,0
TELESNA KULTURA, ŠPORT                9.061       11.993        132,3
ZDRAVSTVENO SOC. VARNO.            10.242      13.345        130,3
ZDRAVSTVENO VARSTVO                  11.102      15.638        140,8
DRUŽBENO VARSTVO                 -        '              '      i'              '
OTROK, MLADINE,                                                                 '
SOC VARSp/O                                     9.680      11.977        123,7
- vzgojno varstvene organ.                   8.775      11.155        127,1 DPO, SIS, DPS                                     14.312      18.108        126,5
- družbeno politične org.                    13.445      16.925        125,8
- samoupravne interes. skup.              16.242      20.649        127,1
- družbeno polit. skupn.                      13.811       17.542        127,0
Pri povečevanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nismo v celoti izpolnili usmeritev resolucije in Dogovora o druž-beni usmeritvi razprejanja dohodka, kar je predvsem posledica nizke stopnje rasti dohodka.
Izvršni svet je spremljal gibanje rasti za osebne dohodke, vzpodbujal organizacije združenega dela k upoštevanju sprejetih „• usmeritev, hkrati pa v skladu s pooblastilom skupščine dovolil, da so si delavci v TTL TOZD Proizvodnja cigaret in v DO Študentski center izplačevali osebne dohodke na doseženi ravni meseca julija oziroma oktobra, saj je bila njihova izguba pretežno objek-tivne narave.
5. INVESTICIJE                                '   ,.,         ¦          ,.   :
Zaradi potreb po prestrukturiranju gospodarstva, zaradi odpi-
ranja novih delovnih mest in s tem delnega zmanjševanja dnevne
.' zaposlitvene migracije, zaradi posodobitve proizvodnje itd. smo v
letu 1982 še posebno skrb posvetili izvajanju investicijske aktiv-
nosti organizacij združenega dela.
Na področju investicijske porabe je bilo pri organizacijah zdru-ženega dela na območju občine v letu 1982 evidentirano za 1.481.517.000 din plačil za investicije-v osnovna sredstva. Obseg plačil v letu 1982 je nominalno za 15% manjši kot v letu 1981. Po namenu vlaganj pa so plačila za gospodarske investicije v osnovna sredstva manjša za 27%, za negospodarske 29%, znatno pa so se povečala plačila za vlaganja v stanovanjsko dejavnost.
	Obseg	plačil	Struktura		
	1981	1982	IND	1981	1982
- za gospodarske					
investicije	1.048.523	767.332	73	60,4	51,8
- za negospodarske					
investicije	541 603	383.128	71	31,2	25,9
- za stanovanjsko					
dejavnost	146.719	331.057	226	8,4	22,3
	1.736.845	1.481.517	85	100,0	100,0
Od celotnih plačil za gospodarske investicije so tudi v letu 1982 največja plačila za osnovna sredstva s področja industrije, trgo-vine in komunalne dejavnosti in skupaj zavzemajo 73,3% vseh plačil (industrija 40,5%, trgovina 15,5%, komunalne dejavnosti 17,3%). Najbolj so se v primerjavi z letom 1981 sicer povečala plačila za investicije v obrti (za 208%), kmetijstvu (za 100%) in vodnem gospodarstvu (za 92%), vendar je njihov delež v celotnih plačilih skromen (skupaj 10,5%).
Osnovni vir financiranja gospodarskih investicij so bila lastna sredstva organizacij združenega dela in SIS s področja gospo-darstva in družbenih dejavnosti, ki so skupaj predstavljala kar 77,5% vseh plačil za investicije (leta 1981: 72,1%).
V prilogi k »Resoluciji o izvajanju družbenga plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-85 v letu 1982« je navede-nih 32 gospodarskih investicij v teku, v pripravi in na novo evidentiranih investicij.
Med temi so bile 1982 dokončane naslednje naložbe:
-  AGROTEHNIKA GRUDA - gradnja poslovno-trgovskega cen-tra v VM-1 z realizirano preselitvijo sedeža dveh temeljnih organi-zacij Trgovina in Lovec,
-  DO TOVIL - gradnja proizvodne hale,
-  DO ISKRA COMMERCE TOZD SERVIS - dokončanje nove zgradbe servisa, adaptacija stare zgradbe in nabava opreme,
-  DO KIT KZ VELIKE LAŠČE - povečanje zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Karlovici,
-  DO SGP GROSUPUE TOZD GRADBENI POLIZDELKI - do-končanje obrata za proizvodnjo armatur,
-  DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - zaključek ureditve gostin-skega vrta v poslovni enoti gostilne Vis,
-  DO KEMOFARMACIJA-nadaljevanje in dokončanjegradnje-skladiščnih in spremljajočih prostorov,
-  DO KOLINSKA TOZD VINOCET - povečanje kapacitet za proizvodnjo žvečilnega gumija,
-  PODJETJE  ZA  UREJANJE  HUDOURNIKOV - dokončanje proizvodno-poslovnih prostorov.
Po planu tečejo naslednje investicije:
-  DO   AVTOMONTAŽA   TOZD   UTENSILIA   -   rekonstrukcija obrata za proizvodnjo utifola,
-  SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - gradnja trgovine osnovne preskrbe na Rakovniku,
-  DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV -gradnja proizvodne hale,
-  SEMENARSKI KOMBINAT SEMENARNA -gradnja prodajno-oskrbnega centra,
-  INTEGRAL TOZD TOVORNI PROMET - nadomestna gradnja baze tovornega prometa.
Kasneje kot je bilo predvideno v dodatku k Resoluciji, so ^e pričele naslednje investicije:
-  DO PLUTAL TOZD ZAPIRALNE EMBALAŽE - gradnja proiz-vodno-skladiščnega   objekta,   razširitev   opreme   vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme za proizvodnjo kronskih in navojnih zapork,
-  DO   MIZARSTVO   IN   TAPETNIŠTVO   IG   -   rekonstrukcija strojne opreme ir» dokončanje nove proizvodne hale za strojno obdelavo lesa,
-  DO IGO - gradnja skladišča gotovih izdelkov.     . Naslednje naloge iz dodatka k Resoluciji niso bile izvršene:
-  DO EMONA MERKUR TOZD PEKARNA CENTER - rekon-strukcija in modernizacija centralnega obrata, ¦    <  i>">ywl-
-  DO ZASTAVA AVTO TOZD SERVIS ZASTAVA VIČ - začetek širitve prodajno-servisnega objekta,
, - DO HOJA TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA - gradnje centralne lu-pilne postaje, postavitev energetskega objekta, sušilnice in deci-mirnice,
-  DO MERCATOH TOZD KONDITOR - gradnja proizvodnega obrata,
-  DO MERCATOR TEHNA TOZD SPEKTRUM - gradnja proiz-vodne hale,
-  DO POLIKEM TOZD CHEMO - gradnja blagovno-transport-nega centra kemije,
-  DO AUTOCOMMERCE TOZD VOLAN - razširitev skladiščnih in maloprodajnih zmogljivosti,
-  DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD AGROMEHANIZACIJA -gradnja prodajnih prostorov v coni RP-2,
-  DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD RADIJSKE ZVEZE - mo-dernizacija proizvodnje in razširitev kapacitet,
¦ - DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD ANTENE IN NAVIGACIJA -razširitev programa navigacij,
- DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD SEM - razširitev in moder-nizacija proizvodnih filtrov,
- DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD SEM - razširitev in moder-nizacija proizvodnih rotacijskij preklopnikov,
-  DO SLIKOPLESK   - TERMOPLAST - gradnja proizvodno skladiščnega objekta v coni VP-3/2,
-  DO KIT LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA - iz-gradnja farme Brest,
- DO SLJEME - izgradnja trgovine na Orlovi ulici,
-  DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD TOVARNA ELEKTRON-SKIH INŠTRUMENTOV HORJUL - razširitev in modernizacija go-spodarskih zmogljivosti.
6. DELITEV DRUŽBENEGA PROIZVODA        ¦    '        ¦--
V letu 1982 nismo dosegli zastavljene spremembe razmerij pri delitvi dohodka v korist krepitve materialne osnove združenega d$la.
Skupna in splošna poraba v organizacijah združenega dela še vedno naraščata hitreje od rasti dohodka, pri čemer pa velja omeniti, da so se ta sredstva koristila skladno z določili resolu-cije.
Predvidevamo, da s6 bodo sredstva za akumulacijo v letu 1982 celo znižala v primerjavi z letom 1981. To vsekakor pomeni resno oviro za hitrejši razvoj organizacij združenega dela v občini, kar bo posledično vplivalo tudi na razvoj občine v celoti.
Pričakujemo, da se bodo razmerja v delitvi dohodka v primer-javi z letom 1981 še poslabšala tiidi zaradi povišanja obsega kreditov, ki so zaradi vse večjih obresti čedalje dražji.
II. TEMELJNE NALOGE PO PODROČJIH
A. GOSPODARSTVO
1. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
Cilja povečanje obsega industrijske proizvodnje za 3 odstotke v primerjavi z letom 1981 nismo dosegli. Kljub naporom za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, za boljše izkoriščanje de-lovnega časa, surovin in reprodukcijskih materialov, za hitrejši prenos dosežkov znanstveno-raziskovalne dejavnosti v prakso, se je količinski obseg industrijske proizvodnje celo zmanjšal za 4,7 odstotkov.
V DO Ilirija-Vedrog se je proizvodnja v primerjavi z letom 1981 zmanjšala kar za 26 odstotkov (zlasti zaradi hudih težav pri oskrbi z repromateriali in zaradi drastične spremembe pogojev zunanje-trgovinskega poslovanja), v DO Slovenijales Žičnica TOZD proiz-vodnje strojev in naprav za 26 odstotkov (zaradi prepozne spre-membe proizvodnega programa in prilagoditve zahtevam trga, pomanjkanja repromateriala, iztrošene opreme in subjektivnih slabosti), v Tovilu za 6,9 odstotkov (zaradi težav pri zagotavljanju repromaterialov). Nižji količinski obseg proizvodnje so med dru-gim dosegli še v Tobačni tovarni Ljubljana TOZD Proizvodnja cigaret (indeks 87), Mizarstvu in tapetništvu Ig (indeks 95), Ti-skarni Ljubljana (indeks 97), KIT Ljubljanske mlekarne TOZD
8        /       ;       .                        . . ¦ • '
Strojni obrat Kozarje (indeks 96,5) in TOZD Posestva (indeks 99) itd.
Zlasti problematično je stanje v Tobačni tovarni Ljubljana, kjer podatki kažejo, da se obseg proizvodnje še dalje zmanjšuje (januarja le 80 odstotkov povprečnega mesečnega obsega v letu 1982), pri čemer tekoče poslujejo Z izgubo in v SCT TOZD Ljubljanske opekarne, kjer je perspektiva proizvodnje vprašljiva zaradi hitrega naraščanja cen goriva, slabe kvalitete gline in premajhnega obsega proizvodnje. V Opekarnah so lani opustili proizvodnjo v obratu Brdo, proizvodnjo opeke pa so zaradi zmanjšanja izgube v tekočem poslovanju v celoti ustavili v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Taka odločitev je samo ena posle-dic neustreznega sanacijskega programa, ki ni nakazoval dolgo-ročnih rešitev. Prav zato ga občinski komite za družbeno planira-nje in gospodarstvo lani ni podprl.
Količinski obseg proizvodnje so občutno povečali v Plutalu,' kljub problemom pri oskrbi z aluminijem, v Kovinski industriji Ig, v KIP (zaradi preskromnih proizvodnih možnosti ne morejo zado-stiti velikemu povpraševanju po posebnih opekah), v Surovini Maribor TOZD Ljubljana, v Mizarstvu Vič, IMP Livarna barvnih kovin, Zmagi, Galvanotehniki in še nekaterih drugih industrijskih organizacijah združenega dela.
Največje težave, ki so spremljale industrijske organizacije zdru-. ženega dela pri njihovem poslovanju, so bile težave pri oskrbi z domačimi in tujimi repromateriali in surovinami, pomanjkanje obratnih sredstev, neplačana realizacija, iztrošenost opreme in ozka grla v proizvodnji, vse višje cene repromateriala in večinoma nizke izvozne cene njihovih izdelkov.
Ob koncu leta je le 27 odstotkov industrijskih organizacij poro-čalo o dobri oskrbi z dornačimi surovinami, 51 o slabi in 22 o kritični oskrbi (KIG, llirija Vedrog TOZD Narta in llirija TTL TOZD Proizvodnja). O kritični oskrbi z uvoženimi surovinami je poro-čalo 41% industrije (Utensilia, KIG, Žičnica TOZD Proizvodnja, ISKRA TOZD SEM, llirija Vedrog TOZD Narta in llirija, Partizanska knjiga ter Tiskarna), 59% pa o slabi.
Problemi pri oskrbi z domačimi repromateriali in surovihami niso odpravila niti sovlaganja in devizna soudeležba, ki postaja pogoj za dobavo pretežnega dela domačega repromateriala. Kljub temu so bile dobave manjše in so pogosto zamujale. Kerso se zaloge že v letu 1981 zmanjšale, je pnhajalp do težav pri nemoteni proizvodnji.
Organizacije združenega dela so jih reševale na več načinov: material, ki ga je najbolj primanjkovalo, so morale organizacije često preplačati, večkratni nakupi manjših količin so povečevali stroške in obseg dela, proizvodnjo in delovni čas je bilo pogosto potrebno prilagajati razpoložljivemu repromaterialu. Nazmanjša-nje zalog je vplivalo tudi pomanjkanje obratnih sredstev.
Večino organizacij združenega dela so pestile tudi podražitve cen repromateriala, saj kot končni proizvajalci cen svojih izdel-kov, ki so pod strožjo družbeno kontrolo, niso smeli ustrezno zvišati. Tako so zlasti v posameznih proizvodnih programlh šte-vilne organizacije zabeležile celo negativne razlike vcenah, kar je zmanjševalo njihovo reproduktivno sposobnost.
Težave so bile tudi pri oskrbi zenergijo. 4% organizacij poroča o kritični oskrbi s tekočimi gorivi, 22% o slabi.
Stanje naročil za domači trg je dobro (92%), še naprej pa se zmanjšujejo naročila iz tujine, tako da poroča že 55 odstotkov industirje o slabem stanju naročil za izvoz.
Zaostrenim gospodarskim razmeram so se organizacije rela-tivno dobro prilagajale, najuspešnejše pa tistez boljšo kadrovsko strukturo. Negotove razmere na trgu so namreč terjale hitre in strokovno utemeljene odločitve o prilagajanju programa proiz-vodnje, o nakupu repromaterialov, o razširitvi poslovanja preko republiških in državnih meja itd.
2. KMETIJSTVO   .                                              ..^
Značilno za kmetijsko proizvodnjo v letu 1982 je, da ni bila dosežena z resolucijo predvidena 4% stopnja rasti. K temu je največ prispeval zmanjšan odkup mleka, še posebej pa govedi. Tako je glede na resolucijska določila bil odkup mlekadosežen v višini 94,3%, odkup govedi pa samo v višini 75,2%. V obeh primerih to tudi pomeni nižjo realizacijo od leta 1981:
TABELA 12 - Odkup v letu 1982
Pridelek
1981
Indeks 1982    1982/83
mleko (v 000 lit) govedo (ton) konji (kom) prašiči (ton) pšenica (ton) krompir (ton)
6.671	6.473	97,6
1.358	1.168	85,8
395	253	65,3
14.2	13.5	96.0
	257	
254	77	30.0
Vzroke za neizpolnjevanje obveznosti moramo predvsem iskati v prepoznem popravku cen mleka in govedi, neurejenem trgu z živino (tokovi mimo KZ), prepozno znanih kriterijih za premiranje proizvodnje, svoj delež pa ima tudi slaba letina 1981, ko je primanjkovalo krme, dražja krmila, kar je vplivalo na predčasno oddajo pitancev, del razlogov pa je iskati tudi v.premalo čvrsti povezanosti kmetov in organizatorjev pfoizvodnje.
Na področju melioracij so bila opravljena pripravljalna dela za melioracije v Horjulski dolini, izkopanih je bilo cca 500 km odvo-dnih jarkov in delno opravljena regulacija Karlovščice. Z raznimi ukrepi je bilo izboljšano 1090 ha. Plan izboljšave zemljišč za leto 1982 je bil prssežen.
Kmetijska proizvodnja je potekala praktično brez zastoja, saj je bila preskrbljenost s semeni, gnojil, škropivi in gorivom zadovo-Ijiva, včasih je le nekoliko kasnila dobava. V TOZD Posestvo je delno vedji problem predstavljato pomanjkanje rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, omeniti pa velja, da je kljub premiji 4,2 din za liter mleka ta proizvodnja še vedno na meji rentabilno-sti.
3.  GOZDARSTVO
Skupna blagovna proizvodnja v gozdarstvu je v letu 1982 zna-šala 64.480 m3, kar je kar za 15.480 m3 oz. za 32% več kot je bilo zastavljeno v resoluciji. Gozdarske organizacije so glede na leto 1981 dosegle naslednjo blagovno proizvodnjo: TABELA 13 - Blagovna proizvodnja v m3
Realizac. Realizac.      Indeks 1981          1982        82/83
GOZDNO GOSPODARSTVO UUBLJANA
a)  Družbeni sektor
-  TOZD Škofljica                                   14.102   14.839            105,2
b)  Zasebni sektor
-  TOK Ljubljana                                      9.525
-  TOK Škofljica                                     16.965 GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE TOZD GOZDARSTVO LAŠČE
a)  Družbeni sektor                      .  ' •     12.559
b)  Zasebni sektor                                    6.449 UUBLJANSKE MLEKARNE
TOZD POSESTVO                                   2.436     3.045 *         125,0
* podatek je za celoten TOZD
Gozdarske organizacije so tudi izpolnile planske obveze pri obnovi in negi gozdo.v ter rekonstrukciji in gradnji gozdnih cest.
4.  TRGOVINA
Tako kot v industrijskih organizacijah se tudi ekonomski polo-žaj trgovine v letu 1982 ni izboljšal. Trgovina se je srečevala s problemi likvidnosti, razkorakom med prodajnimi in nabavnimi cenami (razlika v ceni), povečanimi stroški itd.
Osnovni problem trgovine pa je bilo vsekakor, kot posledica skrčenih proizvodnih zmožnosti in omejitev uvoza, pomanjkanje blaga, kar je.povzročilo manjši obseg dejavnosti.
Mercator TOZD Dolomiti, kot nosilec osnovne preskrbe v ob-čini, je posloval sorazmerno uspešno, zlasti spodbudno za ob-čino pa je, da je pričel z izgradnjo samopostrežne trgovine na Rakovniku, ki bo pomembno izboljšala osnovno preskrbo natem področju.
Hkrati je TOZD obnovila tudi samopostrežni trgovini na Gerbi-čevi in Viški cesti, KZ Velike Lašče pa je dokončala trgovino na Karlovici
13.800	144,9
22.736	134,0
12.739 *	101,4
9.312 '	144,39
Z dograditvijo objekta in preselitvijo.Agrotehnike Gruda z obema TOZD ter Kemofarmacije, se je struktura občinskega gospodarstva občutno spremenila v korist trgovine, kar je v skladu s preteklimi usmeritvami.
Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina in TOZD Lovec z več kot 550 zaposlenimi ustvarjata letno okrog 390.000.000 dinarjev do-hodka (CP okrog 6 milijard dinarjev), Kemofarmacija pa z 220 zaposlenimi okrog 160.000.000 dinarjev dohodka (CP okrog 1,8 milijarde din).
5.  DROBNO GOSPODARSTVO, GOSTINSTVO, TURIZEM
Organizacije združenega dela so se dokaj uspešno prilagodile zaostrenim gospodarskim razmeram. Temu primerno so tudi z nekaterimi izjemami (Pleskoobloga, Zastava servis Vič, KPL TOZD Remont, Mizarstvo in tepetništvo Ig), dosegle ugodne rezultate. Razlog je v večji fleksibilnosti teh organizacij, v njiho-vem povezovanju z ostalim gospodarstvom, s tem pa tudi premo-ščanju trenutnih težav, s katerimi so se srečevale tudi te organi-zacije.
Vsekakor je treba pohvaliti tiste, ki so z vključitvijo v izvoz uresničile splošno družbeno usmeritev: Elektromontaža, Kovino-servis, Mizarstvo in tapetništvo Ig.
Ob splošnih problemih se v nekaterih od teh organizacij pojav-Ijajo prostorske težave.
Na področju osebnega dela se je število obrtnikov povečalo za 1,9 odstotka (brez gostinstva in avtoprevoznikov). Hitreje se je povečevalo število samostojnih obrtnikov na področju storitvenih dejavnosti. Dejavnost avtoprevozništva je upadla za 8 odstotkov.
V  letu 1982 razen ureditve vrta Gostinskega podjetja Vič v gostišču Vič nismo izboljšali gostinske ponudbe. Tudi na po-dročju turizma z izjemo ponovne oživitve bifeja v Iškem Vintgarju ter resnih razgovorov o prihodnosti Rakitne, nismo uspeli izbolj-šati razmer.
6.  RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE
Raziskovalne organizacije so v cetoti izpolnile pričakovanja, še posebej v poglabljanju svobodne menjave dela. To pomeni večje povezovanje proizvodnih in raziskovalnih organizacij, boljše poz-navanje potreb enih in možnosti drugih, hitrejši prenos razisko-valnih dosežkov v prakso. Tako sodelovanje \6 nedvomno skla-dno s širšimi družbenimi usmeritvami. (nadomeščanje tuje z domačimi tehnologijami, nadomeščanje uvoza, posreden izvoz raziskovalnih organizacij). Pomen raziskovalnih organizacij je med drugim tudi v tem, da so skladno z delitvijo dela opravljene nekatere ravzojno-raziskovalne naloge za organizacije združe-nega dela, zlasti manjše, ki same ne morejo organizirati posebnih razvojnih služb.
Raziskovalne organizacije so dosegle višjo stopnjo rasti do-hodka kot gospodarstvo (Urbanistični inštitut za83%, IskraZorin za 74, Inštitut za celulozo in papir za 56, Metalurški inštitut za 44, Inštitut za gozdno in lesno gozdarstvo za 41, IKM za 31, Inštitut Jožef Stefan za 29% itd).
Za nadaljnje uspešno delovanje raziskovalnih organizacij bo vsekakor treba razrešiti nekatere težave, prvenstveno možnosti za posodabljanje in nakup nove raziskovalne opreme ter za nakup strokovne literature.
II. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Zaostrene gospodarske razmere v letu 1982 so povzročile, da so bila sredstva za izvajanje programov družbenih dejavnosti bolj omejena, kot je bilo planirano ob izdelavi planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1982.
V letu 1982 je bilo predvideno 8% zaostajanje rasti sredstev za skupno porabo za rastjo dohodka. Tekom leta pa je bil za po-dročje družbenih dejavnosti odnos spremenjen tako, da je bilo predvideno 25% zaostajanje rasti sredstev za rastjo dohodka.
Pritok sredstev za družbene dejavnosti se je redno spremljal. Na podlagi ugotovljenih presežkov iz leta 1981 te v letu 1982 so bile prispevne stopnje dvakrat znižane: s 1. 5.1982 za 0,635 in 1. 8.1982 za 0,313 odstotne točke. S tem je bil del presežkov vrnjen združenemu delu. Del presežkov pa je bil na podlagi zakona o
9
načinu razpolaganja s.presežki proračunskih prihodkov družbe-
'   nopolitičnih skupnosti  in presežkov samoupravnih interesnih
skupnosti izločen za izvozne stimulacije. Na podlagi sprejetega
sarroupravnega sporazuma je služba družbenega knjigovodstva
v   te   namene   usmerila   v   mesecu   septembru   in   oktobru
.   159.041 000 din.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti ob-čine in mesta Ljubljane so na sprejetih osnovah planirale pro-grame za leto 1982 v višini 9 255.947.000 din. Program je bil za 21 5% višjt od realiziranega v letu 1981. Realizacija pritoka je r znašala 99,6%. Predvideni priliv je bil realiziran pri otroškem varstvu, zdravstvenem varstvu in republiškemu programu izobra-ževanja.
Kljub dokaj visoki rasti sredstev skupne porabe, pa je visoka rast cen zahtevata od vseh negospodarskih organizacij združe-nega dela boljšo organizacijo dela in racionalizacijo poslovanja. Ponovno je bilo potrebno oreveriti vse programe družbenih dfe-1 javnosti in jih uskladiti z materialnimi možnostmi, še zlasti inve-• sticijske aktivnosti. V skladu s sprejetimi usmeritvami ter zakon-skimi osnovami, je bilo moč izvajati le investicije, za katere je bilo zagotovljeno najmanj 50% sredstev iz samoprispevka Na ob-močju občine so bile tako v teku investicije iz programa samopri-«pevka II in priprave za gradnjo objektov iz programa samopri-spevka III
Izven tega programa je potekala gradnja Doma za prizadeto mladino na Igu in študentskega doma v Rožni dolini ter priprave za gradnjo študentskega doma ob Gerbičevi ulici. Poleg tega so bile izvedene nekatere manjše adaptacije.
Po posameznih področjih je bila v letu 1982 prisotna naslednja aktivnost in problematika:        .        .                                •    ¦.  .
Na področju vzgoje in varstva otrok je bila dokončana reorga-nizacija Iz 8 vzgojnovarstvenih organizacij je nastalaenaenovita organizacija. Prvi pozitivni učinki so poenotenje nagrajevanja delavcev, lažje razporejanje delavcev med enotami, poenotanje kriterijev sprejemanja otrok, enotna nabava živil ipd.
Kljub 3 novim enotam za 380 otrok na obmbčju občine čaka na ¦ sprejem v organizirano varstvo še 1300 otrok. Napori organizacije so bili usmerjeni v izvajanje programa za te otroke. Kot posebefi problem pa navajamo, da kljub velikemu naporu VVO Ljubljana Vič-Rudnik, da bi zapolnili vse zmogljivosti, ostaja še vedno nezasedenih 139 mest.
, Sprememba delovnega časa je podaljšala delovni čas zaposle-nih. Dodatno je obremenila zaposlene delavce, saj so temu prila-godili brez novega zaposlovanja. Zelo neugodno pa se to odraža na področju varstvenih družin, katerih ne bo moč pridobivati v predvideni dinamiki.
V osnovnem šolstvu so se prostorski pogoji z odprtjem noVe šole Krim-Rudnik izboljšali, v povprečju je bil dosežen v vseh šolah na območju občine 1,2 izmenski koeficient.
Tudi za to področje je bila značilna neugodna izobrazbena struktura zaposlenih, okoli 12,8% zaposlenih ni imelo ustrezne stopnje strokovne izobrazbe
V šolskem letu 1981 /82 je prišlo do padca generacijskega osipa učencev  Ta pozitivni premik pa je spremljalo povečanje števila učencev, ki v šoli niso napredovali, tako da bo potrebno kvaliteto dela v bodoče še povečati.
Osnovne šole so se morale brez dodatnega zaposlovanja prila-goditi spremenjenemu delovnemu času s podaljšanjem popol-danskega varstva.
Poseben problem je šolska prehrana. Nobenega obroka ni prejemalo v šoli 786 ali 9,7% uftencev. Zaradi velike razsežnosti občine, saj se kar 1477 učencev vozi v šole več kot 4 kilometre daleč, je to pereč problem
Na področju srednjega šolstva je bilo šolsko leto 1981/82 prvo leto programa usmerjenega izobraževanja. Skupaj je bilo zapo-slenih v tej dejavnosti 216 učiteljev, od katerih jih 34,3% ni imelo ustrezne smeri in stopnje strokovne izobrazbe.
Vse šole so delovale v neugodnih prostorskih pogojih, kar otežkoča izvedbo pogojev za verifikacijo šol, katere rok je 1. 9. 1983. Vseh 6 šol usmerjenega izobraževanje je imelo skupaj le eno specialno učilnico V letu 1982 so se že začeli postopki za urejanje teh učilnic v skladu s sprejetimi normativi.
10      ¦¦ ¦       ¦¦¦-¦.     .....¦¦•. :- ... ¦¦/¦¦•¦¦.¦¦¦ .-
Bolj organizirano bo potrebno pristopiti k, izvajanju delovne prakse. Izkušnje iz leta 1982 kažejo, da bo potrebno izdelati merila in kriterije tako za izvajanje prakse kot za nagrajevanje učencev.
Poseben problem je šolska prehrana, ki ni organizirana na nobeni šoli niti ni prostora za njeno uvedbo.
Na področju osnovnega zdravstva so se izboljšali prostorski pogoji delovanja Izvršena je bila adaptacija ambulante v Polho-vem Gradcu in na Igu Na Dobrovi je bila razširjena dejavnost tako, da je bila uvedena patronažna služba. Urejali so tudi pro-store ambulante v Podpeči in Škofljici ter prostore za fizioterapijo v enoti na Postojnski ulici.
V letu 1982 so bili doseženi pozitivni premiki pri razvoju osnov-nega zdravstvenega varstva. Bolezenski staž je med najmanjšimi v Ljubljani in vSloveniji. Zdravljenje nadomu seje kljuborganizi-ranju nujne zdravniške pomoči v Ljubljani in kadrovskim težavam nadaljevalo skoraj nezmanjšano.
Organizacija združenega dela je v skladu s sprejetimi usmeri-tvami zmanjšala pogodbeno in nadurno delo.
Pristopilo se je tudi k reševanju še nerazčiščenih razmerij med zdravstveno skupnostjo in obratnimi ambulantami, ki jih imajo DO Tobačna tovarna, DO Iskra in DO llirija - Vedrog. V letu 1982 so bila dogovorjena merila financiranja teh ambulant s strani zdravstvene skupnosti.
Skupna problematika vseh negospodarskih organizacij v letu 1982 je bila:
-  visoko zaostajanje osebnih dohodkov zaposlenih v nekaterih dejavnostih za doseženimi v gospodarstvu,
-  stanovanjska problematika skoraj v vseh dejavnostih,
-  precejšna težava z oskrbo osnovnih živil za organizirano prehrano,
-  še nedovolj razvito sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in drugimi organizacijami (SIS, KS, PIS itd).
ZAKLJUČEK.     ¦....-..'¦.,, ;,       .   '   v        •   ,,.'¦..••''           -
Na osnovi predhodne informacije bi lahko zaključili, da gospo-darska gibanja v občini v letu 1982 niso bila ugodna in v skladu z resolucijo. Vzrok za tako sklepanje je v sami strukturi gospodar-stva, saj odstopanja v poslovanju naših največjih organizacij bistveno vplivajo na celotne rezultate. Zato je celotna slika kljub dobremu poslovanju in izkazanim poslovnim rezultatom večine gospodarskih subjektov nezadovoljiva.
Glede na to, da so vzroki za slabše poslovne rezultate večjih organizacij predvsem objektivne narave, lahko kljub vsemu oce-nimo, da je bilo poslovanje v nestabilnih in zaostrenih gospodar-skih pogojih dobro. Za to pa gre v največji meri zasluga prav vsem delavcem v združenem delu.
Predhodna informacija pa nakazuje nekatere slabosti, ki jih bomo morali odpraviti. Vodilo pri teh aktivnostih nam bo Resolu-cija o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1983.
Ob upoštevanju gospodarskih gibanj v preteklem letu in njiho-vih pričakovanih trendov so pri uresničevanju resolucije pred nami, posebej pa pred organizacijami združenega dela, nasled-nje poglavitne naloge:
- zaustaviti padanje industrijske proizvodnje, kar narekuje večji izvoz blaga in storitev. To pomeni možnost zagotavljanja potreb-nih reprodukcijskih materialov in s tem tudi večji dohodek, med drugim tudi ob krepitvi dohodkovnih povezav
- na področju ekonomskih odnosov s tujino rooramc spreme-niti dosedanje trende regionalne usmeritve izvoza z odločnim povečanjem izvoza na konvertibilno področje. Ta cilj je dosegljiv samo ob povečanju obsega izvoza že uveljavljenih izvozmkov, ob nadaljnem vključevanju novih organizacij v izvoz ter ob preu-smerjanju blagovnih tokov s klirinškega na konvertibilno po-dročje
-  v kmetijstvu in gozdarstvu izkoristiti vse možnosti, kar po-meni dosledno uresničiti operativni program razvoja kmetijstva v naši občini, ki je bil izdelan v skladu z usmeritvami občinske skupščine, ter naravne možnosti v gozdarstvu
- s politiko zaposlovanja zagotoviti uresničevanje ciljev gospo-darskega razvoja (produktivno zaposlovanje, izboljševanje izo-
brazbene in starostne strukture) racionalno omejevanje.pogod-benega in nadurnega dela ter razširitev štipendiranja.
- zavzemati za spoštovanje' dogovorjenih načel pri delitvi dohodka s ciljem krepiti materialno osnovo združenega dela (skupna, splošna in tudi osebna poraba), saj bo Izvršni svet ob podpori DPO tudi v bodoče vztrajal, da dogovorjena merila ve-Ijajo za vse organizacije enako in jih moramo spoštovati brez izjem
- še bolj vzpodbujati investicijsko aktivnost v skladu z družbe-nimi usmeritvami ter spremljati sprejete usmeritve in obveze na tem področju. Pri načrtovanju prostorskega razvoja je treba skr-beti za celoviti razvoj industrijskih con ter vzpodbujati in omogo-čati vključevanje v te cone tudi investitorjem iz drugih občin.
Z mesečnim spremljanjem izvajanja resolucije bomo sproti preverjali uresničevanje ciljev ter se tako lahko dogovarjali o nalogah, njihovih nosilcih in rokih za izvedbo, da bomo čez leto dni lahko ugotovili, da smo izpolnili skupno prevzete obveze. V razgovorih v organizacijah združenega dela smo ugotovili, da se spopadajo v združenem delu še s številnimi problemi, o katerih pa v občinski skupščini delegati teh sredin še ne govore. Zato bodo morale organizacije združenega dela pogosteje kot doslej preko svojih delegatov seznanjati o svojih dosežkih in problemih tudi delegatsko skupščino, ki mora ustrezno ukrepati in prevze-mati svoj del odgovomosti. Ljubljana, 28. 2. 1983
,       ¦                        IZVRŠNI SVET
,'          Skupščine občine
•                            Ljubljana Vič-Rudnik
   POROČILO
o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnikza Mo 1982
I. UVOD
Vloga izvršnega sveta je sistemsko urejena z zveznim in repu-btiškim zakonom o sistemu državne uprave in s statutom občine Ljubljana Vič-Rudnik vključno z njegovimi spremembami in do-polnitvami. Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in njenih zborov ter do občinskih upravnih organov so določene z odlokom skupščine občine.
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine. občine ter je v okviru svojih pravic in dolžnogti.odgovoren skupščini za stanje na vseh področjih družbenega iivljenja, za izvajanje sprejete politike ter za izvrševanje odlokov in,d.rugih aktov skupščine, kot tudi za delo občinskih upravnih orgartov in organizacij. Izvršni svet je o svo-jem delu dolžan obveščati skupščino občine. t Za zadnje leto prejšnjega mandata, to je za obdobje od 11 /2-1981 do 24/2-1982, je izvršni svet v prejšnji sestavi predložil delegatski skupščini pismeno poročilo o svojem delu, ki so ga delegati obravnavali in sprejeli na skupnem zasedanju vseh zbo-rov skupščine marca 1982.
Izvršni svet je v letu 1982 nadaljeval z izvajanjem sprejetih programskih usmeritev, s čimer je bila zagotovljena potrebna kontinuiteta v delu in aktivnostih izvršnega sveta na vseh podrq,č-jih družbenega življenja. Skupščina je redno spremenila delo izvršnega sveta ob obravnavah predlogov in tekoče problematike na sejah skupščine oziroma na sejah posameznih njenih zborov. Za obdobje preteklega leta je izvršni svet skupno z delavci uprav-nih organov pripravil posebno poročilo o svojem delu in delu upravnih organov z namenom, da delegatska skupščina o njem razpravlja, sprejme morebitne dopolnitve oziroma usmeritve za nadaljnje delo in ne nazadnje oceni delo in aktivnosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
V poročilu so obravnavane važnejše aktivnosti izvršnega sveta in to tiste, ki se uresničujejo v skupščini občine, medtem ko poročilo ne zajema ostalih aktivnosti do samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organov in organizacij občine, mesta in republike. Iz te opredelitve izhaja tudi usmeritev, da poročilo mimo osnovnih splošnih \n statističnih podatkov o delu izvršnega sveta in upravnih organov zajema globalno oceno važnejše pro-blematike in prizadevanj izvršnega sveta in z njim povezane uspehe, dileme, nasprotja in interese in tudi pogled v razultate in učinkovitost dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. S tega vidika velja pri oceni dela imeti pred očmi tudi gospodar-ske in družbenopolitične razmere pretektega leta in pogoje, v katerih se je uresničevala aktivnost izvršnega sveta.
Pri usmerjanju in usklajevanju dela občinskih upravnih orga-nov je izvršni svet nadzoroval njihovo delo na osnovi sprejetih programov dela in z obravnavanjem njihovih zadev na svojih sejah, saj je izvršni svet odgovoren skupščini tudi za delo njenih upravnih organov. Zato je bila ob pripravi poročNa sprejeta takšna koncepcija, da upravni organi izdelajo posebna poročilao svojem delu, ki so zajetaiv-četrtem poglavju tega poročila.
11
Izvršni svet posreduje skupščirii občine v obravnavo in prejem to poročilo, ki naj bo hkrati tudi izhodišče za ocene, kakšni rezultati so bili doseženi na posameznih področjih in kakšna je bila v teh prizadevanjih vloga izvršnega sveta.   '
II. SPLOŠNI PODATKI
a) Izvršni svet                                                         ¦
Izvršni svet v sedanji sestavi je bil izvoljen na skupnem zaseda-nju skupščine občine dne 14/4-1982. Šteje 15 članov, od katerih sta predsednik in namestnik predsednika izvoljena profesio-nalno, sedem profesionalnih članov so hkrati predstojniki uprav-nih organov, en profesionalni član je zadolžen za koordinacijo med krajevnimi ^kupnostmi in izvršnim svetom, pet neprofesio-nalnih članov pa je iz različnih okolij družbenega življenja, kot so gospodarstvo, kmetijstvo in raziskovalne dejavnosti.
V  času od 11. februarja 1982 do 31. decembra 1982 je imel izvršhi svet 39 sej. Na svojih sejah je izvršni svet obravnaval 417 točk dnevnega reda, ki so bile po problemskih področjih razpore-jene, kot sledi:                                 .....
-  urejanje prostora                    •-  ¦¦"*   " ;..                          92
-  gospodarstvoindružbenoplaniranje      '.'                          96
-  družbeni prihodki                                     V                   ¦   ;      16
-  družbenedejavnosti                                                   .              48
-  kmetijstvo in gozdarstvo                             '    '     V                23
-  obča uprava in proračun              7 ,'¦"'.                    40
-  kadrovske zadeve                             ¦                         '              16
-  Ijudska obramba      ' ¦                                                          8
-  ostalo                                                                        '          84 Izvršni svet je obravnaval poprečno 10 točk dnevnega reda na
seji, skupno je bilo porabljenih približno 94 ur, kar pomeni, da je ena seja trajala poprečno 2 ufi in 40 minut.
Udeležba članov izvršnega sveta na sejah je bila dobra, saj je bila poprečna udeležba na sejah 85,16 odstotna.
Na sejah izvršnega sveta je med letom sodelovalo 81 gostov iz različnih področij gospodarskega in družbenopolitičnega življe-nja Na večini sej so bili prisotni tudi predstavniki tiska. Izvršni • svet je organiziral štiri skupne seje s posameznimi delovnimi sredinami ter obravnaval skupno problematiko s področja kmetij-stva, gozdarstva in urbanizma.
V tern času je izvršni svet predlagal v obravnavo skupščini 79 točk dnevnega reda od tega 57 točk v skladu s sprejetim progra-mom izvršnega sveta za leto 1982 in 22 dodatnih točk:
-  družbeni prihodki                                                                  6
-  gospodarstvo indružbenoplaniranje             ¦                        16
-  urejanje prostora in varstvo okolja                               '           9
-  družbene dejavnosti                                                             16
-  kmetijstvo, gozdarstvo                          ¦.        , '     A                  8
-  kadrovska problematika                      ,                        '            2
-  obča uprava in proračun                       •                                  16
-  ostalo                                                              '    •                 6 Za bolj poglobljeno obravnavo zadev iz pristojnosti izvršnega
sveta oziroma skupščine je bilo oblikovanih več stalnih in obča-snih delovnih teles, ki so jih večinoma vodili člani izvršnega sveta. Izvršni svet je v letu 1982 imenoval 12 takih delovnih teles, ki so opravila ali še opravljajo konkretne naloge in s tem prispe-vajo k uresničevanju programa dela izvršnega sveta in skupščine. V ta delovna telesa je bilo imenovanih 74 članov, predvsem iz vrst občanov, ki so družbeno in strokovno usposobljeni za razreševa-nje problematike posameznih področij dela izvršnega sveta in skupščine. Posebno skrb je izvršni svet namenjal obravnavi dele-gatskih vprašanj in pobud, ki so jih delegati postavljali na sejah zborov skupščine in s tem v veliki meri prispevali k vsebinskemu reševanju posameznih zadev in k odprtosti dela izvršnega sveta in skupščine. Izvršni svet, na katerega je bila naslovljena večina delegatskih vprašanj, je glede na naravo vprašanj odgovarjal sproti ali praviloma v roku do enega meseca. Na druga delegat-ska vprašanja, pri katerih je sodelovalo več nosilcev odgovorov, je odgovoril v roku dveh mesecev. Mnogim delegatskim vpraša-njem so sledili takojšnji odgovori na sejah. Odgovori, ki so zanimali širšo javnost, so bili objavljeni v delegatski prilogi Naše komune. V obdobju od 11. 2. 1982 do 31. 12. 1982 je bilo postavljenih 87 delegatskih vprašanj. Odgovorjeno je bilo na 82 vprašanj. Do zaključka tega poročila na vprašanja niso odgovorili
12
DO Integral, Območna SIS za PTT promet in SIS za 10 letni program izgradnje cest. Dva odgovora je izvršni svet zavrnil z zahtevo, da ju upravni organ dopolni.
¦  ;       '•         '                                     \ .
b) Upravni organi
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo ob-činski upravni organi in službe.
Upravni organi so v okviru svojih pooblastil samostojni in za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu. Upravni organi so ustanovljeni kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi so ustanovljeni za področje Ijudske obrambe, obče uprave in proračuna ter za področje prihodkov. Kolegijski upravni organi (komiteji) so ustanovljeni za področje družbenega planiranja in gospodarstva, družbenih dejavnosti, urejanja prostora in varstva okolja ter za področje kmetijstva in gozdarstva.
Poleg zgoraj navedenih upravnih organov sta organizirani še dve strokovni službi: kadrovska služba in sekretariat izvršnega sveta.
Pristojnosti upravnih organov so opredeljene z Odlokom o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 5/8.2). U Odlokom o sestavi komitejev (Ur. list SRS, št. 8/82) pa so določene sestave občiriskih komitejev.
2 navedenimi odloki skupno s Pravilnikom o notranji organiza-ciji in sistemizaciji del in nalog v delovni skupnosti so podane vse formalno pravne in organizacijske osnove za delo upranih orga-nov na svojih delovnih področjih.
Delavci upravnih organov in strokovnih služb so združeni v enoviti delovni skupnosti. Svoje samoupravne pravice, obvezno-sti in odgovomosti aresničujejo neposredno na zborih delavcev, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po-sredno pa po delegatih v svetu delovne skupnosti in njegovih organih ter po delegatih v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih.
V letu 1982 je delovna skupnost oblikovala in sprejela nasled-nje samoupravoe splošne akte: pravilnik o spremembah in dopol-nitvah pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnik o notranji organi-zaciji in sistemizaciji del in nalog v delovni skupnosti, pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o premakljivem delovnem času in spremembe in dopolnitve statuta delovne skupnosti. V letu  1982 je imel svet delovne skupnosti 14 sej, komisija za medsebojna delovna razmerja 26 sej, komisija za družbeni stan-dard 13 sej, disciplinska komisija 5 sej, delovna skupnost pa je imela 3 zbore.
V delovni skupnosti cbčinskih upravnih organov in strokovnih služb delujejo delavci v družbenopolitičnih organizacijah, to je v OOS, v osnovni organizaciji ZSMS in OO ZK. Organiziranost delavcev v družbenopolitičnih organizacijah zagotavlja krepitev samoupravljanja in s tem tudi večjo učinkovitost dela delavcev pri samoupravnem odločanju in delu. Družbenopolitične organiza-cije - predvsem OO ZK - so se aktivno vključile v delo za samoupravno preobrazbo občinske uprave in so tekoče sprem-Ijale in pomagale pri razreševanju samoupravnih, organizacijskih in drugih nalogah
Konec leta 1981 je bilo v občinskih upravnih organih zaposle-nih 184 delavcev. Med zaposlenimi je 27 delavcev z visoko stro-kovno izobrazbo, 38 z višjo, 54 s srednjo, 20 delavcev s poklicno srednjo izobrazbo, 26 z nižjo in 19 nekvalificiranih delavcev. V letu 1982 je prišlo 12 delavcev: 4 z visoko, 5 z višjo, 1 s srednjo, 1 s poklicno srednjo izobrazbo, 1 z nižjo; odšlo je 17 delavcev: 5 z visoko, 2 z višjo, 8 s srednjo, 1 z nižjo strokovno izobrazbo in 1 nekvalificiran delavec. Stanje konec leta 1982 je 179 delavcev.
Upravni organi so v okviru svojih pravic in pooblastil zagotav-Ijali izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov, odlokov in drugih predpisov in splošnih aktov. Pri tem so spremljali stanje, pojave in gibanja ter ukrepali v skladu s svojimi pooblastili. Izvršni svet so stalno obveščali o svojem delu, ga seznanjali s stanjem na posameznih področjih ter mu posredovali ustrezne podatke, informacije, analize in drugo gradivo. Nazahtevo izvrš-nega sveta so preučili stanje na posameznem področju, gaobve- ¦ ščali o ugotovitvah in mu predlagaii sprejem ukrepov in stališč.
Pomembna je vloga upravnih organov tudi v razmerjih do
delovnih Ijudi in občanov, do organizacij združenega dela, pri uveljavljanju njihovih pravic in dolžnosti. Konecteta 1982 je bil za upravne organe sprejet nov delovni čas. Zaradi kasnejšega pri-hoda na delo je bil tudi pričetek uradnih ur premaknjen na 9. uro razen v sredo, ko so uradne ure od 8. ure dalje. To je povzročilo precejšnje negodovanje občanov, ker so imeli prej možnost ure-jevati svoje zadeve že od 7.30 dalje. Ob prehodu na letni delovni čas bo potrebno izvršiti nekatere spremembe predvsem v pove-čanju uradnih ur za stranke, ki so bile ob prehodu na nov delovni čas znatno zmanjšane.
Težišče dela in problematika posameznih upravnih organov v preteklem letu sta podrobnejše razvidna iz posebnih poročil upravnih organov, ki so sestavni del tega skupnega poročila.
III. TEMEUNE AKTIVNOSTI IZVRŠNEGA SVETA
a) Področje družbenega planiranja in gospodarstva
Aktivnosti izvršnega sveta na tem področju so bile skladno s programom dela usmerjene na spremljanje poglavitnih ciljev, opredeljenih z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1982 na ustrezno in pravočasno ukrepanje ter sodelovanje pri razreše-vanju problemov, ki šo se pojavljali v organizacijah združenega dela oziroma povsod tam, kjer poslovni rezultati niso bili v skladu s planiranimi.
Bistvena sprememba pogojev gospodarjenja od časa sprejema srednjeročnega družbenega plana je narekovala izdelavo teme-Ijite analize spremenjenih pogojev gospodarjenja, ki je služila kot temelj za pripravo sprememb in dopolnitev Dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985. Dokument je izdelal komite za družbeno planiranje in gospodarstvo v sodelo-vanju z drugimi upravnimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter organizacijami združenega dela in je bil po po-globljeni obravnavi na Izvršnem svetu in javni razpravi sprejet septembra 1982 na skupščini, do konca leta pa ga je podpisala večina podpisnikov. Hkrati je bil izdelan osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, ki je po končani javni razpravi in usklajevanju z drugimi nosilci plani-ranja omogočil izdelavo predloga sprememb in dopolnitev druž-benega plana.
Na področju planiranja, kjer smo v letu 1982 bolj kot doslej uresničevali načeli kontinuiranosti in sočasnosti, velja omeniti še nov koncept pri oblikovanju resolucijeo politiki izvajanjadružbe-nega plana za leto 1983, ki je bila sprejeta na decembrski seji skupščine.
Resolucija je akcijsko naravnana, opredeljuje konkretne cilje in naloge posameznih nosilcev planiranja, ki s tem prevzemajo svoj del odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja. Temeljni cilji, iz katerih izhajajo številne naloge, so povečanje dohodka s hkratnim večanjem deleža zlasti konvertibilnega izvoza, pospešen razvoj kmetijstva ,in drobnega gospodarstva ter ob omejitvi vseh vrst porabe usmerjanje sredstev v izvajanje prioritetnih programov.
Izvršni svet je v letu 1982 preko komiteja za družbeno planira-nje in gospodarstvo mesečno spremljal gospodarska gibanja v občini in že v prvih mesecih leta ugotovil, da gospodarska aktiv-nost z nekaterimi izjemami ni na ravni, ki bi zagotavljala uresniči-tev z letno resolucijo opredeljenih ciljev. Na tako ugotovitev so v največji meri vplivali neugodni poslovni rezultati v Tobačni to-varni in Iliriji-Vedrog, ki nista dosegli planirane rasti celotnega prihodka in dohodka ter beležita pomemben izpad dohodka.
Še posebej tesno je bilo sodelovanje s tistimi organizacijami, ki so imele v letu 1982 večje probleme pri pridobivanju dohodka in so poslovale z izgubo oziroma motnjami. Izvršni svet se je preko komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo posebej aktivno vključeval v razreševanje problematike v Tobačni tovarni, lliriji-Vedrog, Iskri, Ljubljanaskih opekarnah (komite njihovega sana-cijskega programa ni podprl, ker nakazani kratkoročni ukrepi niso zagotavljali rešitve problemov), sprejemal je potrebne odlo-čitve, oziroma jih predlagal delegatom zbora združenega dela občinske skupščine.
Neugodna gospodarska gibanja in pogoji pridobivanja do-
hodka so med drugim v številnih OZD privedle tudi to težav pri doslednem spoštovanju sprejetega Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Izvršni svet je med letom tekoče spremljal usklajenost gibanj dohodka in osebnih dohodkov v OZD, poglobljeno pa je omenjeno problema-tiko obravnaval po oddanih periodičnih obračunih. Izvršni svet je sprejel stališče in posredoval sklepe organizacijam, ki so med letom razporedile oz. izplačale več sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, kot to določa dogovor, da morajo to do konca leta (oddaja zaključnih računov) uskladiti z določili dogovora. Morebitne prekoračitve bo izvršni svet dokončno obravnaval v mesecu aprilu 1983 in sprejel ustrezne sklepe.
Izvršni svpt je s posebno pozornostjo spremljal izvajanje inve-sticij v teku iri načrtovanje novih, zlasti z vidika prestrukturiranja gospodarstva in smotrnejše izrabe prostora. Na tem področju je bilo sodelovanje tesno predvsem z DO IGO, Plutal, Mizarstvo in tapetništvo Ig, Mercator TOZDDolomiti, Viator TOZD Tovorni promet, Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav in z nekate-rimi drugimi organizacijami. Hkrati pa je izvršni svet ponovno pričel preverjati programe in izpopolnitve oblikovanih industrij-skih con, ki so na območju občine.
Posebno pozornost je izvršni svet posvetil drobnemu gospo-darstvu in pripravil izčrpno gradivo »Analiza stanja in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini«, ki so ga obravnavali tudi delegati občinske skupščine. Namen analize je bil spoznati značilnosti dosedanjega razvoja, stanje in možnosti nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva. Ob obravnavi na občinski skup-ščini so bili sprejeti konkretni sklepi z opredeljenimi nosilci posameznih nalog s ciljem, zagotoviti celovit in vsestranski ra-zvoj drobnega gospodarstva. Ob obravnavi omenjene analize, v katero je vključeno tudi gostinstvo in kmečki turizem, ki bi pospe-šile razvoj turizma. Zato je izvršni svet sklenil, da tej dejavnosti posvetimo več pozornosti v letu 1983.
Izvršni svet je na osnovi tekočega spremljanja poslovanja in aktivnega sodelovanja z organizacijami združenega dela redno poročal o gospodarskih gibanjih tudi skupščini občine.
Na področju družbenega planiranja in gospodarstva bo izvršni svet tudi naprej ohranjal aktivnosti, ki so se v preteklih l^ih pokazale kot učinkovite. Krepil bo stike z organizacijami združe-nega dela in se zavzemal ter po svojih pristojnostih ukrepal, da bodo uresničevali zastavljene cilje razvoja v letu 1983.
b) Področje kmetijstva in gozdarstva
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svojih sejah obravnaval vrsto problemov s področja kmetijstva in goz-darstva in do njih zavzel svoja stališča, oziroma nakazal možne rešitve. Obravnavano problematiko lahko razdelimo v več temat-skih sklopov. V sklopu obravnave zakonov in sprejemanja odlo-kov naj navedemo, da je IS obravnaval naslednje osnutke ali predloge zakonov ali predlogov s področja kmetijstva in gozdar-stva:
-  Predlog zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985,
-  Predlog zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko pro-izvodnjo v obdobje 1982-1985,
-  Dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odško-dnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
-  Osnutek zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spre-membo namembnosti,
-  Odlok o odškodnini spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
-  Sklep o pobiranju pristojbin za veterinarsko sanitarne pre-glede,
-  Odlok o načinu oplojevanja živali na območju skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Zakoni, dogovori in odloki o koriščenju kmetijskih zemljišč imajo osnovni namen ohranjati rodovitno zemljo in za proizvod-njo hrane pridobiti še nove površine. Zato je izvršni svet soglašal z izdajo takšnih aktov in na njihovo predloženo vsebino dal tudi nekaj pripomb, ki pa jih predlagatelji v končnem tekstu ni upošte-val. Drugi problemski sklop predstavlja obravnava stanja in ra-
13
zvojnih možnosti kmetijstva in gozdarstva. Vsakemu od obeh je bila namenjena posebna seja izvršnega sveta.
Na obeh sejah je bilo k predloženemu gradivu dano nekaj pripomb, ki jih je komite upošteval pri pripravi za obravnavo na skupščini občine in pri izdelavi operativnega programa razvoja kmetijstva in gozdarstva. Osnovna ugotovitev pri obravnavi pro-blematike kmetijstva je bila, da imamo pri proizvodnji hrane v naši občini še polno rezerv, ki pa jih moramo z usposabljanjem . površin in podružbljanjem proizvodnje v čimvečji meri aktivirati preko ustrezne organiziranosti proizvodnje, uvajanja sodobne tehnologije in strokovnega usposabljanja proizvajalcev. Problem, ki je prisoten v kmetijstvu in gozdarstvu je ta, dd je pretežni del proizvodnih površin v lasti zasebnikov, kar čestokrat omejuje realizacijo planskih ciljev razvoja.
Izvršni svet je organiziral Posvet o Barju, ki je imel predvsem namen sumirati rezultate dosedanjega razvoja Barja in razkriti različna stališča do nadaljnjega razvoja. Posvet naj bi dal odgo-vor na vprašanje, kako s tem prostorom gospodariti v bodoče ob upoštevanju znanstvenih raziskav in življenja v praksi.
V  zvezi s povečanjem kmetijske proizvodnje je Izvršni svet obravnaval tudi program usmerjanja sredstev sklada za interven-cije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane za leto 1982. Pri tem se je še posebej zavzel, da je treba večino sredstev usmeriti za povečanje proizvodnje ne pa v porabo hrane ter da bi ta sredstva morali  namenjati tudi za ureditev barjanskih tal. Sredstva sklada, odmerjena na osnovi programa za leto 1982 v višini 21  milijonov din, naj bi skupno s sredstvi SIS za razvoj kmetijstva pri občini Vič-Rudnik pripomogla k intenzifikaciji pro-izvodnje in povečanju njene tržnosti.
lzvršni svet je razpravljal tudi o rezultatih odkupa pšenice in realizaciji setvenih programov v letu 1982. Tako smo v letu 1982 odkupili 180 t pšenice iz družbene proizvodnje in 800 t od zasebnih pridelovalcev, kar je sicer več od plana, a manj od možnosti. Kljub naporu vseh odgovornih dejavnikov smo vjeseni 1982 uspeli po podatkih OZD posejati v naši občini le 170 ha pšenice, kar je manj, kot je bila sprejeta pogodbena obveza.
Izvršni svet je razpravljai tud-i o škodah, ki so bile povzročene na kmetijski proizvodnji zaradi poplav in toče in sicer poplave v januarju 1982 v Krajevni skupnosti Barje,12. in 13. junija vHorjulu in Polhograjski pa je tudi o škodi zaradi vremenskih nezgod v decembru 1981 in januarju 1982 v ZOO Ljubljana. Za vse te naštete škode je IS odobril odškonino iz rezervnega sklada v skupnem znesku 1.490.523 din ter znižal davke in prispevke 63 kmetovalcem v skupriem znesku 200.564 din. S področja kmetij • stva, gozdarstva, veterinarstva in ribištva je IS sprejel tudi sklep o določitvi preživninskega varstva kmetom za leto 1982, ki znaša 2.940 din, sprejel sklep o pravicah upravljaljanja gozdov v druž-beni lastnini Komunalnemu podjetju Ljubljana, TOZD »Rast«, dodelil konjačijo na Igu v upravljanje Veterinarskemu zavodu »Krim« Grosuplje in obravnaval ribiški gojitveni načrt za obdobje 1981-1985 za Ribiški družini Barje in D»lomiti.      .   \   ¦/:¦¦; ~
c) Področje urejanja prostora in varstva okolja
V letu 1982 je Izvršni svet zaradi spremenjenih pogojev gospo-darjenja posvetil posebno pozornost spremembam in dopolni-tvam prostorskega dela družbenega plana občine ter resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1983.
S kmetijsko zemljiško skupnostjo, Komitejem za kmetijstvo in gozdarstvo, Komitejem za družbeno planiranje in gospodarstvo, Komitejem za družbene dejavnosti, s krajevimi skupnostmi, sa-moupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami za pro-storsko planiranje je izvršni svet razreševal problematiko glo-balne razmejitve prostora, za kmetijsko rabo in za ostale namene.
Tako nam je uspelo v večini krajevnih skupnosti uskladiti stališča glede srednjeročne in dolgoročne namembnosti rabe prostora. V nekaterih krajevnih skupnostih pa so oslala še odprta vprašanja namembnosti zemljišč. Tu predvsem izstopata kra-jevna skupnost Kozarje in krajevna skupnost Dobrova, kjer zaradi dobrih kmetijskih zemljišč prihaja do nasprotujočih si stališč med kmetijstvom in ostalimi porabniki prostora.
Izvršni svet je v letu 1982 sodeloval pri spremembah general-nega urbanističnega programa Ijubljanskih občin, ki je spremi-njal režime urejanja za nekatera območja in naselja občine Ljub-
14
Ijana Vič-Rudnik. Aktivno se je z OK SZDL Vič-Rudnik in OO ZSS SO Ljubljana Vič-Rudnik vključil v organizacijo razprave o delov-nem osnutku urbanističnega načrta Ljubljana 2000. V ta namen so bila spomladi 1982 sklicana informativna posvetovanja, na katerih so predstavniki Zavoda za družbeno planiranje Ljubljane, Urbanističnega inštituta SRS in Luza nosilcem planiranja obra-zložili ključna izhodišča delovnega osnutka urbanističnega na-črta Ljubljana 2000.
Na sejah je Izvršni svet v letu 1982 obravnaval konkretno groblematiko, ki se pojavlja pri realizaciji izvedbene urbanistične dokumentacije, zlasti glede etapnega urejanja komunalne opreme ter sistema financiranja opreme stavbnih zemljišč v sta-novanjskih soseskah, ki niso vključene v letne oziroma srednje-ročne programe usmerjene stanovanjske gradnje.
Veliko pozornost je Izvršni svet posvetil organizirani stanovanj-ski gradnji v občinah in v mestu. Pri tem je opozoril na nelogično izračunavanje cen m2 stanovanjske površine, ki ni poenotena za območje mesta kot zaključne celote, temveč se obračunava ra-zlično od soseske do soseske. To povzroča velike razlike v plačevanju stroškov m2 novozgrajene stanovanjske površine, ozi-roma neobračunavanje dejanskih stroškov stanovanjske gradnje, predvsem glede priprave in opreme stavbnih zemljišč, zaradi česar ne dokončajo posameznih kompleksov.
Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik je v letu 1982 opozoril na možnost kompleksne in usmerjene stanovanjske gradnje na ob-močju občine Vič-Rudnik na površinah, ki niso primerne za intenzivno krretijsko obdelavo, temveč bi jih ob sodelovanju ostalih občin mesta Ljubljane lahko pripravili za intenzivno str-njeno stanovanjsko gradnjo.
Obravnaval je tudi problematiko tako imenovane neusmerjene stanovanjske gradnje. Pri tem je zavzel stališče, da je treba v bodoče tej gradnji posvetiti več skrbi in pozornosti, ker ji v spremenjenih pogojih gospodarjenja tudi pripada (gradnja v lastni režiji).
Pri razreševanju komunalne problematike je IS SO Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval sistemske rešitve, ki izhajajo iz zakona o komunalnih dejavnostih in zakona o javnih cestah. Pri tem je zavzel stališče, da je treba ob občutnem pomanjkanju družbenih sredstev za reševanje te problematike angažirati sredstva obča-nov, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
Obravnaval je tudi predloge za reorganizacijo komunalnega gospodarstva v mestu Ljubljana ter predloge za reorganizacijo cestnega gospodarstva in se zavzel za to, da družbeni proizvod sorazmerno namenjamo porabnikom ne glede na mesto ustvarja-nja družbenega proizvoda.                                                            /
Samo na ta način bo mogoče zboljševati slabo komunalno opremljenost v občini Vič-Rudnik, ki zelo zaostaja za ostalimi  , Ijubtjanskimi občinami, ter razreševati kritična stanja v soseskah kot so Rakova jelša, Zeleni log-Sibirija, Dolgi most.
Izvršni svet je skupno z upravnimi organi sodeloval pri pripravi • stališč in priporočil skupščine mesta Ljubljana o varovanju in izboijševanju okolja v Ljubljani, obravnavi ekoloških problemov v Ljubljani pri odloku o zelenih površinah. Odloka o komunalnih dejavnostih, pripravi dokumentov za izgradnjo Poti spominov in tovarištva, razreševanju problemov v zvezi s centralno deponijo odpadkov na Barju ter drugih vprašanjih, ki so v skupnem inter-esu občine in mesta Ljubljana.
Obravnaval je problematiko nedovoljenih gradenj in ugotovil, da so bili pri reševanju te problematike doseženi pozitivni rezul-tati (razvrstitev objektov v tri kategorije in s tem v zvezi omogo-čene legalizacije prve in druge kategorije), vendar s stanjem nismo zadovoljni in bomo v letu 1983 v mejah pristojnosti zmanj-ševali število in obseg nedovoljenih gradenj.
S tem v zvezi je sprejel nekatere konkretne sklepe in pobude, ki , bodo pripomogle k zboljšanju stanja kot na primer sprememba zakonodaje, reorganizacija mestnih inšpekcijskih služb, spre-memba načina dela in odnosov pri upravnih organih kot tudi pri pooblaščenih organizacijah, ki izdelujejo lokacijsko dokumenta-cijo.
S tem v zvezi je sprejel nekatere konkretne sklepe in pobude, ki bodo pripomogle k zboljšanju stanja kot na primer sprememba    , zakonodaje, reorganizacija mestnih inšpekcijskih služb, spre-memba načina dela in odnosov pri upravnih organih kot tudi pri
pooblaščenih organizacijah, ki izdelujejo l.okaeijs(<oidokoimenta-.
C>jO.                                                                                                                                 ,                  ¦:  •,.•¦)•;   -,..,• .:;;,-. ;,<.,.  l . V-
Ravno tako pa moramo doseči več odgovornosti in discipline pri posameznih investitorjih, ki nemalokrat pod parolo neureje-nih razmer izsiljujejo gradnje izven površin, ki so namenjene urbanizaciji. Na ta način se izogibajo denarnim obveznostim za izdelavo urbanistične dokumentacije, stroškom, ki so povezani s pridobitvijo ustreznih dovoljenj, predvsem pa stroškom za komu-nalno opremljanje stavbnih zemljišč.
Izvršni svet je v letu 1982 dobro sodeloval pri razreševanju vodno-gospodarske problematike v občini z Območno vodno skup-nostjo Ljubljanica-Sava in vodnogospodarskim podjetjem Hidro-tehnik. Zaradi velikosti občine pa je na področju vodnega gospo-darstva iz objektivnih razlogov ostalo še veliko nerešenih proble-mov, ki jih bomo ob angažiranju širše družbene skupnosti v , bodoče postopoma razreševali (Barje, Karlovška dolina, hudour-niški predeli Polhograjskih dolomitov itd.)
Naj na zaključku omenimo sodelovanje Izvršnega sveta pri razreševanju problemov s področja urejanja prostora in varstva okolja v Krajevnih skupnostih in željo, da bi takšno sodelovanje gojili tudi naprej ter skupno po naših možnostih reševali pro-bleme.
Z ozirom na izkušnje iz preteklih let in spremenjenih globalnih usmeritev ter gospodarskih razmer bodo nadaljnje usmeritve predvsem naslednje:
-  Razreševanje  problematike globalnih  razmejitev prostora posameznih nosilcev planiranja s prostorskih delopi srednjeroč-nega družbenega plana in prostorskim delom dolgoročnega družbenega plana.
-  Korektura osnovne urbanistične dokumentacije po zahtevi interventnega zakona o kmetijskih zemljiščih (GUP, UP in urbani-stični načrt Ljubtjane) ter s tem v zvezi tudi nekatere izvedbene urbanistične dokumentacije.
-  Dolgoročno usmeritev strnjene stanovanjske gradnje, za kar so v občini Vič-Rudnik objektivne možnosti, ter stanovanjske gradnje na primestnih in izvenmestnih območjih.
-  Poenotenje  stroškov  komunalnega  opremljanja  stavbnih zemljišč za mesto kot celoto in za vse vrste gradnje (stanovanj-ska, industrijska, družbeno-pomembni objekti itd.).
-  Rešitev financiranja vzdrževanja krajevnih poti in reorgani-zacija komunalnega ter cestnega gospodarstva v Ljubljani.
-  Nadaljevanje vodnogospodarskih ureditev znamenom, da bi izboljšali pogoje za kmetijstvo in za ostale porabnike prostora.
d) Področje družbenih dejavnosti          .     >     ,,,..-<.'     ,
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik ima sedež 81 organi-zacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti. Od tega je 38 organizacij s področja izobraževanja, 15 znanstveno razi-skovalnih organizacij, 18 iz dejavnosti kulture, umetnosti, infor-macije in telesnekultureter 10 izzdravstva insocialnega varstva. V primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami in širšim' sloven-skim prostorom je na območju občine izredno močno zastopano srednje in visoko šolstvo ter raziskovalna dejavnost.
V  družbenem planu občine ter spremembah in dopolnitvah tega plana za obdobje 1981-1985 je kot prednostna naloga nave-den skladen družbenoekonornski razvoj občine ob hitrejšem ra-zvoju tistih dejavnosti, ki so na območju občine deficitarne v primerjavi z drugimi Ijubljanskimi občinami, tertistih dejavnosti, ki bodo pripomogle k dvigu produktivnosti dela v gospodarstvu občine in širše družbenopolitične skupnosti. V skladu z navede-nJmi opredelitvami so bile kot prednostne dejavnosti navedene: vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvo in raziskova-nje.
V letu 1982 pa so bili osnovni cilji iz resolucijeopolitiki razvoja občine naslednji: prilagajanje skupne porabe materialnim mož-nostim razvoja, dvig kvalitete dela ob hkratni racionalizaciji po-slovanja v vseh negospodarskih organizacijah združenega dela, izvajanje investicij v skladu s sprejetim programom ter termin-skim planom skupnosti samoprispevka II. in III.
Da bi izpolnili navedene usmeritve, so na območju občine izvajali naslednje pomembne aktivnosti:
Zaradi spremenjenih pogoj.ev gospodarjenja, ki so se v zad-njem letu bistveno zaostrili, so posebej poudarili izdelavo spre-
merr)b.|ip dppaloitev.druž.benega plana občine za to srednjeročno obdobje ter spremljanjp rasti skupnes pprabe v primerjavi z dose-ženo rastjo dru?bQne;ga proizvpda., .   ,.
Aktivnosti pri jž^delavi sprem.ert?b.,i/i dopolnitev družbenega plana za področje ^ru^benih dejavribsti so tekle od pomladi preteklega leta in, §o'bile končane s sprejetjem tega dokumenta na skupščini občirte. Programi posameznih področij družbenih dejavnosti, zlasti pa investicijska aktivnost, so se prilagodili ugo-tovljenim novim mpžnostim razvoja. To pomeni, da so bili pro-grami in investicije skrpeni na raven, ki bo omogočala 10% zaostajanje skupne porabe v vseh Ijubljanskih občinah za rastjo družbenega proizvoda.
Izvršni svet občine je ob teh aktivnostih obravnaval srednje-ročne plane posameznih interesnih skupnosti in pri tem predla-gal ustrezne usmeritve, zlasti pa preverjal skladnost teh doku-mentov s sprejetimi usmeritvami na področju rasti skupne po-rabe. Poudarili so zboljšanje kvajitete dela, kadrovske strukture zaposlenih in boljši izkoristek že zgrajenih zmogljivosti družbe-nega standarda. Na področju investicij so bile črtane vse investi-cije izven programa samoprispevka II. in III., ker iz zmanjšanih sredstev sUupne porabe, n? bo mogoče zagotoviti financiranje dodatnih gradenj.
Ob koncu leta so intehzivnbtekle aktivnosti pri pripravi resolu-cije za leto 1983 s podrdčja družbenih dejavnosti. Naloga je bila zelo zahtevna, saj je 6gotovljena možna stopnja rasti skupne porabe zahtevala temeljito preverjanje, kako izvajati zastavljene cilje na posameznih področjih, ne da bi bistveno posegli v izvaja-nje programov. Skupno porabo bo treba v letu 1983 podrediti osnovnemu cilju družbeno-ekonomskega razvoja, to pa je oživi-tev gospodarske aktiynosti z zboljšanjem materialnih pogojev dela gospodarskih organizacij. Nekatere programe družbenih dejavnosti bo treba celo skrčiti, zlasti pa bo treba preveriti mož-nosti izvajanja mejnih dejavnosti.
Izvršni svet je tekoče .spremljal aktivnosti na področju družbe-nih dejavnosti. Pri tem je pozornost posvetil zlasti ugotavljanju skladnosti rasti skupne porabe, zaposlovanja in osebnih dohod-kov s sprejetimi usmeritvarpi.
Izpolnjevanje sprejetih usmeritev je izvršni svet spremljal četrt-letno. Zaradi zadolžitve, ki jih je imel, je zlasti spremljal izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1981. Po. dogovoru so bile možne stopnje rasti enotno ugotovljene za vse negospodarske organizacije v Ijub-Ijanskih občinah. Sprernljava izvajanja dogovora je pokazala, da so se negospodarske orgaoizacije v globalu vključile v dogovor-jeno rast. Ob polletju je bilo precej prekoračitev, ki pa so se do konca leta uskladile z možno stopnjo rasti. Tiste OZD, ki tega niso storile, bodo prekoračitve morale poračunati v 1983. letu. Splošna problematika osebnih dohodkov v negospodarstvu pa je naslednja: zaostajanje osebnih dohodkov za osebnimi dohodki zaposlenih z isto izobrazbo v gospodarstvu, precejšnja neena-kost med oblikovanimi osebnimi dohodki delavcev z isto izobra-zbo med posameznimi področji znotraj negospodarstva v občini ter med občinami v Ljubljani.
V letu 1982 smo sodelovali pri združitvi vseh vzgojnovarstvenih organizacij na območju občine. Namen je bila boljša organizacija in racionalizacija poslovanja. Ugodni učinki združitve so se že pokazali v poenotenju kriterijev sprejemanja otrok, lažjem pre-razporejanju zaposlenih itd.,' vendar pa bodo v celoti prišli do izraza šele z leti. Občina Ljubljana Vič-Rudnik je prva, v kateri je do združitve prišlo. V drugih jjubljanskih občinah so aktivnosti za združevanje vzgojnovarstvenih organizacij še v teku.
Prav tako smo v preteklemjetu izpeljali združitev strokovnih služb SIS v občinski komiteza družbene dejavnosti. S tem bo omogočena bolj koordiniraria akivnost pri izvedbi nalog s po-dročja družbenih dejavnosti ln tudi racionalizacija poslovanja.
Nadalje je veliko pozornosti izvršni svet posvetil izvedbi pro-grama samoprispevka ll::jn III. Aktivnosti je tekoče spremljal in sprejemal ukrepe za pospešitev izgradnje. Iz programa samopri-spevka II. je bilo v letu 1982 odprtih 5 novih objektov, dobili paso tudi uporabno dovoljenje za telovadnico pri osnovni šoli Velike Lašče. Za objekte samoprispevka III. je odkupljeno že pkoli 80% vseh potrebnih zemljišč, pripravljenih je bilo 10 programskih osnov od 13, začela pa seje tudi izdelava 7 projektnih dokumen-
taclJ-            -         >         CiBJj.i!..             ¦      ¦"   « .        ,,HI «i
e) Področje krajevnih skupnosti
Dela in naloge, ki se pojavljajo pri vsakodnevni aktivnosti krajanov, zahtevajo od izvršnega sveta in upravnih organov vse več usklajenega delovanja.
V  letu 1982 je izvršni svet posvečal posebno pozornost pogo-jem za realizacijo s planom predvidenih programov v krajevnih skupnostih, upoštevajoč pri tem družbeno-ekonomski položaj krajevnih skupnosti in občine. Izhajal je iz sprejetih načelnih izhodišč, oblikovanih v delegatski skupščini, ter stališč, izobliko-vanih v zboru krajevnih skupnosti.
Aktivna razprava in odločitve delegatov v zboru krajevnih skup-nosti s področja dela in načina življenja delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih so nalagale izvršnemu svetu ter upravnim organom izvrševanje nalog iz njihovih pristojnosti. Te naloge so se predvsem nanašale na reševanje zadev s področja urejanja postora, materialne osnove krajevnih skupnosti, družbenega pla-niranja, javnega reda in mira ter uresničevanje nalog s področja družbene samozaščite.
Aktivnosti delegatov v zboru krajevnih skupnosti pri dajanju raznih pobud ter stališč so bila realna osnova, iz katere je izhajal izvršni svet pri svojem delu. Pobude in stališča so se nanašale predvsem na področje komunalne problematike krajevnih skup-nosti.
Z letom 1982 so se menjali delegati v krajevni samoupravi, s tem pa tudi vodstvo v krajevnih skupnostih. Zaradi tega je izvršni svet organiziral posvetovanje s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, na katerem smo se dogovorili za enotna prizadevanja pfi tekočem reševanju konkretnih problemov življenja in dela krajanov v krajevni skupnosti. S posvetom smo želeli doseči, da bi bili predsedniki svetov krajevnih skupnostl čimbolj uposobljeni za opravljanje svoje funkcije.
Izvršni svet je v preteklem letu dvakrat obravnaval organizacijo strokovnih delavcev v krajevnih skupnostih z vidika zaposlenosti delavcev v krajevnih skupnostih. Ugotovitve teh obravnav so narekovale, da je izvršni svet imenoval delovno skupino, katera naj prouči stanje zaposlenih delavcev v krajevnih skupnostih in izdela model združevanja določenih nalog in opravil za več kra-jevnih skupnosti.
Izvršni svet je v letu 1982 glede na spremembe v energetiki ter postopnem prehodu na spremenjen delovni čas neposredno vključil v prizadevanja za boljšo organizacijo prevoza na delo in z dela. V ta namen je izvršni svet prevzel obveznost, da bo s prometnimi organizacijami skušal doseči uskladitev potreb kraja-nov. Opravljenih je bilo več razgovorov s predstavniki Integrala, na katerih so sodelovali tudi predstavniki prizadetih KS Dana je bila tadi pobuda IS SML, da se problem prevoza čimbolj enotno razrešuje za vseh pet Ijubljanskih občin.
Predstavniki izvršnega sveta so v letu 1982 še naprej obiskovali krajevne skupnostr. V ta namen je posebna delovna skupina izvršnega sveta, v kateri so sodelovali poleg predsednika in namestnika predsednika izvršnega sveta tudi odgovorni funkcio-narji posameznih upravnih organov ter odgovorni za posamezna področja, imela delovni razgovor v 27. krajevnih skupnosti.
Ti delovni razgovori imajo namen podrobneje seznaniti se s problematiko v krajevnih skupnostih ter se dogovoriti o izpeljavi določenih akcij in določiti nosilca odgovornosti pri uresničeva-nju predvidenih projektov - programov, sprejetih v krajevnih skupnosti po samoupravni poti. Ti razgovori imajo tudi nalogo medsebojnega informiranja in usklajevanja krajevnih skupnosti ter izvršnega sveta in upravnih organov.
Glede na to, da se krajevne skupnosti v naši občini razlikujejo med seboj po stopnji razvitosti ter stopnji komunalne opremlje-nosti. lahko ugotovimo, da se med vsemi problemi postavljajo v ospredje predvsem problemi komunalne infrastrukture (ceste, voda, kanalizacija, elektrika, telefon). Ti problemi prihajajo v ospredje zlasti pri primestnih in vaških krajevnih skupnostih, ki te zadeve urejajo samostojno ob sodelovanju krajanov.
Pri razreševanju te problematike je izvršni svet neposredno vključil tudi Komunalno skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. Rezultat tega sodelovanja so nekatere uspešno izpetjane akcije s področja komunalne opreme in prometn© ureditve.
V letu 1982 je bilo večkrat izpostavljano vprašanje financiranja krajevnih skupnosti. Delovna skupina, katero je imenoval IS, je
pripravila merila in kriterije za razdeljevanje sredstev za financi-ranje splošnih potreb v krajevnih skupnostih, ki vsebujejo razne vidike problemov v krajevnih skupnostih rn sicer tiste, ki se pri delovanju krajevnih skupnosti pojavljajo.
Skupščina občine je predlog meril in kriterijev obravnavala in jih sprejela, kar zagotavlja krajevnim skupnostim uspešnejše opravljanje nalog pri uresničevanju delegatskega sistema ter pri uresničevanju sprejetih programov.
Poleg prizadevanj za financiranje rednih programov je pote-kala aktivnost pri reševanju financiranja dodatnih nalog v krajev-nih skupnostih in sicer s področja komunalne infrastrukture, ki so v programih KS, nimajo pa finančnega kritja. Akcija o financi-ranju dodatnih programov preko sporazuma je imela splošno podporo v vseh strukturah, vendar zaradi ekonomskega položaja združenega dela ni prišlo do dodatnega zbiranja finančnih sred-stev.
Za izvajanje posameznih nalog v krajevnih skupnostih je izvršni svet iskal razne finančne rešitve in sicer rešitve, ki so se odražale na pripravljenosti krajevnih skupnosti do skupnega sodelovanja. Izvršni svet se je zavzemal za tako politiko iz razloga, ker je ugotovil, da se vsak naloženi dinar v dodatne programe krajevnih skupnosti v večini primerov oplemeniti z lastnim delom krajanov.
V letu 1980 je prišlo v naši občini do prostorskega preoblikova-nja krajevnih skupnosti. S tem preoblikovanjem so nastali novi problemi, katerim je izvršni svet v okviru materialnih možnosti posvečal posebno pozornost. S prostorskim preoblikovanjem so nastale dodatne potrebe po funkcionalnih prostorih, ki so po-trebni za delovanje krajevnih skupnosti.
Nekatere nove krajevne skupnosti bodo v letu 1983 zagotovile normalno delovanje v prostorih, kjer se bodo lahko delovni Ijudje in krajani vključevali v delo in življenje krajevnih skupnosti. Toso krajevne skupnosti Zeleni log, Galjevica, Rudnik in Iška vas. V krajevni skupnosti Stane Sever pa so pridobili nove prostore že v letu 1982.
S tem pa še ni zaključena akcija prostorske ureditve krajevnih skupnosti. V naslednjem bbdobju bo treba razrešiti še nekatere prostorske probleme, katerih realizacija pa je-odvisna od lokacij-skih pogojev in finančnih sredstev.
Izvršni svet si je v letu 1982 prizadeval uskladiti aktivnosti med upravnimi organi ter krajevnimi skupnostmi pri usklajevanju ra-zličnih interesov z dejanskimi možnostmi. Vključeval se je pri konkretizaciji določenih akcij za realizacijo posameznih progra-mov predvsem tam, kjer je organizacija izvedbe le-teh popustila. S tem pa se je uveljavila oblika konkretnih akcijskih povezav med izvršnim svetom in upravnimi organi ter predstavniki krajevnih skupnosti za realizacijo dogovorjenih programov.
f) Področje Ijudske obrambe in družbene samozaščite
- Izvršni svet je izvajal politiko in ukrepe s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z odločitvami občin-ske skupščine, zakona o Ijudski obrambi in drugih tozadevnih pozitivnih predpisov. Temeljno skrb pa je posvetil naslednjim nalogam:
1.  izdelal in sprejel je smernice za predlog obrambnega načrta in varnostnega načrta občine in skrbel, da so upravni organi dopolnjevali načrte svoje dejavnosti za delo v vojni in izrednih razmerah;
2.   usmerjal in povezoval je izdelavo načrtov pripravljenosti in načrtov za delovanje gospodarskih ter družbenih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti in v vojni;
3.  določil je predlog obrambnega načrta v skladu s temeljnimi planskimi akti občine;
4.  usmerjal, usklajeval in nadzoroval je deloupravnih organov na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite;
5.  sprejemal je ukrepe za izvajanje mobilizacije enot JLA, teri-torialne obrambe in civilne zaščite v občini;
6.  sprejel je ukrepe in dajal pobude za urejanje prostorskega plana občine za potrebe JLA;
7.  skrbel je za organiziranje, opremljanje in delovanje občin-skega štaba civilne zaščite, enot civilne zaščite v krajevnih skup-nostih in organizacijah združenega dela;
8.  določil je organizacijo upravnih zvez v občini ter način delovanja in uporabe zv6z v vojni in v izrednih razmerah;
9. predlagal je denarna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnih načrtov, za priprave teritorialne obrambe, civilne za-. ščite in za financiranje določenih priprav, ki so posebnega po-mena za Ijudsko obrambo.
Izvršni svet je usmerjal in uresničeval obrambno-samozaščito dejavnost tudi na skupnih sestankih oziroma obiskih po krajevnih skupnostih in na posvetu s predsedniki svetov krajevnih skupno-sti v letu 1982.
V  mesecu oktobru je izvršni svet preko občinskega štaba za civilno zaščito organiziral in izvedel mobilizacijo specializiranih enot vokviruzdruženegaodredacivilnezaščite. namen mobiliza-cije je bil ugotovil mobilnost in opremljenost navedenih enot.
Del specializiranih enot civilne zaščite pa je naslednji dan, dne 16. 10 1982 na stavbi osnovne šole Bičevje izvedel praktično vajo »rušilni potres«.
Obe akciji, mobilizacija in vaja sta bili dobro opravljeni in ocenjeni.
Na podlagi sklepa izvršnega sveta je občinski štab za civilno zaščito sodeloval pri preventivnih pregledih na področju požarne varnosti v tistih organizacijah združenega dela, ki so požarno ogrožene. V okviru dneva civilne zaščite smo dne 22. maja izvedli občinsko tekmovanje enot prve medicinske pomoči, 12. junija pa je bilo prvo občinsko tekmovanje splošnih enot civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
Izvedenih je bilo 12 mobilizacijskih vaj štabov in enot civilne zaščite, dopolnilno usposabljanje združenega odreda ter osnovni in dopolnilni pouk za obveznike civilne zaščite v krajevnih skup-nostih.
Izvršni svet se je aktivno vključeval v problematiko Ijudske obrambe in družbene samozaščite tudi v KS in OZD s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Angažiranost je bila posebej vidna pri izdelavi bilanc vojne proizvodnje, delovne sile in financ. S koordinirano akcijo med upravnimi organi je bila ta naloga pravočasno in uspešno oprav-Ijena.
V okviru svoje pristojnosti Izvršni svet neposredno in posredno preko   občinskih   upravnih   organov  tekoče   spremlja  stanje obrambnih priprav. Vključuje se v razreševanje problematike na tem področju, vzpodbuja aktivnosti, ki so usmerjene v razvoj podružbljanja Ijudske obrambe in družbene samozaščite na ob-močju občine.
Ob tem Izvršni svet ugotavlja, da podružbljanje Ijudske obrambe in družbene samozaščite še ni povsod zadovoljivo uspešno, posebno pa ne v tistih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih organizacijah, kjer ni vključen širši krog delovnih Ijudi in občanov.
Posebno slabo so organizirane obrambne priprave v nekaterih novoustanovljenih krajevnih skupnostih in visokošolskih ustano-vah. Na omenjenih področjih bomo v tekočem letu sprejeli po-trebne ukrepe, ki bodo prispevali k izboljšanju obrambnih pri-prav.
g) Sodelovanje  Izvršnega sveta z družbenopolitičnimi skup-nostmi in družbenopolitičnimi organizacijami občine
V skladu z odgovornostjo, ki jo ima Izvršni svet do skupščine za stanje na vseh področjih družbenega življenja, je Izvršni svet v tem  letu  imel vrsto aktivnosti z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi v mestu in izven njega. Prav tako je sodeloval z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v občini kot tudi s samou-pravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in mate-rialne proizvodnje.
Izhodišče vseh teh aktivnosti je načelno stališče skupščine o odprtosti občine navzven terželje za stalnim vsklajevanjem svojih dejavnosti in razvoja s širšim družbenim okoljem.
Dejstvo, da je občina Ljubljana Vič-Rudnik ena od petih Ijub-Ijanskih občin in se skupaj z njimi združuje v posebni družbeno-politični skupnosti mesta Ljubljane, nalaga vsem organiziranim subjektivnim silam v občini, da svoje aktivnosti v mestu tudi vsklajujejo.
Izvršni svet in upravni organi imajo v mestu Ljubljana stalne oblike in metode koordinacije dela, h katerim pristopajo aktivno in kreativno. Pri tem izhajajo iz želje po hitrem in kvalitetnem razvoju Ljubljane kot celote ob učinkovitem uveljavljanju kompa-
rativnih prednosti, ki jih naša občina pri tem razvoju ima.
Izvršni svet ocenjuje, da je položaj občine v zadnjem času v Ljubljani okrepljen ter da se razvojne usmeritve, ki so oprede-Ijene v dokumentu »Smernice razvoja Ljubljane do leta 2000« vendarle uresničujejo.
Ta ocena temelji predvsem na dejstvu, da načrtovanje porabe prostora v Ljubljani vse bolj upošteva možnosti južnega dela Ljubljane, da je v planih samoupravnih interesnih skupnosti druž-benih dejavnosti prisotno načrtno izboljšanje razmer v primest-nih in izvenmestnih KS, da je na področju komunalne infrastruk-ture v planih predvideno nekaj pomembnih posegov na dosedaj zanemarjenih področjih, da je odnos do kmetijstva izboljšan in da se ekonomski položaj proizvajalcev hrane krepi.
Sodelovanje našega Izvršnega sveta z Izvršnim svetom skup-ščine mesta Ljubljana je dobro. Pri tem je posebej potrebno opozoriti na dejstvo, da to sodelovanje ocenjujemo tudi skozi učinkovitost skupnih dejavnosti, ki jih v mestu imamo. Tu gre predvsem za inšpekcijske službe, ki so v zadnjem letu na ob-močju naše občine postale bolj učinkovite, pričakujemo pa, da se bo ta funkcija še naprej izboljševala.
Ugotoviti moramo, da Zavod za izgradnjo Ljubljane še ni dose-gel tiste ravni organiziranosti in učinkovitosti, da bi že lahko razreševal probleme, zaradi katerih je bil ustanovljen. Tu gre predvsem za enoten odnos do uporabe prostora v Ljubljani, da bi dosegli razvojne cilje, sprejete z dokumentom »Smernice razvoja Ljubljane do leta 2000«.
Z Zavodom za družbeno planiranje naš Komite za družbeno planiranje in Izvršni svet dobro sodelujeta in v zadnjem času s tem sodelovanjem bolj vsklajeno pristopamo k enotnemu plani-ranju in spremljanju izvrševanja planov v Ljubljani.
Razen sodelovanja z mestom in občinami v mestu Ljubljana smo v letu 1982 imeli stike s skupščino občine Grosuplje, Vr-hnika, Ribnica, Orašje in pobrateno občino Lajkovac. Skupaj s predsedstvom skupščine in predstavniki vSeh družbenopolitičnih organizacij naše občine smo s predstavniki občine Grosuplje imeli delovni razgovor o sodelovanju na več področjih družbeno-gospodarskega življenja s posebnim poudarkom na kmetijstvu in vsklajenem razvoju sosednjih KS. Z občino Vrhnika so potekale aktivnosti na pripravi zakijučnih razgovorov o možnostih sodelo-vanja na podobni osnovi kot z občino Grosuplje. Sodelovanje z občino Ribnica temelji na konkretnem sodelovanju organizacij združenega dela in KS.
Z občino Orašje smo navezali stike tudi na podlagi konkretnih gospodarskih aktivnosti, ki jih ima Tobačna tovarna, možnosti pa so tudi pri izmenjavi izkušenj na kmetijskem področju. S pobra-teno občino Lajkovac pa se stiki nadaljujejo v skladu z aktiv-nostmi, ki jih imamo že vrsto let.
Izvršni svet si prizadeva, da bi tudi v bodoče take aktivnosti spodbujal in izvajal politiko odprtosti in sodelovanja našeobčine z drugimi v čim širšem družbenem prostoru.
Aktivnosti, ki jih je Izvršni svet imel skupaj z družbenopolitič-nimi organizacijami v občini predvsem pa z OK ZKS, OK SZDL in OK ZS, so bile predvsem na področjih sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela v občini in sodelo-vanja s sosednjimi občinami v mestu in regiji. V ta namen so Izvršni svet in posamezni upravni organi, Sekretariat za LO, Sekretariat za občo upravo in proračun ter kadrovska služba pripravljali strokovne podlage in aktivno sodelovali pri izvajanju aktivnosti.
IV. POROČILA O DELU UPRAVNIH ORGANOV
a) Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo kot kolegijski organ je imel v letu 1982 13 sej, od tega 6 v starem, 7 pa v novem sestavu. Na teh sejah je obravnaval pomembnejša gradiva, ki so jih pripravile strokovne službe komiteja zlasti z naslednjih podro-čij:  '
-  spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih dokumen-tov
-  informacije o poslovanju gospodarskih OZD ob periodičnih
obračunih in informacijo o poslovanju gospodarskih OZD v letu 1981
-  tekoče poslovanje organizacij združenega dela - mesečno spremljanje
-  razvojni programi nekaterih OZD
-  sanacijski programi OZD,  ki so poslovale v prvih šestih mesecih z izgubo
-  oskrba Ljubljane z energijo
-  izvajanje politike cen
-  raziskovalna naloga DO llirija Vedrog
-  izdajanje mnenj in priporočil komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja za opravljanje gospodarskih aktivnosti
-  itd.
Strokovne službe komiteja mesečno zbirajo in obdelujejo po-datke o poslovanju vzorčnih organizacij združenega dela, o bla-govni menjavi s tujino, ter o zaposlovanju in osebnih dohodkih. Četrletno pripravljajo analize poslovanja in letno spremljajo izva-janje uresničevanja plana ter pripravljajo resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana v prihodnjem letu. Tekoče priprav-Ijajo tudi informacije o uresničevanju dogovora o družbeni usme-ritvi razporejanja dohodka, o izvajanju politike cen in druge pomembne informacije, ki omogočajo celovit vpogled v gospo-darska gibanja in stanje posameznih organizacij v občini.
Omeniti je treba tudi dela in naloge s področja obrambnih načrtov organizacij združenega dela in obrambnih načrtov dveh poverjeništev, ki sta v sklopu komiteja.
V  letu 1982 so delavci komiteja opravljali tudi dodatno, po obsegu dela zahtevno nalogo pri delitvi bonov za gorivo.
Delavci komiteja pa so največ pozornosti namenili neposre-dnim stikom z organizacijami združenega dela. Zato so v začetku leta pripravili pogovore z direktorji vseh OZD s področja gospo-darstva in raziskovalnih organizacij, na katerem so bile izme-njane informacije o poslovanju v preteklem letu, o problemih, ki so se pri tem pojavljali in o planih za leto 1982. Stiki preko številnih pisnih informacij (mesečna poročila, periodične bilance uspeha itd.) in osebnih srečanj s predstavniki OZD so se uveljavili k^t uspešna in učinkovita metoda dela.
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je v letu 1982 posredoval izvršnemu svetu v obravnavo 110 točk dnevnega reda. Od tega je izvršni svet posredoval 16 gradiv v obravnavo Skupščini občine.
Glede na upravni značaj dela na področju zasebnega osebnega dela in delovnih razmerij v zasebnem sektorju naj navedemo, da je v letu 1982 prispelo 1.204 zahtevkov s področja obrti, iz leta 1981 pa je ostalo še 339 nerešenih zadev. Skupno število za reševanje je tako bilo 1.543, rešenih pa je bilo 1.092 zadev. Na koncu leta je ostalo 451 nerešenih spisov, ki jim še ni potekel zakonit rok reševanja.
Poleg navedenega je bilo na področju obrti izdanih še 1.037 uradnih potrdil o statusu obrtnika in drugih potrdil, ki imajo po svoji vsebini značaj javne listine.
Na področju delovnih razmerij zasebnega in družbenega sek-torja je bilo izvedenih 1.924 različnih opravil, kot so registriranje učnih pogodb vajencev, sedaj štipendijskih pogodb, registriranih delovnih pogodb, odjave in spremembe teh pogodb.
Število upravnih zadev je bilo v letu 1982 enako kot v letu poprej, bistveno pa se je povečalo število potrdil, ki imajo značaj javne listine
Kratek prikaz dela komiteja v letu 1982 kaže nekatere kvaltetne premike v delu, pomembno pa je tudi dejstvo, da so bile naloge opravljene v dogovorjenih rokih. V letu 1983 bo treba predvsem:
-  zagotoviti še učinkovitejše delo komiteja kot kolegijskega organa ter v večji meri vključevati člane v aktivnosti komiteja in razreševanje najbolj perečih problemov v organizacijah združe-nega dela
-  dosledno spremljati in izvajati cilje in naloge, opredeljene v letni resoluciji
-  strokovno delo osredotočiti na poglavitne naloge
-  zagotoviti popolno in pravočasno informiranje
-  zagotoviti še tesnejše delo z drugimi upravnimi organi v skupščini občine in usklajeno delovanje z organi in institucijami v drugih občinah in mestu.
V  komiteju bodo še naprej poglabljali in negovali tak način
dela, ki je že doslej prinašal rezultate, spreminjali pa tam, kjer so bili rezultati slabši od pričakovanih.
b) Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo
Komite je svoje naloge opravljal preko svoje strokovne službe, na sejah komiteja in v sodelovanju s predstavniki OZD iz kmetij-stva, gozdarstva, veterinarstva ter čebelarstva, nadalje smo sode-lovali z drugimi upravnimi organi občine in pristojnimi organi republike in mesta ter DPO občine. Naloge, ki jih je komite opravil, bi lahko razvrstili v štiri skupine: v prvo skupino spadajo razprave, obravnave in sklepanje o problematiki, ki je bila predlo-žena v obravnavo Izvršnemu svetu in Skupščini občine. Teh nalog ne bomo naštevali, ker so že navedene v III. poglavju.
V drugo skupino nalog štejemo aktivnosti okoli uresničevanja programov razvoja kmetijstva in gozdarstva ter spremljajočih ukrepov kot tudi stimulacijo za povečanje proizvodnje. Za prvi del nalog velja povedati. da je komite četrtletno obravnaval dosežene proizvodne rezultate v kmetijstvu in gozdarstvu in sproti ocenje-val dosežene rezultate in analiziral vzroke, ki so pogojevali more-bitno problematiko ali neizpolnjevanje planskih obveznosti. S tem namenom smo tudi opravili v vseh OZD kmetijstva razgovore, ki so se jih udeležili tudi predsednik Izvršnega sveta in predstav-niki DPOobčine. Ugotovitev komiteja je, dajeodzunanjih vplivov na gospodarjenje, t. j. vplivov izven samoupravne moči delavcev v OZD imel največji vpliv, da v letu 1982 nismo dosegli planirane proizvodnje, neurejen trg z živino in neurejena cenovna razmerja med repromaterialom in kmetijskimi proizvodi. To pa seveda ne pomeni, da smo v organizaciji dela in tehnologiji že rekli zadnjo besedo. Po predhodni oceni računamo, da bomo v proizvodnji mleka dosegli planirane količine vvišini 97%, pri mesu pa80%. V gozdarski proizvodnji so programi blagovne proizvodnje izpol-njeni. Za stimulacijo kmetijske proizvodnje smo v letu 1982 na-menili 4,35 milijona din iz SIS za razvoj kmetijstva v občini in okoli 20 milijonov iz mestnega sklada za intervencije. Željeni učinki intervencijskih sredstev niso bili doseženi, saj smo z njimi preprečili le padec proizvodnje, nismo pa je uspeli tudi povečati. Komite je aktivno sodeloval pri ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu pri oblikovanju meril za kori-ščenje teh sredstev in pri izdelavi in usklajevanju pospeševalnih programov. V sklopu nalog iz te skupine smo obravnavali tudi rebalans družbenega plana kmetijske proizvodnje 1981-1985 pri OZD in občinski plan. Obravnavali smo tudi gospodarjenje v letu 1981 ter pospeševalne programe za leto 1982 in 1983 (SIS in Sklad).
Tretji problemski sklop nalog je vezan na aktivnosti okoli ure-sničevanja programa setve in odkupa pšenice ter optimalne izko-riščenosti zemljiških proizvodnih zmogljivosti. Pri reševanju te problematike smo na sejah komiteja in v neposrednih razgovorih v OZD, KS in razgovorih z neposrednimi proizvajalci - kmeti in delavci v družbeni proizvodnji, delovali vzpodbujevalno, da bi dosegli čimvečjo proizvodnjo. O uresničevanju setvenih načrtov in odkupu pšenice smo že spregovorili nekaj v III. poglavju, dodamo naj še, da je njena proizvodnja resnično omejena, pa tudi naša orientacija v živinorejsko proizvodnjo zahteva, da pove-čujemo pridelovanje silažne koruze in drugih krmnih rastlin. Tudi programov uveljavljanja pašnokošnega sistema smo namenili nekaj časa, saj le-ta predstavlja osnovo za živinorejsko proizvod-njo še zlasti v hribovitih predelih. Komile je obravnaval akcijski program pomladanske setve, poročilo o setvi, poročilo o žetvi ter program in poročilo jesenske setve, oziroma se z OZD dogovoril o obsegu proizvodnje.
Za aktiviranje zemljišč SLP, t. j. vzpostavitev evidence in orga-niziranje usmerjene proizvodnje, je komite imenoval posebno komisijo, saj trenutno ne razpolagamo s podatkom, kdo in kako to zemljo koristi. Enako je komite obravnaval zahteve o dearon-daciji nekaterih zemljišč, t. j. zemljišč, ki jih ima v zakupu TOZD Posestvo in jim poteče zakupna pogodba in predlagajo vrnitev zemljišč nekdanjim lastnikom.
Vse ostale aktivnosti pa bomo prikazali v četrti skupini oprav-Ijenih nalog. Tu ne bomo našteli vseh nalog, ki smo jih izvršili, ampak le nekaj najpomembnejših. Obravnavali smo problema-tiko izgradnje mlečne farme Brest in podprli stališče, da bi farmo gradili, TOZD Posestvo pa zadolžili, da sproži vsa potrebna pri-
pravljalna dela (revizija projekta, obnova soglasij), da bi z izgrad-njo farme lahko začeli že v letu 1983. Nadalje smo na komiteju razpravljali o vprašanjih samoupravne organiziranosti in delova-nju kmetijstva in preskrbe ter o akcijskem programu in nalogah mesta Ljubljane na osnovi Družbenega dogovora o razvoju agroindustrijskega kompleksa v obdobju 1981-85. Komite meni, da sta obe vprašanji tudi za razvoj kmetijstva v naši občini izredno pomembni, zato podpira predlog o izdelavi analize sa-moupravne organiziranosti kmetijstva kot celote na področju Ljubljane.
Komite je obravnaval tudi poročilo o delu štaba za zatiranje stekline in ugotovil, da so predvidene aktivnosti potekale v dolo-čenem obsegu in da so bili doseženi željeni učinki. Obravnavali smo tudi predlog za pripravo živinorejske razstave na Igu, ga podprli in odobrili denarni prispevek. Komite je razpravljal in sprejel tudi cenik o škodah divjadi na kmetijskih kulturah na področju občine. Opravili smo izračun narodnega dohodka, po-pis živine, več cenitev škode po poplavi in toči ter izdelali lovsko in ribiško gojitvene načrte, ki pa še niso potrjeni.
Kar zadeva pomembnejše naloge iz naše aktivnosti na po-dročju upravnih zadev naj navedemo, da je komite izdal 739 potrdil o opravljanju kmetijske dejavnosti in 54 odločb oziroma dovoljenj (status kmeta, golosek, prevoz lesa v lubju, odško-dnine, preživninsko varstvo, dearondacija ipd). Izdali smo tudi 6 negativnih odločb, 10 vlog pa je še v reševanju. Poleg naštetih aktivnosti smo stalno sodelovali z OZD kmetijstva, gozdarstva in veterinarstva, Kmetijskim zavodom, Biotehniško fakulteto, obča-sno pa tudi z drugimi republiškimi inštitucijami s področja kme-tijstva. Ocenjujemo, da je sodelovanje komiteja z organi Skup-ščine občine bilo zadovoljivo.
Komite je v letu 1982 imel 7 sej, na katerih beležimo 76% udeležbo.
c) Komite za urejanje prostora in varstvo okolja
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu SO Ljubljana Vič-Rudnik, skupščini in resornim nadrejenim republiškim upravnim organom SR Slo-venije.
Pri pripravi gradiv za seje korniteja, Izvršnega sveta in Zborov skupščine smo sodelovali z
-  Organizacijami posebnega družbenega pomena
-  Samoupravnimi   interesnimi  skupnostmi  predvsem  mate-rialne proizvodnje                                                         ,
-  Krajevnimi skupnostmi                                          :
-  Samoupravnimi organizacijami združenega dela.
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je kot koletkivni organ upravljanja nadeve-tih sejah v letu 1982 obravnaval 55 pomembnejših zadev ter pripravil stališča in predloge sklepov za Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Na področju prostorskega planiranja je komite obravnaval sklepe o javnih razgrnitvah, odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije ter pri tem usklajeval posamezna stališča nosilcev planiranja za odločanje na Izvršnem svetu. Pri tem je predvsem usklajeval stališča s kmetijsko zemljiško skupnostjo in s samou-pravno interesno skupnostjo za gospodarjenje z gozdovi ter ostalimi nosilci planiranja v prostoru. Sodeloval je pri sestavi rebalansov resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1983 in pri izdelavi rebalansov planov za leto 1983 ter pri spremembi srednjeročnega družbenega plana 1981-1985 občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Skupno z organizacijami za prostorsko planiranje je iskal na-čine razreševanja problemov z namenom hitrejših in logičnih rešitev posameznih vprašanj. Tu moramo predvsem poudariti, da smo za gradnjo kmetijskih gospodarskih poslopij ter za gradnjo pomožnih objektov začeli dosledno izvajati zakon o urbanistič-nem planiranju, ki določa poenostavitev postopkov za nekatere objekte v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom.
Na področju stanovanjske gradnje je Komite usklajeval stališča udeležencev pri stanovanjski gradnji ter skupno s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in Samoupravno komunalno interesno skupnostjo sodeloval pri programiranju stanovanjske gradnje v občini in mestu. Obravnaval je izhodiščne in prodajne cene
stanovanj v nekaterih soseskah ter predlagal stališča za odloča-nje oziroma potrjevanje na Izvršnem svetu. Pri tem je opozoril na nerešene probleme urejanja stavbnih zemljišč zaradi neobraču-navanja realnih stroškov urejanja v posameznih stanovanjskih soseskah in na problematiko neenotnega obračunavanja stro-škov stanovanjske gradnje v Ijubljanskih občinah. Zavzemal se je za to, da bi bila cena stanovanjske gradnje v Ijubljanskih občinah poenotena ne glede na specifičnost posameznih lokacij tako stroškov urejanja stavbnih zemljišč kot tudi glede proizvodnih stroškov gradnje stanovanj. S področja stanovanjske gradnje je obravnaval tudi problematiko prenove stanovanj predvsem v ti-stih območjih, ki so pomembna z vidika kulturne dediščine.
S področja komunalnega in cestnega gospodarstva je Komite za urejanje in varstvo okolja skupno s Komunalno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi obravnaval dokumentacijo, ki se nanaša na urejanje komunalnih naprav v občini in na prometno ureditev. To še posebno v usmerjenih stanovanjskih soseskah (VS-1 Tr-novo, VS-3 Žičnica, RS-1, RS-2 Jurčkova pot), industrijskih co-nah (RP-1, RP-2 Rudnik, VP-6 Brdo, VP 3/3, VP-4) ter v naseljih primestnega in izvenmestnega značaja, kjer je predlagal etapnost komunalnega opremljanja - delna komunalna oprema (cesta v makadamu, vodovod, elektrika). Skupno z mestnim vodovodom in krajevnimi skupnostmi Preserje, Vnanje gorice, Notranje go-rice in Brezovica je razreševal možnost izboljšave vodooskrbe iz črpališča Brest. Razreševal je tudi problematiko komunalnega opremljanja na Rakitni in predlagal spremembe komunalne opreme, predvsem glede gradnje kanalizacije v počitniškem na-selju in spremembo kapacitet vodooskrbe. Aktivno je sodeloval pri reševanju cestne problematike v krajevnih skupnostih Ig -Golo - Zapotok, Velike Lašče, Polhov Gradec in cestno prometne problematike v mestnih krajevnih skupnostih.
Obravnaval je tudi predloge reorganizacije komunalnega in cestnega gospodarstva ter v zvezi s tem opozoril na neurejenost financiranja vzdrževanja krajevnih poti in objektov na njih. V zvezi s tem je predlagal, da se ta problematika reši z odlokom o komunalnih dejavnostih oziroma s sporazumom o razvrstitvi cest v območju Ijubljanskih občin.
V letu 1982 so bili doseženi nekateri vidni rezultati na področju vodnega gospodarstva, kjer je komite dobro sodeloval z Ob-močno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava in vodnogospodar-skim podjetjem Hidrotehnik.
Posebno dobro je Komite za urejanje prostora in varstvo okolja sodeloval s Komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Krajevnimi skupnostmi pri razvrščanju kmetijskih zemljišč v 1. in 2. cono, gozdna zemljišča in zemljišča, namenjena urbanizaciji.
Pri tem nam je v večini krajevnih skupnosti uspelo uskladiti stališča glede rabe prostora. V nekaterih so stališča še neuskla-jena in bomo morali problematiko rešiti v letu 1983 na podlagi določil Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS, št. 44/82).
Poleg navedenega je Komite na svojih sejah obravnaval proble-matiko varovanja naravne in kulturne dediščine, premoženjsko pravne zadeve ter razne manjše odmike od sprejete urbanistične dokumentacije.
Ob preverjanju nalog iz programa dela za leto 1982 ugotav-Ijamo, da Komite ni sprejel nekaterih izvedbenih urbanističnih dokumentacij. Zato bo moral v letu 1983 temu vprašanju posvetiti več pozornosti ter pravočasno ukrepati v organizacijah, ki to dokumentacijo izdelujejo, oziroma naročajo (LUZ TOZD Urbani-zem, LUZ TOZD Urejanje, Urbinstitut, Zavod za družbeno planira-nje Ljubljana).
Ravno tako ne moremo biti zadovoljni s preprečevanjem nedo-voljenih gradenj, za kar še vedno nismo ustrezno organizirani ne v upravnih organih, ne v mestnih inšpekctjah.
V  skladu s sklepi SO Ljubljana Vič-Rudnik smo v letu 1982 začeli uveljavljati prednostne nakupe kmetijskih in stavbnih zem-Ijišč ter na ta način preprečili promet z zemljišči in nedovoljeno gradnjo, ki navadno prometu sledi.
Vidne premike smo dosegli pri reševanju razvrstitev objektov, ki so bili zgrajeni brez dovoljenj, in pri reševanju upravnih zadev, tako da se je število nerešenih zadev v primerjavi z lanskim letom precej zmanjšalo.
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja kot upravni organ je v letu 1982 prejel 2808 vlog. \z preteklih let je bilo v letu 1982
19
prenešenih 4291 starih nerešenih vlog, torej je bilo leta 1982 7099 vlog. Od tegajebilo vletu 1982 rešenih 3021 vlog, nerešenih paje ostalo še 4078. Kljub temu, da je pri reševanju upravnih postop-kov opazno zboljšanje, pa s stanjem nismo zadovoljni, ker je še vedno preveč zadev nerešenih. Zato bomo v prihodnje poglavitno skrb posvetili temu problemu ter se skušali približati sprejemlji-vemu številu nerešenih zadev: cca 20% v času poročanja. Naj-večje število nerešenih zadev je s področja urbanizma, zato smo skupno s pooblaščeno organizacijo za izdelavo osnovne urbani-stične dokumentacije in izdelavo lokacijske dokumentacije temu vprašanju posvetili ustrezno pozornost ter izvedli konkretne ukrepe za zboljšanje stanja.
Razumljivo je, da je Komite nekatera vprašanja težko reševal zaradi neusklajenih stališč glede rabe prostora v sklopu Ijubljan-skih občin, predvsem zaradi:
-  neizdelanih prostorskih delov srednjeročnih družbenih pla-nov v skladu z zakoni in izdanimi navodili;
-  pomanjkanja finančnih sredstev predvsem pri komunalnem in cestnem gospodarstvu;
-  prepogostem spreminjanju zakonodaje in reorganizacij or-ganizacij posebnega družbenega pomena;          ,
-  lastne neorganiziranosti.
Zato bo komite za urejanje prostora in varstvo okolja v letu 1982 predvsem zboljšal organizacijo v okviru upravnega organa s sprejeto iistemizacijo. Glede na denarne možnosti bo reševal prostorsko problematiko in problematiko opremljenosti.
Komite se bo trudil za boljše sodelovanje z organizacijami za prostorsko planiranje, z organizacijo za urejanje stavbnih zem-Ijišč, z inšpekcijskimi službami, samoupravnimi interesnimi skup-nostmi materialne proizvodnje in s krajevnimi skupnostmi.
Predvsem se bo Kmetijsko zemljiško skupnostjo, Komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter z ostalimi nosilci planira-nja trudil pri poglavitni nalogi v letu 1983 in sicer je to izdelava prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana po določi-lih Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč.
d),Komite za družbene dejavnosti
V Komiteju za družbene dejavnosti opravljamo dela in naloge s področja družbenih dejavnosti in zadev borcev NOV, borcev za severno mejo in drugih vojn ter družin padlih borcev.
Komite ima skupaj 7 delavcev. Trije delujejo v okviru odsekaza borce, ostali so samostojni izvajalci, vezani neposredno na pred-stojnika upravnega organa.
Vse zadeve s področja družbenih dejavnosti rešujemo v okviru kolegijskega upravnega organa, ki šteje 13 članov.
Sestavljen je iz predstavnikov samoupravnih interesnih skup-nosti, negospodarskih organizacij, OK ZB in občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V letu 1982 je v stari in novi sestavi imel skupaj 10 sej, kjer je obravnaval in sprejel ustrezne ukrepe za reševanje problematike na področju nego-spodarstva. Pri tem je obravnaval vrsto gradiv, od katerih je 48 predložil tudi v obravnavo Izvršnemu svetu. S tem je Komite za družbene dejavnosti tudi izvedel vse naloge, ki so bile zajete v programu dela Izvršneža sveta.
Naloga komiteja je, da te organizacije povezuje, koordinira razne aktivnosti med njimi ter zastopa njihove interese na občin-ski in mestni ravni. Hkrati pa skrbi, da se družbeno sprejete usmeritve, začrtane v občinskih resolucijah in drugih dokumen-tih izvajajo v navedenih organizacijah.
V  letu 1982 je bila velika pozornost posvečena izdelavi spre-memb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov samou-pravnih interesnih skupnosti in občine Ljubljana Vič-Rudnik na področju družbenih dejavnosti. Spremenjeni pogoji gospodarje-nja so povzročili, dajeocenjena rastdružbenegaproizvoda vtem srednjeročnem obdobju nižja, kot. smo v letu 1980, ko so bili izdelani planski dokumenti, planirani. Nižjim materialnim okvi-rom razvoja je bilo potrebno prilagoditi tudi plane vseh 9 samou-pravnih interesnih skupnosti s področja negospodarstva. Vse programe je bilo treba ponovno preveriti, določili prednostne programe, obseg izvajanja vseh programov glede na ugotovljene materialne okvire. Ker se v Ljubljani vsa sredstva za te dejavnosti na podlagi enotnih prispevnih stopenj zbirajo na mestni ravni, so se vsi usklajevalni postopki izvajali na ravni mesta ob aktivnem
sodelovanju delavcev Komiteja ter občinskih samoupravnih in-teresnih skupnostih.
Konec leta je bila izpeljana na navedeni način tudi opredelitev programov za vsa področja za leto 1983 ter izdelan in sprejet družbeni plan občine.
Drugo pomembno področje, kateremu smo posvetili veliko pozornosti, je gradnja objektov iz sredstev samoprispevka II. in priprava objektov za gradnjo iz sredstev samoprispevka III. Pri tem je vodll aktivnosti operativni odbor za gradnjo objektov iz programa samoprispevka III. Operativni odbor šteje 9 članov. V letu 1982 je imel 10 sej. Naloge operativnega odbora so določene v predlogu sporazuma o ustanovitvi in organiziranosti skupnosti za izvedbo enotnega programa Ijubljanskih občin za gradnjo objektov iz samoprispevka III. in zajemajo: obravnavo in dajanje mnenj o dbkumentih, potrebnih za gradnjo objektov, pomoč pri reševanju problematike pri gradnji objektov, sodelovanje pri ustanavljanju in delu gradbenih odborov ter sodelovanje pri nalogah in razreševanju odprtih vprašanj z izvršnim svetom in izvršnim odborom skupščine samoprispevka III.
Operativni odbor je aktivno sodeloval v pripravah za gradnjo objektov iz obeh samoprispevkov. V letu 1982 je obravnaval 10 programskih osnov, 2 idejna programa ter vrsto poročil o poteku gradnje objektov. S predlaganimi ukrepi je seznanjal izvršni svet občine. člani komiteja pa so aktlvno sodelovali tudi pri reševanju problematike odkupa zemljišč, priprave urbanistične in projektne dokumentacije. Pri svojem delu je skušal operativni odbor v čim večji meri sodelovati z gradbenlmi odbori, skupnostmi obeh samoprispevkov in njihovimi pooblaščenimi strokovnimi organi-zacijami. S koordlnirano aktivnostjo vseh dejavnikov je skušal doseči čim bolj nemoten potek gradnje oziroma priprav za grad-njo vseh objektov.
Komite za družbene dejavnosti je spremljal redno tudi tekočo problematiko organizacij s tega področja. Največjo pozornost je posvetil vzgojnovarstvenim organizacijam, ki so se v letu 1982 združile v enovito organizacijo. Poleg tega pa je v okviru svojih možnosti tudi tekoče spremljal in razreševal problematiko na področju šolstva, zdravstva in telesne kulture. Tudi ostalim po-dročjem, ki niso posebej navedena, je skušal zagotovlti aktiven pristop.
V letu 1982 je bila izvedena združitev vseh vzgojnovarstvenlh organizacij na območju občine. Namen je bila boljša organizacija In racionalizacija poslovanja. Ugodni učinkl združitve so se že pokazali v poenotenju kriterijev sprejemanja otrok, lažjem pre-razporejanju zaposlenih itd., vendar pa bodo v celoti prišli do izraza šele z leti. Občina Ljubljana Vič-Rudnik je prva, v katerl je do združitve prišlo. V drugih Ijubljanskih občinah so aktivnosti za združevanje vzgojnovarstvenih organizacij še v teku.
Naslednja aktivnost, ki ji je komite posvetil posebno pozornost je bila reorganizacija samoupravnih interesnih skupnosti družbe-nih dejavnosti. V letu 1982 so bili pripravljeni ustrezni dokumenti in izvedene vse aktivnosti za priključitev delavcev samoupravnih interesnih skupnosti komiteju za družbene dejavnosti, tako da bodo od 1. 1. 1983 delovali v njegovem okviru. Namen združeva-nja je bil doseči še bolj koordinirane aktivnosti pri planiranju in pri reševanju določene problematike s področja družbenih dejav-nosti.
Če kritično ocenimo delovanje Komiteja v letu 1982 oz. po-dročje družbenih dejavnosti, lahko ugotovimo naslednje:
Da je prišlo do določenih pozitivnih premikov na področju gradnje objektov in do kvalitetnih premikov v delovanju organiza-cij združenega dela s področja negospodarstva, vendar pa bo treba v letu 1983 še več pozornosti posvetiti še nekaterim področ-jem. Pri tem izpostavljamo: dvig kvalitete dela negospodarskih organizacij, zboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih in re-ševanje prostorske problematike nekaterih negospodarskih or-ganizacij. Še zlasti pa bo treba zagotoviti širšo družbeno aktiv-nost pri reševanju problematike usmerjenega izobraževanja. Vlogo komiteja pri tem delu bo treba poglobiti, zlasti pa bo treba doseči še bolj koordinirano aktivnost Komiteja zadružbene dejav-nosti, samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti ter ustreznih organov na mestni ravni pri reševanju problematike negospodarskih organizacij.
O pravicah posebnega družbenega varstva borcev NOV in drugih borcev, vojaških in civilnih invalidov vojne, družin padlih
borcev, kmetov borcev in oseb v obvezni vojaški službi odloča na prvi stopnji občinski upravni organ za vprašanja borcev in voja-ških invalidov.
S sprejetjem zveznega zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev so bile uvedene novosti pri uveljavljanju statusa vojaškega invalida, ortopedskem dodatku, zdravstvenem varstvu intopliško klimatskemzdravljenju. Upravni organ si je v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi prizadeval najti rešitve, ki naj bi kontinuirano zagotavljale pravice borcev in vojaških invalidov.
Ob ukinitvi invalidskih izplačilnih knjižicsmoorganizirali naka-zovanje denarnih prejemkov preko AOP službe. V sodelovanju z Ljubljansko banko smo uskladili celotni sistem tako, da prejemke nakazujemo po seznamih, ki omogočajo hitro izplačilo. Z 31. decembrom 1982 prenašamo zdravstveno varstvo vojaških invali-dov in družin padlih borcev na zdravstveno skupnost. Povezali smo se s strokovnimi službami zdravstvenih skupnosti, da bodo upravičenci pravočasno vključeni v sistem zdravstvenega var-stva.
Starostni sestav upravičencev iz območja občine se približuje 70-tim letom, zato je razumljivo, da nastajajo problemi pri uresni-čevanju pravic, ki izhajajo \z zakonodaje. Upravna služba rešuje nastale probleme sproti in nima zaostankov.
e) Sekretariat za Ijudsko obrambo
Sekretariat je v okviru svojega delovnega področja opravljal strokovne naloge za Izvršni svet, Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, upravne organe in ostale institucije na ravni občine. Posebno skrb je posvetil podružblja-nju Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter razvoju obrambnih priprav v krajevnih skupnostih in temeljnih organiza-cijah združenega dela. V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela smo organizirali, oziroma prisostvovali številnim sejam komitejev za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito, sestankom vodstev krajevnih skupnosti, na katerih smo neposredno nudili strokovno pomoč in razreševali pereče pro-bleme, posebno v novih krajevnih skupnostih, v katerih so morali obrambne priprave organizirati na novo. Tu smo se srečevali s prostorskimi, materialnimi in kadrovskimi težavami.
Pomembna naloga sekretariata je razvijati proces podružblja-nja Ijudske obrambe med delovnimi Ijudmi in občani s posebnim poudarkom na obrambnem usposabljanju za opravljanje nalog v primeru izrednih razmer ali vojne. ,
Tudi v preteklem letu smo razvijali neposredne stike z nosilci obrambnih priprav, ker ugotavljamo, dajetaoblikadelazaželena in učinkovita, ker se le v živi besedi raznovrstni problemi in nerazumevanja s področja Ijudske obrambe zadovoljivo in hitreje razrešujejo.
Tako smo delavci sekretariata opravili navedene obiske in nudili neposredno strokovno pomoč v 48 organizacijah združe-nega dela s področja gospodarstva, 62 organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti in v vseh krajevnih skupno-stih.
V nekaterih krajevnih skupnostih, posebno novo ustanovljenih, in nekaterih fakultetah, ki imajo obrambne priprave slabo organi-zirane. pa smo obiske večkrat ponovili. S tako metodo dela smo obdržali kontinuiteto stikov z njimi, hkrati pa imeli nadzor nad izvajanjem nalog, za katere smo se dogovorili ob prvem ali naslednjem obisku.
Ena od pomembnejših nalog sekretariata je tudi izvajanje voja-ške mobilizacije. Tako smo v letu 1982 opravili deset mobilizacij-skih vaj, s katerimi smo mobilizirali pripadnike oboroženih sil (JLA, TO) in civilne zaščite ter preizkusili delovanje kurirskega sistema na relaciji občina - krajevna skupnost in vojaški obvez-nik. Vse mobilizacije, razen ene, smo izvajali v nočnem času. Mobilizacijske vaje so trajale različno dolgo, odvisno od mobili-zacijskega časa vpoklicanih enot. Uspeh vročitve pozivov obvez-nikom je bil v poprečju 90%, kar ocenjujemo zelo dobro glede na dejstvo, da vsem obveznikom ni mogoče vročiti poziva, ker so nedosegljivi zaradi neznanega bivališča, dela vtujini, službenega potovanja in podobno.
Na področju upravnih zvez smo v letu 1982 opravili osem
rednih vaj. To so redna preverjanja radijskih, teleprinterskih in žičnih zvez ter kriptozaščite na relaciji občina - mesto Ljubljana in krajevne skupnosti. Poleg rednih preverjanj zvez je vod za upravne zveze sodeloval še na dveh vajah in sicer na združeni taktični vaji »SAVA-82« v času od 7. do 9. maja 1982 ter v vaji »VIČ-82« 15. in 16. oktobra 1982. Ta vaja je bila preizkus delova-nja zvez ob morebitnem potresu.
Na področju nabornih zadev smo sodelovali z naborno komi-sijo mestnega sekretariata za Ijudsko obrambo Ljubljana, občin-sko konferenco ZSM, s karajevnimi konferencami SZDL in krajev-nimi skupnostmi, s katerimi smo opravili anketiranje 448 mladin-cev - nabornikov. Ti so bili v mesecu novembru po naborni komisiji razporejeni v enote JLA.
Samozaščitnega usposabljanja, ki je bilo v krajevnih skupno-stih na 322 predavanjih, se jeudeležilo 24.543 vabljenih. Gtede na to, da so bili klasični sankcionirani pozivi občanom odpravljeni in so uvedli vabila, je prisotnost vabljenih občutno padla, tudi pod 50% v mestnih krajevnih skupnostih, medtem ko je v pdoeželskih krajevnih skupnostih prisotnost poprečno 90%. Udeležba obča-nov je bila na predavanjih do leta 1980, ko so bili uvedeni uradni pozivi, preko 90%. Da bi v prihodnje izboljšali rezultate prisotno-sti občanov, predlagamo, da se v politično akcijo vključijo druž-benopolitične organizacije v občini in krajevnih skupnostih. Me-nimo namreč, da bi le z osveščenostjo Ijudi na področju splošne Ijudske obrambe dosegli boljše rezultate.
Civilna zaščita kot del splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite je organizirana v vseh krajevnih skupnoslih, organi-zacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter je najširša oblika priprav za udeležbo delovnih Ijudi in obča-nov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin v primeru vojne ali naravnih nesreč. V preteklem letu je imel štab šest sej, na katerih se je dopolnil z novimi člani, obravnaval in sprejel program dela za naslednje leto, uskladil svoj načrt z načrtom Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Vič, Zvezo tabornikov občine Vič, Centrom za socialno delo občine in z upravnimi organi občine.
Ob poplavah v mesecu januarju in jeseni je na območju KS Barje in Polhov Gradec koordiniral aktivnosti reševanja in bil pobudnik akcije za preprečevanje poplav na območju KS Barje, da se je v sanacijo poplavljenih krajev vključila tudi Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava.
V preventivnem namenu so člani občinskega štaba in Sekreta-riata za Ijudsko obrambo ukrepali na področju požarne ogrože-nosti. Izvajali so praktično usposabljanje delovnih Ijudi in obča-nov za gašenje začetnih požarov. Vasi in zaselke posebno pode-želskih krajevnih skupnosti (KS črni vrh, Polhov Gradec, Horjul, Rob, Golo-Zapotok, Rakitna in ostale) smo opremili z gasilskimi omaricami, ki s svojo opremo (hidrantni nastavki in cevi) omogo-čajo začetno gasilsko intervencijo. V zvezi z zalogami naftnih derivatov, pred uvedbo bencinskih bonov, so komisije štabov za civilno zaščito v sodelovanju s hišnimi sveti pregledale kletne in druge skupne prostore v stanovanjskih blokih. Člani občinskega štaba za civilno zaščito pa so nadaljevali preventivne preglede v organizacijah združenega dela, ki so požarno ogrožene, te pa so temeljne organizacije združenega dela Hoje, llirije, IGO in druge. Rezultati teh pregledov so že vidni, saj so bile ugotovljene po-manjkljivosti (založenost vodnih hidrantov, gasilnih aparatov, neznanje delavcev uporabljati te aparate) odpravljene takoj ali pa v naslednjih dneh. Usposobljenost enot in štabov civilne zaščite je bilo opravljeno v skladu z letnimi programi.
f) Uprava za družbene prihodke
Uprava za družbene prihodke opravlja dela in naloge, ki jih smiselno lahko razdelimo v dva dela:
1.  Delovanje na področju pripravljalnih nalog, snovanja oz. oblikovanja davčne politike v občini, ki jo kreira skupščina ob-čine;
2. Naloge izvrševanja davčnih ter drugih predpisov, ki jih sprej-mejo zvezni in republiški organi in skupščinaobčine, ter izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v zvezi z odmerjanjem in pobiranjem družbenih prihodkov.
Naloge splošnega značaja:
Uprava za družbene prihodke je pripravila za razpravo in skle-
panje na seji Izvršnega sveta in na seji Skupščine z davčnega
področja naslednje število zadev;.
-za Izvršni svet                                                     ;                  16
-zaobčinskoskupščino                                                           6
Preko svojega predstavnika je uprava za družbene prihodke
aktivno sodelovala pri odboru za usklajevanje davčne politike v
SR Sloveniji.
Naloge izvrševanja davčne politike: Naloge izvajanja davčne politike v občini v skladu s predpisi
delimo v štiri skupine nalog:
- naloge odnjerno davčnega značaja, kjer se po načelih uprav-nega postopka izdajajo upravne odločbe in druge upravne reši-tve, s katrirmi morajo občani poravnati določene družbene ob-veznost, ki so jih dolžni plačevati po veljavnih davčnih in drugih predpisih;
-  naloge inšpekcijsko kontrolnega značaja, kjer se preverja, kako občani in drugi subjekti izpolnjujejo davčne, zakonske in druge predpise;
-  naloge računovodstva in izterjave, kjer se poleg računovod-ske evidence opravlja tudi prisilna izterjava pri tistih občanih, ki v predpisanih rokih sami ne plačajo davkov in prispevkov;
-  službo avtomatske obdelave podatkov, kjer s sodobnimi metodami dela skozi navedeno službo speljujemo večino davčnih postopkov.
Naloge odmerno davčnega značaja:
a) Najzahtevnejši odmerni postopek je ugotovitev celotnega dohodka in dohodka zavezancev, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti. Navedene obveznosti je po dejanskem dohodku in v pavšalnem znesku plačalo v letu 1982 1970 zavezancev v skupnem znesku 306.420.000 din. V letu 1982 smo za navedene zavezance predpisovali in pobirali tudi pri-spevke za zdravstveno in pokojninsko - invalidsko zavarovanje, kar so doslej opravljale ustrezne interesne samoupravne skupno-sti.
Davek iz skupnega dohodka občanov je bil odmerjen 339 zavezancem v znesku 13.505.543 din.
*b) Občinska uprava je odmerila davek iz kmetijske dejavnosti, ki vključuje poleg davka od zemlje tudi davek od lesa, odkaza-nega za posek, 6888 zavezancem v skupnem znesku 7.509.606 din. Olajšav zaradi investicij je bilo deležno 363 zavezancev v znesku 1.078.707 din. Zavezancev, katerih katastrski dohodek ne presega 470 din, je v naši občini 3.623. V letu 1982 je komisija za odpis davkov presodila, da je 194 zavezancev zaradi različnih vzrokov upravičeno do odpisa davka in prispevkov za zdavstveno in starostno zavarovanje v skupnem znesku 1.843.300 din.
c) Na odsedku za davke od premoženja in na dohodke od premoženja je iz tabele razvidna vrsta davkov, število zavezancev in višina odmerjenega davka:                               št       odmerjen
vrsta aavKa                                            zavezancev            davek
-  davek na posest
tovornih cestnih motornih vozil
-  davek na posest stavb
-  davek na posest gozd. zemljišč
-  davek na dohodke od premož.   .
-  davek na promet nepremičnin
-  davek na ded. in darila
Na navedenem odseku so odmerjali še prometni davek na nabavo novih motornih vozil in davek na prodajo rabljenih motor-nih vozil, 2.217 zavezancem so izdali potrdila o premoženjskem stanju in 338 zavezancem so overovili poslovne knjige.
Naloge inšpekcijsko kontrolnega značaja:
V  letu 1982 je inšpekcija skupaj z odmerno službo pregledala okoli 1.970 zaključnih bilpnc pri občanih, ki opravljajo gospodar-ske in poklicne dejavnosti. V zvezi s tem je inšpekcija pri ugotav-Ijanju celotnega dohodka uporabila podatke, zbrane na terenu v preteklem letu, kar tudi vpliva na višino predpisanih družbenih obveznosti.
Inšpekcija prihodkov je opravila 831 inšpekcijskih in 52 kon-trolnih pregledov pri zavezancih, v zadnjih mesecih pa so se inšpektorji intenzivno vključili v postopke izterjave.
Naloge računovodstva in izterjave:
V letu 1982 smo dokončno prešli iz klasičnega vodenja računo-
	621	4.950.141
17	.309	8.344.882
	832	765.037
	964	4.769.68
1	.419	22.529.287
	660	2.713.146
vodstva na računalniško računovodstvo in je tudi zaključni račun računalniško izdelan.
Računovodstvo je na osnovi predpisanih odmernih odločitev v letu 1982 v globalu izkazalo 807.669.956 dinarjev družbenih ob-veznosti. V letu 1982 smo s posebno skrbnostjo pristopili k postopkom izterjave, saj smo v delo te službe vključili poleg inšpektorjev še nekatere odmerne referente. Dosegli smo 95,10% izterjavo. Glavni problem, ki nastaja pri izterjavi, je slabo plačeva-nje organizacij združenega dela za davčne zavezance po odteg-njenih računih po registraciji. Izterjevalna služba izterjuje poleg na upravi predpisanih družbenih obveznosti še neplačene kazni sodnika za prekrške in povprečnine, kazni milice za prekrške, sodne takse in carine.
Uprava za družbene prihodke je pristojna, da izreka kazni za davčne prekrške zoper občane, kadar kršijo davčne predpise, če nima postopek značaja kaznivega dejanja. Mandatne kazni izreka v znesku 500 din inšpektor za družbene prihodke na kraju sa-mem, za težje kršitve pa kazni na predlog inšpektorja izreka predstojnik upravnega organa.
V letu 1982 so bile izrečene kazni za prekrške:
številoZnesek kazni
mandatne kazni
kazni za ostale prekrške
90 93
45.000 328.300
Občinska uprava za družbene prihodke je v letu 1982 izdala 37.410 upravnih odločb in drugih upravnih odločitev, s katerimi je občanom predpisala obveznost plačila prispevkov in davkov iz vseh dejavnosti, premoženja ali dohodkov, od katerih so občani dolžni plačevati družbene obveznosti.
V navedenem številu pa niso vključene tiste upravne rešitve, ki nimajo značaja odločanja, kot so številna potrdila, ki jih občani potrebujejo pri raznih organih in institucijah za urejanje določe-nih pravnih razmerij, niti pošiljanje drugih obvestil, kot so akon-tacije ipd. Občani in organi so naslovili na upravo za družbene prihodke 12.750 prošenj in predlogov.
Če na koncu izluščimo glavno značilnost pri deu uprave za družbene prihodke v letu 1982, potem je to izjemno povečanje v globalu ter pri posameznih davkih in prispevkih, odmerjenih družbenih obveznosti. V letu 1981 so v globalu znašale vse odmerjene družbene obveznosti 536.152.400 din, v letu 1982 pa 807.669.965, kar pomeni 51% povečanje. Poleg določenih zuna-njih vplivov je na navedeno povečanje vplivalo tudi doslednejše ugotavljanje in odmerjanje vseh vrst družbenih obveznosti na upravi za družbene prihodke.
g) Sekretariat za občo upravo in proračun                                '
Sekretariat je v okviru svojega delovnega področja opravil strokovne naloge za Skupščino in Izvršni svet, strokovne in druge naloge za občinske upravne organe in strokovne službe. Pri delu je sodeloval z drugimi upravnimi organi, samoupravnimi organi-zacijami in skupnostmi ter posloval z delovnimi Ijudmi in občani v upravnih in drugih zadevah, določene storitve pa je opravil za občinske družbenopolitične organizacije in samoupravne inter-esne skupnosti.
Področje dela sekretariata obsega osem temeljnih nalog:
-  organizacija dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb, izpopolnjevanje in modernizacija oblik in metod dela, priprava samoupravnih splošnih aktov, strokovno in družbeno izobraževanje delavcev delovne skupnosti obfiinskih upravnih organov in strokovnih služb;
-  urejanje delovnih razmeri/ v občinskih upravnih organih in strokovnih službah;
-  denarno strokovna opravila za proračun, sredstva za delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter dohodek delovne skupnosti,
-  izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in nadzor-stvo o pravilni uporabi predpisov v upravnem postopku, nadzor-stvo o uporabi predpisov o pisarniškem poslovanju;
-  poslovanje s spisi in evidenca s spisi;
-  dela in naloge v zvezi z ekonomatom in tehničnim službami;
-  zadeve s področja osebnih stanj (matične zadeve, register prebivalstva) zadeve v zvezi z javnim redom in mirom ter druge zadeve, ki jih poveri občinski upravni organ krajevnim uradom;
-  druge zadeve, ki niso v pristojnosti drugih občinskih uprav-nih organov.
V letu 1982 je bil končan postopek noveorganizacijske sestave upravnih organov ter notranjih organizacijskih enot. Na tej pod-lagi, .upoštevajoč racionalizacijo dela, je bila sprejeta tudi nova sistemizacija dela in nalog.V tem okviru in z izvajanjem kadrovske politike zmanjševanja režije je bilo konec leta zmanjšano število zaposlenih na 179 delavcev, to pomeni za 5 delavcev manj kot v preteklem letu.
2 namenom, da bi izboljšali strokovno raven delavcev, je bil sprejet celovit program izpopolnjevanja strokovne izobrazbe v letu 1982/83, katerega pretežni del bo uresničen v letu 1983.
Denarno knjigovodska dela za proračun, ostale račune (22) in delovno skupnost so bila v letu 1982 pravočasno opravljena in sočasno izdelana vsa ustrezna poročila in tudi analize poslovanja delovne skupnosti. V letu 1982 so bila opravljena v odseku za proračun nova dela in naloge: prehod na dvostavno knjigovod-stvo za proračun, knjiženje posebnega računa za Ijudsko obrambno po kontnem planu sredstev za obrambne priprave in prevzem računovodsko denarnih del za občinsko raziskovalno skupnost po kontnem planu SIS.
V  letu 1982 smo prešli na računalniško obdelavo osebnih dohodkov delavcev upravnih organov, v prihodnjem obdobju predvidevamo nadaljnji prehod tudi drugih nalog (osnovna sred-stva itd.), skladno z razširitvami računalniškega sistema.
V letu 1982 še nismo mogli organizirati upravnega nadzorstva, čeprav to nalogo zakon posebej nalaga sekretariatu za občo upravo. Razlog je bil v tem, da nismo zaposlovali novih delavcev, zato bomo v letu 1983 za to področje dela zaposlili delavca z ustrezno notranjo prerazporeditvijo. Tako bodo določeni rezul-tati vidni šele v letu 1983. Nadzorstvo smo deloma sicer izvajali, vendar pretežno pri uporabi predpisov v pisarniškem poslovanju, kar pa bo v prvem tromesečju leta 1983 dopolnjeno in spreme-njeno.
V  odseku za splošne zadeve in evidenco spisov je bilo v preteklem letu evidentiranih 12426 na novo sprejetih zadev obča-nov, samoupravnih organizacij in skupnosti. Dnevno je spreje-mno informacijska pisarna sprejela od 200 do 250 občanov, kar pomeni pri ostalih naiogah: overjeno je bilo 4946 listin, podpisov in prepisov, izdanih 1322 delavskih knjižic, 345 zdravstvenih spričeval za živino in 45 raznih potrdil.
Konec leta 1982 je bil za upravne organe vpeljan nov delovni čas. Pričetek uradnih ur je bil premaknjen iz 8. na 9. uro. Tre-nutno še ne beležimo boljšega izkoristka delovnega časa, saj so se povečali izhodi žaradi obiska pri zdravniku. To so delavci pred uvedbo novega delovnega časa opravili izven rednega delovnega časa. Sedaj pa te manjkajoče ure praviloma ni mogoče nadome-stiti, ker je razpon premakljivega delovnega časa skrajno omejen.
.    h) Kadrovska služba
-   Kadrovska služba opravlja naloge, ki zajemajo tri osnovna področja:
-  analitično in svetovalno delo v OZD pri organizaciji in ra-zvoju kadrovske funkcije,
-  delovanje komisij občinske skupščine in pristojnih organov v DPO v zadevah kadrovske politike,
-naloge s področja   kadrovsko informacijskega sistema. Izhajajoč iz opredeljenih nalog za leto 1982 so bila naša priza-devanja usmerjena predvsem v naslednje naloge:
- sodelovanje v skupščinskih volitvah 1982,
-  izvajanje zakona o usmerjenem izobraževanju s poudarkom na proizvodnem delu,
- imenovanje poslovodnih organov.
V  okviru stalnega in pravočasnega prilagajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin je bil na osnovi Zakona o usmerjenem izobraževanju in Zakona o sistemu družbenega planiranja pred-lagan družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah. V spre-membe je vključeno tudi načelo v zvezi s Titovo pobudo o kolektivnem delu ter načela in merila za kadrovanje delavcev za najodgovomejše naloge. Spremembe in dopolnitve so bile spre-jete tudi v 136 OZD naše občine, nekatere OZD pa so pristopile k družbenemu dogovoru v tisti občini, kjer ima sedež delovna
organizacija. OZD usklajujejo samoupravne splošne akte z no-vimi določili.
Splošne volitve v letu 1982
Kadrovska služba je skupaj s SZDL in ZSS vodila priprave in izvedbo volitev delegatov v delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti kot delegatsko osnovo za delegiranje skupščine DPS in SIS. (Pripravo in izvedbo volitev delegatov v delegacije temelj-nih samoupravnih skupnosti, kot delegatsko osnovo za delegira-nje skupščin DPS in SIS sta vodila SZDL na terenu in ZSS v združenem delu, strokovno tehnična dela pa je izvajala kadrov-ska služba). Izdelali smo enotno evidenco evidentiranih možnih kandidatov za vse družbene funkcije, ki zajema 15194 evidentira-nih. Ta evidenca je po svoji vsebini in funkciji zgrajena tako, da bo omogočala delovnim Ijudem in občanom stalen vpliv in demo-kratično odločanje v kadrovskih postopkih vseh vrst. Volilni ko-misiji smo redno podajali statistična poročila o strukturi evidenti-ranih, nato potrjenih na temeljnih kandidacijskih konferencah ter izvoljenih delegatih. Z namenom sprotnega in čim bolj ažurnega evidentiranja pa smo za SZDL pripravljali tedenska poročila o strukturi evidentiranih. Po zaključenih volitvah smo pripravili vse predloge za organe skupščine, IS, odbore.
Izvajanje proizvodnega dela
Proizvodno delo v I. letniku usmerjenega izobraževanja zajema 80-urni program, v katerem naj bi učenci z aktivnim vključeva-njem v delovni proces doživljali delo, organizacijo dela, neposre-dno spoznali samoupravne odnose, spoznali in uporabili pravila varstva pri delu in osebna zaščitna sredstva, spoznali značilna dela v panogi, kar jim pomaga, da se opredelijo za eno od smeri strokovnega izobraževanja in usposabljanja v okviru izbrane usmeritve.
Prvotni seznam organizacij združenega dela, ki naj bi vršile proizvodno delo v naši občini, se je v prvem letu usmerjenega izobraževanja spremenil, tako da proizvodno delo opravljajo: Tiskarna, llirija Vedrog, Plutal, Žičnica, Hoja, Tovil, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Kmetijska zadruga Ljubljana, Gozdno gopodarstvo, Mercator, Tobačna tovarna, Inštitut Jožef Stefan, Elektrogospodarstvo, Elektromontaža. V 18 OZD je uspo-sobljenih 126 inštruktorjev. Od januarja do junija je opravilo proizvodno delo 628 učencev. Ob poteku proizvodnega dela v OZD še vedno ostajajo nerazrešena vprašanja, ki jih bo treba razreševati v okviru posameznih PIS-ov na republiški ravni: na-grajevanje učencev, kriteriji za ocenjevanje učenčeve uspešnosti, nagrajevanje mentorjev, porazdelitev stroškov proizvodnega dela, povezovanje z obrtnim združenjem.
Imenovanje poslovodnih organov
V začetku leta 1982 smo izvršnemu svetu in koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja posredovali pregled poslovodnih organov, ki jim poteče mandat v tekočem letu, prav tako smo o poteku mandatov obvestili vse OZD na območju občine. V letu 1982 je bilo 57 razpisov za poslovodne organe, od tega so bili razpisi v osmih primerih ponovljeni.
Na 57 razpisanih del in nalog poslovodnih organov se je prija-vilo 61 kandidatov. Izvedenih je bilo 40 imenovanj. Izmed imeno-vanih jih ima 19 visoko izobrazbo, 10 višjo izobrazbo, 11 srednjo izobrazbo. V prvem mandatu je 23 poslovodnih organov, v dru-gem mandatu je 7 poslovodnih organov, v tretjem mandatu je 8 poslovodnih organov in v petem mandatu sta dva poslovodna organa.
V vseh OZD, kjer se je javil njihov dosedanji poslovodni organ, so DPO napravile oceno uspešnosti kandidata v preteklem man-datnem obdobju.
Področje kadrovsko informacijskega sistema
Kadrovsko informacijski sistem zajema evidenco, k< jo vodimo od leta 1975 dalje. Osnovni namen evidence je oblikovati pregled perspektivnih kadrov za opravljanje najrazličnejših funkcij in delovnih nalog v občini. Vanjo so vključeni vsi zaposleni delavci z visoko in višjo izobrazbo, poslovodni organi, delavci s posebnimi pooblastili, predsedniki organov samoupravljanja v OZO naše občine.
Kadrovska evidenca mora biti sprotna. Kadrovske spremembe morajo OZD redno in točno sporočati kadrovski službi do 7. v mesecu. Prav tu pa imamo velike probleme, ker nam OZD pravo-časno ne sporočajo vseh potrebnih podatkov, ki so osnova za ažurno vodeno kadrovsko evidenco.
Poleg navedenega opravljenega dela smo v kadrovski službi pripravili vse kadrovske predloge, ki jih je sprejemala skupščina v letu 1982:
-  predloge za sodnike porotnike Terheljnega sodišča v Ljub-Ijani,
- sodnike sodišča združenega dela,
- za namestnika javnega tožilca,
- za imenovanje članov disciplinskih komisij v OZD. Aktivno smo sodelovali pri pripravah za sprejem samouprav-
nega sporazuma o zaposlovanju v O2D in skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje vodili akcijo za podpis tega sporazuma, da bi izbolj-šali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih z vsemi oblikami izobra-ževanja ob delu in iz dela, da bi dosegli večji in ustreznejši obseg kadrovskih štipendij ter doslednejše sprejemanje pripravnikov v delovna razmerja za nedoločen čas.
V. ZAKLJUČEK
Poročilo je pripravljeno predvsem zato, da delegati vseh treh zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotovijo, ali so prizadevanja izvršnega sveta bila v skladu z usmeritvami, ki jih je skupščina sprejela v tem in v prejšnjih mandatih.
V poročilu o delu IS in upravnih organov je objavljena vrsta podatkov in ugotovitev, seveda pa ni bilo mogoče pripraviti popolne informacije, ki bi vsebovala vse podrobnosti o delu. Izvršni svet je prepričan, da bodo delegati na podlagi objavlje-nega gradiva vendarle dobili sliko o aktivnostih in njenih rezulta-tih pri uresničevanju razvoja občine na podlagi sprejetih planskih dokumentov in skupščinskih usmeritev.
Pri tem želi izvršni svet posebej izpostaviti željo, da bi to poročilo, skupaj z vsemi ostalimi dokumenti in informacijami, ki jih je dosedaj posredoval delegatom skupščine, predstavljalo celoto pri obravnavanju problemov, s katerimi se v občini sreču-jemo in pri sprejemanju usmeritev za bodoče delo.
\z poročila, ki ga je izvršni svet posredoval skupščini občineza obdobje od 11. 2. 1981 do 24. 2. 1982, je razvidno, da bo za uspešno delo izvršnega sveta in upravnih organov treba Izboljšati organizacijo dela ter način razreševanja najkritičnejših proble-mov občine. Poročilo za leto 1982 pa kaže, da smo v tem času useli stabilzirati notranjo organizacijo dela, izboljšati odnos do dela ter povečati učinkovitost izvršnega sveta in upravnh orga-nov.
Izvršni svet tudi ocenjuje, da so odnosi do delegatskih vprašanj in pobud boljši, saj nanje izvršni svet odgovarja sproti, svoj grogram dela pa velikokrat prilagaja pobudam, ki jih sprejme od delegacij.
Ocenjujemo nadalje, da so aktivnosti, ki smo jih imeli v izvrš-nem svetu, upravnih organih in posebni družbenopolitični skup-nosti mesta Ljubljana, omogočile, da so se nekateri problemi začeli hitreje in učinkoviteje razreševati, kar velja predvsem za probleme ureditve komunalne infrastrukture, stanovanjske iz-gradnje, učinkovitosti dela organizacij združenega dela itd.
Razprava o tem poročilu naj predvsem opozori na tista pro-blemska področja, kjer nismo uspeli napraviti posebnih kvalitet-nejših premikov, da bi lahko v letu 1983 tudi na teh področjih izboljšali stanje.
Izvršni svet
predlog
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR
o usklajevanju davčne politike v letu 1983
1.  člen
Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udele-ženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1983 izhajale iz naslednjih načel:
- da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posa-meznimi družbenopolitičnimi skupnostmi,
-  da občani prispevajo k zadovoljevahju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi,
-  da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovt-tejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.  člen
Udeleženke se bodo v letu 1983 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju.
3.  člen
Udeleženke se zavezujejo, da se bodo v letu 1983 prizadevale za dosledno izterjavo vseh odmerjenih davkov in prispevkov. ki so dospeli v plačilo.
4. č»en
Udeleženke bodo v letu 1983 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin:
1.  davek od osebnega dohodka delavcev,
2.  davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.  davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4.  davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.  davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6.  davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic,
7.  davek od premoženja,
8.  davek na dobitke od iger na srečo,
9.  davek na prometne premičnin,                       .,   , •.         .  .
10.  davek od prometa proizvodov in storitev,
11.  takse.
5.  člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,5%.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale oprostitev davka od osebnega dohodka za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
6.  člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale ozi-roma predpisale stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v višini, dogovorjeni za leto 1982.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn.
Oiajšava se prizna letno do 80% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let.
Pogoje, merila in višino olajšav bodo udeleženke usklajevale v regionalnih okvirih.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeri-tev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zem-Ijišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predložijo za kmetijstvo pri-stojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
7.  člen
Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejav-nosti, ki se plačuje od osnov iz 48. in 68. člena zakona o davkih občanov, določile stopnje v naslednji višini:
osnova
stopnja v %
do    30.000                   28-33
od    30.000 do    60.000                   33-38
od    60.000 100.000                   37-42
od 100.000 do 150.000                   41-46
¦'¦'•¦¦       od 150.000 do 200.000                   45-50
od 200.000 do 300.000                   49-54
nad 300.000                   53-58
8. člen
Udeleženke so soglasne, da bodo zavezancem, ki vlagajo sred-stva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in oprav-Ijajo dejavnosti, katerih razvoj se v skladu z usmeritvami družbe-nih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini želi pospeševati, glede na višino vloženih sredstev priznale davčne olajšave za:
-  naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40% od vloženih sredstev.
-  za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40% od vloženih sredstev
Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olaj-šava pa lahko znaša največ do 20% od vloženih sredstev.
Davčne olajšave iz prvega in drugega odstavka tega člena se porazdelijo na določeno dobo, vendar največ na 5 let in sicer tako, da je v okviru skupnega zneska priznanih davčnih olajšav razmerje med prvim in zadnjim letom najmanj 2:1.
Za dejavnosti. katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drob-nega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti) bodo ude-leženke določile davčne olajšave v višini od 20 do 40% od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti.
Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, opredeljene v četrtem odstavku tega člena, bodo udeleženke določile davčne olajšave v posameznem letu v višini od 30% do 75%, za ostale dejavnosti od 20% do 50% od odmerjenega davka za čas do 3 let. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskla-dile v regionalnih okvirih.
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in di-narsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmer-jeni davek zniža:
za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10% za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20% za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30% za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50% za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%.
Davčna olajšava iz tega odstavka se prizna že pri odmeri davka za leto 1982.
Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelek-trarn, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let.
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% popreč-nega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samo-stojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšal-nem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zaseb-nega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se, pod pogoji iz devetega in desetega odstavka tega člena, priznavajo davčne olajšave v višini do 10%.
Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80% odmerjenega davka.
Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% popreč-nega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodar-stvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
9. člen
Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve po-slovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer:
A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti:
1.  od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohod-kov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov or-ganizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, dose-ženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi -paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združe-nega dela 10%,
2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajahjem avtor-skih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izde-lave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25%,
3.  od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo etoritve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organi-zacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%.
B.  Davek po odbitku iz pokllcnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40%.
25
C. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic bodo udele-ženke predpisale v višini 20%.
D.  Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih fil-mov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reproduk-cij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih pokli-cev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40%.
Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, bodo udeleženke predpisale stopnje, znižane za 70%.
Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu s 4. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks.                                                                 ¦ ,
10.  člen            '       '¦'"'¦ Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na
dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohod-kov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
Udeleženke bodo nadaljevale u usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih.
11.  člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka od dohod-kov iz premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od dohodka iz gospodar-skih dejavnosti in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35%, pri osnovah nad 300.000 din pa med 50 in 60%.                                            ...      .   ,,     .
12.  člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 pristopile k novemu vrednotenju stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih.
Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
13.  člen
Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15%.
Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din.
14.  člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 odpravile po-sebni občinski davek od prometa proizvodov po splošni stopnji 3%.
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino Tinotorja nad 125 ccm v višini 4%. Merila za oprostitev bodo ¦tideleženke uskladile v regionalnih okvirih.
¦    15. člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale ozi-roma predpisale stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač v višini, dogovorjeni za leto 1982.
16.  člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale koli-čine proizvedenega ter prodanega vina inžganjazaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim po-trošnikom.
17.  člen
Udeleženke bodo v letu 1983 določile nove osnove in stopnje davka na promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje
Ofi
tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih uskladile v regionalnih okvirih.
18.  člen
Udeleženke, ki še niso uskladile tarifo občinskih upravnih s tarlfo republiških upravnih taks v letu 1982, so soglasne, da bodo to uskladitev izvedle v letu 1983.
19.  člen
Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in do-slednost pri izvajanju davčnih predpisov.
Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udele-ženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih:
-  okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zave-zanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti;
-zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov;
- dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti;
-  učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov.
20.  člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremlje-nost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo.
21.člen
Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s progra-mom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke.
Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se uporabijo praviloma kot namenska sredstva za mo-dernizacijo in zboljšanje materialnega položaja uprav za druž-bene prihodke ali, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti.
22.  člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 dajale pobude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obrav-navai in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno.
23.  člen
Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno.
24.  člen
Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega do-govora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe.
25.  člen
Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe.
O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij.
26.  člen
Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene pri-hodke.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za druž-bene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk.
27.  člen            ,
Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogo-voru, se dogovr objavi v Uradnem listu SRS.
STALIŠČA
ODBORA UDELEŽENK DOGOVORA DO PRIPOMB NA DOPOLNJEN OSNUTEK DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1983
3. člen:
Pobuda za razrešitev problema zavarovanja plačil do upnikov-nosilcev samostojnega osebnega dela je utemeljena. V tej zvezi je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ob obravnavi predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarova-nju plačil med uporabniki družbenih sredstev že predlagal, da se v zadevni zakon vključijo določbe, ki bi za uporabnike družbenih sredstev uvedle obveznost, da v zakonskih rokih poravnajo svoje obveznosti iz naslova prometa blaga in storitev ter iz naslova investicij tudi do tistih upnikov, ki niso uporabniki družbenih sredstev. Predlagana rešitev naj bi pri občanih - nosilcih samo-stojnega osebnega dela vplivala na rednejši dotok sredstev in s tem tudi na sposobnost za doslednejše poravnavanje družbenih obveznosti.
6. člen:
Predlog za zvišanje davčne olajšave za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn je že bil upoštevan tako, da se odstotek olajšave zviša od 50% na 80%, doba trajanja olajšave pa od 3 na 5 let. Zaradi različnih pogojev in drugih okoliščin (investi-cijska vrednost, število občanov, ki združujejo sredstva v gradnjo takih objektov) je rešitev, po kateri občine vokviru regije usklaju-jejo pogoje za priznavanje olajšav, ustreznejša.
Zakon o davkih občanov dopušča priznavanje davčnih olajšav za vlaganje sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn, ne pa tudi v druge energetske vire. Zato predloga za razširitev olajšav na druge energetske vire ni možno upoštevati.
Možnosti za uvedbo davčnih olajšav v zvezi s prodajo elek-trične energije, davčni zakon ne uvaja.
7. člen:
Predlog o valorizaciji obstoječih razponov davčnih osnov ob zadržanju razponov davčnih stopenj na dosedanji ravni, ni bil podprt. Odbor je bil mnenja, da bo nov sistem ugotavljanja davčnih osnov deloval v smeri zmanjšanja ostanka čistega do-hodka in s tem na blažje delovanje davčne progresije ter ob možnem nadaljnjem upoštevanju vrste razmeroma visokih davč-nih olajšav na nižjo obremenitev z davkom iz dejavnosti. Ob tem tudi ne gre prezreti dejstva, da omenjene davčne olajšave delu-jejo na odmero davka iz skupnega dohodka občanov, ko se pri ugotavljanju skupnega čistega dohodka upoštevajo kot da je bil davek odmerjen v višini, brez upoštevanja olajšav, kar bo ugodno delovala predvsem na zavezance z višjimi dohodki.
Zato v prvem letu izvajanja novega davčnega sistema ne bi bilo primerno spreminjati sedanjega davčnega instrumentarija, more-bitne negativne učinke, ki bi jih pri praktičnem izvajanju zasledili v teku leta, pa bi upoštevali pri pripravi dogovora v prihodnjem letu.
8. člen:
Upoštevan je predlog, da se v prvem odstaVku v prvi in drugi alinei omejitev olajšave s štirikratnim oziroma trikratnim zne-skom odmerjenega davka, črta. Med izvozne olajšave je vključen tudi izvoz storitev.
Razširitev davčnih olajšav na nadomeščanje uvoza v tej fazi ni izvedljiva glede na to, da bi bilo potrebno predhodno proučiti in natančno opredeliti, kaj je šteti za nadomeščanje uvoza. Razen tega so tudi v združenem delu tovrstne olajšave omejene le na izvoz blaga in storitev. Zaradi enostavnejše tehnične izvedbe se zadrži predlagani sistem priznavanja davčnih olajšav.
Odstotek davčne olajšave za zavezance, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se zvišuje od sedanjih 5% na 15%.
Pri ostalih vrstah olajšav se zadržuje zgornja in spodnja meja olajšav z namenom, da imajo občine možnost upoštevati speci-fične razmere na svojem območju in sprejete usmeritve o pospe-ševanju razvoja drobnega gospodarstva.
V zvezi s predlogom za zvišanje odstotka davčnih olajšav za dejavnosti, katerih razvoj seželi pospeševati inzazačetekoprav-Ijanja dejavnosti je bilo ocenjeno, da je sedanja zgornja meja teh
olajšav ustrezna in da ni utemeljenih razlogov za zvišanje nad 40% ozirotna nad 75%. Prav tako je predlagana višina neobdav-čenega dela dohodka, doseženega z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene in z opravljanjem storitev drugim s kmetij-sko mehanizacijo, ki je določen v višini 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, v primerjavi z dosedanjo ureditvijo ustrezna, saj po oceni za letošnje leto znaša okrog 16.300 din.
Predlog za uvedbo dodatne olajšave v obliki odstotnega zniža-nja davčnih stopenj zavezancem, ki so v primerjavi s predhodnim letom dosegli večjo davčno osnovo ni sprejemljiv, ker davčni zakon tovrstnih olajšav ne uvaja. Hkrati pa bi predlagan način pomenil degresivno obdavčitev, kar ni v skladu s splošnim nače-lom, da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi in da sorazmerno več prispeva tisti, ki doseže višji dohodek. Prav tako zakon ne uvaja davčnih olajšav v zvezi z zaposlovanjem novih delavcev. Odbor je bil mnenja, da se stimulacija za oživljanje zaposlovanja v obrti posredno odraža preko davčnih olajšav, zlasti preko olajšav za vlaganja v razširitev materialne osnove dela in olajšav za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati skladno z dokumenti o pospeševanju razvoja drobnega gospo-darstva. Iz navedenih razlogov pripombe ni bilo možno upošte-vati.
Pripomniti velja, da dogovor omogoča, da se v zvezi s priznava-njem davčnih olajšavenako obravnavajo proizvodne in storitvene dejavnosti. 9. člen
Zaradi ostrejšega obdavčevanja dohodkov tretje skupine, za katero je določena stopnja v višini 40%, se zadržujejo stopnje za prvo in drugo skupino dohodkov v predlagani višini.
Stopnja dvaka iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost je podana v opisni obliki.
12. člen:
Glede na številne pripombe, da je potrebno pristopiti k poeno-tenemu obdavčevanju premoženja, je bilo opuščeno prvotno predlagano zvišanje davčne stopnje za 50% in sprejeta rešitev, po kateri naj bi občine v letu 1983 pristopile k novemu vrednote-nju stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporab-Ijajo za počitek in oddih. S tem naj bi bila razrešena dosedanja neusklajenost glede načina in višine vrednotenja ter dana pod-laga za nadatjnje dogovarjanje o enakomernejšem zajemanju tega davka med občinami.
13. člen:
Glede na to, da je predlagana stopnja davka na dobitke od igre na srečo sprejemljiva za večino občin, je bil odbor mnenja, da se le ta zadrži v predlagani višini. 21. člen:
Določba tega člena je usklajena z 2. členom zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke, po katerem občinska skupščina z odlokom opredeli namen in vrstni red uporabe sredstev, ki jih uprave za družbene prihodke pridobijo z odmero in pobiranjem prispevkov.
ODGOVORI NA PREDLOGE DELEGATOV
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je v mesecu decembru 1982 obravnavala osnutek dogovora o usklajevanju davčne poli-tike v letu 1983. Delegacija obrtnikov je podala pripombo, da samostojno delo ni izenačeno glede plačevanja računov z zdru-ženim delom. Predlagajo, da se doseže čimprejšnji dogovor o rokih plačila obrtnikom. Mnenje obrtnikov je bilo posredovano odboru udeleženk dogovora in je s tem v zvezi izvršni svet Slovenije že pokrenil postopek za spremembo zakona o zavaro-vanju plačil med uporabniki združenih sredstev. Predlagana reši-tev naj bi pri občanih, nosilcih samostojnega osebnega dela vplivala na rednejši dotok sredstev in s tem tudi sposobnost za doslednejše poravnavanje družbenih obveznosti.
Na zasedanju družbenopolitičnega zbora je bila podana pri-pomba, da se pri sprostitvi davčnih olajšav poleg hidroelektrarn upoštevajo olajšave za izgradnjo drugih naprav, ki zagotavljajo dodatno energijo, kot so sončna energija, geotermalna energija in bioenergija. Pripomba je bila posredovana odboru udeleženk
dogovora. Odgovor odbora je, da zakon o davkih občanov dopu-šča priznavanje davčnih olajšav za vlaganje sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn (61. člen zakona), ne pa tudi v druge ener-getske vire. V 61. členu zakona točno predpisuje, kakšne olajšave lahko predpiše občinska skupščina. Zato je odbor mnenja, da predloga za razširitev olajšav na druge energetske vire ni možno upoštevati.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78, 3/81) ter v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora
združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne........spre-
jela
SKLEP
1.  Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pristopa k dogo-voru o usklajevanju davčne politike v letu 1983.
2.  Ta sklep velja takoj. Datum:
Številka:
Predsednik
skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
MAKS KLANŠEK
Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2-81/78 in 35/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela
ODLOK
o davkih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
rčlen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Delavci, delovni Ijudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani oziroma zavezanci) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
II. VRSTA DAVKOV
3. člen Občinl plačujejo po tem odloku:
1.  davek od osebnega dohodka delavcev,
2.  davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.  davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.  davek od dohodka \z poklicnih dejavnosti,
5.  davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6.  davek od dohodkov \z premoženja in premoženjskih pravic,
7.  davek od premoženja,
8.  davek na dobitke od iger na srečo.
III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4.  člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50%.
Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
IV.  DAVEK OD DOHODKA \Z KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.  člen
Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se te razvrstijo v ustrezne skupine.
26
Prva skupina obsega katastrske občine:
-  Gradiško predmestje II, Krakovsko predmestje (del), Trnov-sko predmestje (leva stran Ljubljanice), Podsmreka in Vič.
Druga skupina obsega katastrske občine:
-  Brdo, Grič, Karlovško predmestje (del) in Trnovsko pred-mestje (desna stran Ljubljanice).
Tretja skupina obsega katastrske občine:
-  Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas, Iška Loka, Lanišče, Rudnik, Šujica, Tomišelj in Vrbljene.
Četrta skupina obsega katastrske občine:
a)  Babna gora, Dobravca, Horjul, Jezero, Kamnik, Pijava go-rica, Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec, Zaklanec,
b)  Butajnova, Črni vrh, Drenik, Dvorska vas, Golo, Gradišče, Krvava peč, Lužarji Osolnik, Rakitna, Selo I, Selo II, Setnik, Šentjošt, Ulaka, Zapotok, Žažar in Želimlje.
6.  člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so ra-zlične za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
-  za prvo skupinc                                                             13%
-  za drugo skupino                                                            9%
-  za tretjo skupino                                                             5%
-  za četrto a) skupino                                                        3%
-  za četrto b) skupino                                                        2% Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena plačujejo
davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin zavezanci, ki stalno prebivajo v naselju Črna vas in Lipe po stopnji 5%.
7. člen
Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plaču-jejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 33%. Zavezancem iz četrte b) skupine se prizna posebna olajšava in se jim davek iz osebnega dohodka odmeri po dodatni stopnji, ki je za 18 nižja od stopnje, določene za zave-zance iz ostalih skupin katastrskih občin.
8. člen
Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, plaču-jejo zavezanci po stopnji 25%.
Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plaču-jejo davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, kar predstavlja vrednost lesa, določe-nega za posek, še po dodatni stopnji 40%.
9.  člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavno-sti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar dosežejo:
1.  farmsko rejo perutnine 20.000 komadov letno,
2.  pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili,
3.  farmsko rejo drugih živali vrednost 500.000.- dinarjev celot-nega dohodka letno,
4.  specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik,
5.  specializirano vzgojo cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene z rejo ovac in gojenje čebel.
10.  člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem do-hodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi do-
ločb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek od-merja po dejanskem dohodku.
11.  člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti  po dejanskem do-hodku, plačujejo od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev
nad                      .     do                          stopnja
30.000                         15%
30.000                           60.000                         18%
60.000                         100.000                         21%
100.000                         150.000                         24%
150.000                         200.000                           27%
200.000                                                                 30%
12.  člen
Zavezanci davka iz 9. člena tega odloka so dolžni voditi po-slovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospo-darskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po pre-teku leta v roku in na obrazcu, kl velja za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti.
13.  člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zave-zance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodk^.
14. člen
Oeset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vino-gradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
15. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene in pod pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80% vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Posebna olajšava davka se prizna tudi drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50% vloženih sredstev ter ne sme presegati triletnega odmerje-nega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravo-časno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke.
16. člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so opro-ščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski
in prometni pogoji še posebno slabi, katerih katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 18.000 dinarjev in sicer:
-  zavezanci iz točke b četrte skupine katastrskih občin (5. člen tega odloka),
-  zavezanci, ki stalno prebivajo v krajih Osredek, Belo, Koreno, Samotorica, Gornji Ig, Planinca, Strmec pri Velikih Laščah, Pleše pri Škofljici, Čatež, Mali Ločnik, Veliki Ločnik, Prazniki, Ščurki, Sloka gora, Gradež, Laporje in Turjak.
17.  člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelek-trarn najmanj znesek, ki ustreza znesku enomesečnega popreč-nega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80% za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80% vloženih sredstev.
Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil.
18.  člen
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdrav-stveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokoj-ninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetij-stva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olaj-šava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev.
V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavkatega člena - bodoči prevzemniki kmetije - šolajo na kmetijskih šolah znaša davčna olajšava 1.500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije.
Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati ietnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začet-kom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju.
ni                    19. člen
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdrav-stveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojnin-sko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanj-ske hiše. Davčna olajšava se navedenim zavezancem prizna tudi, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popra-vilo ali obnovo kmetijske hiše, ki jo bodo uporabljali v turistične namene. Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za nave-dene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega do-hodka negozdnih površin, vendar najmanj 30% enoletnega po-prečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospo-darstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80% vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primerno upo-rabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega odloka.
20. člen
Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih
štejejo za kmete, se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 14., 15., 17., 18. in 19. člena tega odloka.
V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
21.  člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih:
1.  z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in po-dobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja.
2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko meha-nizacijo, če letni dohodek ne presega 10% poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.
22.  člen
Zazvezanci davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev:
nad                              do                           stopnja:
30.000                        31%
30.000                '        60.000                        36%
60.000                      100.000                        40%
100.000                      150.000                        44%
150.000                      200.000                        48%
200.000                       300.00                         52%
300.000
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
23.  člen
Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
-  zidarstvo in fasadarstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, ste-klarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, klepar-stvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, te-sarstvo, krovstvo in gostinstvo, razen obratov bifejske-ga značaja in okrepčevalnic, kemično čiščenje, moško
in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa za                   - 20%,
-  popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in či-ščenje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, fino-mehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričar-stvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanika za dvigala, PTT me-hanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika, pletiljstvo, žaganje drv ter popravljanje in vzdr-ževanje kmetijske mehanizacije za                                    - 30%,
-  krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravlja-
nje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura za         - 40%, S pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celot-
nega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom. zave-
zanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost pa 40% letnega celot-
nega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če
zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v pravilno vode-
nih poslovnih knjigah, če so jih dolžni voditi.
24.  člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen prevoznikov z motornimi
vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki oprav-Ijajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a)  zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75%, za drugo leto 50% in za tretje leto opravljanja delovnosti 30% odmerjenega davka,
b) zavezancem vseh obrtnih oziroma drugih gospodarskih de-javnosti za prvo leto 50%, za drugo leto 30% in za tretje leto opravljanja dejavnosti 20% odmerjenega davka
s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12mesecevod pričetka opravljanja dejavnosti.
šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejav-nostjo, če ni preje opravljal gospodarsko dejavnost, v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospo-darsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
25.  člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot po-stranski poklic, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davki-h.občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo dejavnosti, nave-dene v 23. členu s pogojem, da dosežejo najmanj 50% celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom ter da gostilne ustvarijo najmanj 40% letnega celotnega prihodka s prehrano.
Davčne olajšave zavezancem \z prejšnjega odstavka tega člena se priznajo:
- za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu letnemu čistemu osebnemu do-hodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev,
- za naložbe v druga osnovna sredstva.razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku uaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev.
Davčna olajšava se priznava tudi drugim zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravijajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena s tem, da se davčna olajšava prizna v višini 20% vloženih sredstev.
26.  člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje mate-rialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem letu 5% od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje mate-rialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zave-zanca ne sme presegati šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji.
V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev, se zavezancu znesek olajšave lahko prizna v. dveh letih v razmerju 2:1. Davčna olajšava do 100.000 dinarjev se prizna v prvem letu.
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.
27.  člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na kovertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, dose-ženo z izvozom, odmerjeni davek zniža:
za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5% do 10%.
Za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10% do 20%,
-  za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20% do 30%,
-  za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30% do 50%,
-  za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%.
28.  člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektram v občini, da zaveza-nec vloži v gradnjo najmanj 50% enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prete-klem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobro treh let, tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30%, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40% vlože-nih sredstev oziroma šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčno odmerne odločbe za ustreno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih.
29.  člen             '                         sv Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
se prizna davčna olajšava za učence in študenta na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
30.  člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavhosti, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo do-polnilnega dela drugih delavcev in ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40% odmernega davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot po-stranski poklic.
31.  člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmer-jeni davek zniša za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana nepresega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospo-darstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samo-stojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšal-nem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zaseb-nega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
32. člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne se priznajo davčne olaj-šave pod pogoji, navedenimi v 29. in 31. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15% znaša 20% oziroma 5% znaša 10%.
33.  člen
Skupni znesek davčnih olajšav zaveznacev davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23. člena do 32. čiena
tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerje-nega letnega davka.
34. člen
Zavezancem, si so zdravstveno zavarovani kot kmetje in zdru-ženim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospo-darsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s po-stransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v mo-dernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s pogojem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega 6lena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50% enoletnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposle-nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna za dobo 3 let, tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50%, vendar skupna davčna olaj-šava za vsa tri leta ne sme presegati 50% vloženih sredstev.  '¦
35.  člen                                         ; Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki
opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
36.  člen
Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upošte-vati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zave-zanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposle-nega v SR Sloveniji v gospodarstvu v preteklem letu, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces - vse ob smisel-nem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj ter olajšav, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavno-sti po dejanskem dohodku.
37.  člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po bd-bitku) plačujejo občani od vsakega posameznega kosmatega aohodka po stopnjah, ki znašajo:
stopnja
1.  od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi terpri lotu, od prejemkov zava-rovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoro-loških opazovalcev, od provizij zastopnikov organi-zacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od            : dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del            ''¦ ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohod-             ! kov doseženih z opravljanjem postranskih kmetij-
skih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi - paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela,                           10%
2.  od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, do-hodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseže-nih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se             ; ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zaba-
višč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno,                                   25%
3.  od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo stori-tve za organizacije združenega dela, državne orga-ne ter druge organizacije in skupnosti in od dohod-kov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih raz-
merjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke                 40%.
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz
prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z
opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v
zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov, do-seženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske po-stojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.     ;
VI. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
38.  člen
Zavezanci davka od dohodka \z poklicnih dejavnosti po dejan-skem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev:
nad                              do                           stopnja
30.000                         31%
30.000                         60.000                         38%
60.000                       100.000                         40%
100.000                       150.000                         44%
150.000                       200.000                         48%
200.000                       300.000                         52%
300.000                                                            56%
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
39. čten
Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem znesku se smiselno uporabljajo določila 36. člena.
40. člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsega posamez-nega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samouprav-nim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Oavek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40%.
VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
.                              41. člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku), plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20%.
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot pokiic opravljajo kulturno dejavnost, pla-čujejo po stopnji 6%.
42. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40% za naslednje vrste dohodkov:
1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napi-sov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozi-tivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del,
2.  od raznih skic in risb, stripov. križank in drugih podobnih del.
3.  artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na za-bavno-glasbenih prireditvah,
4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah,
če pa jih dosegajo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samo-stojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, pa po stopnji 12%.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah strokovnih zdru-ženj kulturnih delavcev in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20%, če jih pa dosegajo delovni Ijudje, kl
z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo.kulturno de-javnost pa po stopnji 6%.
VIII.  DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA        f IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
43.  člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja, od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stano-vanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stro-ški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: - za stanovanja in stanovanjske stavbe                                                                60%
- za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporab-Ijajo za počitek in oddih                                            ,             40%
44.  člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremlje-nih sob, se stroški od stanarinske vrednosti oziroma najemnina, obraba opreme in vrednost storitev določijo v višini 60%.
45.  člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turistič-' nega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stano-vanjskimi hišami in drugih organizacij, se prizna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena.
46.  člen
Davek od dohodkov \z premoženja plačujejo zavezanci po na-
slednjih stopnjah:
če znaša davčna osnova dinarjev
nad                              do                           stopnja
30.000                          30%
30.000                         60.000                          35%
60.000                       100.000                          39%
100.000                       150.000                          43%
150.000                       200.000                          47%
200.000                       300.000                          51%
300.000                                                             55%
IX.  DAVEK OD PREMOŽENJA                                     '
47.  člen
Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni ati od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
48.  člen Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81).
49. člen
Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vre-dnost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 100.000 dinarjev.
50.  člen
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z zavezan-cem z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih
stanovanjskih prostorih ozirorrta stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
51. člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah:
stopnja
-  stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže                       0,15%
-  poslovne stavbe in poslovni prostori                                0,20%
-  prostore, ki se v sezoni ali od časa do časauporabljajozapočitekinoddih                           ^.        0,60%
.   52. člen                               i
Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za
družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev
vrednosti stavbe za odmero davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma
vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za
družbene prihodke v petnajstih dneh. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava
za družbene prihodke.
X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
53.  člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15%.
54.  člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vredoost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev.
XI. POBIRANJE DAVKOV
' V 3(3
55.  člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
-  da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
-  da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancg plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, sene zaračuna-vajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi, s sklepom.
56.  člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zave-zanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zave-zanca.
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20% obveznosti, odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno', da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obvez-nosti iz premoženja ni uspela.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEj,
bse,, -   ¦
57.  člen
Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka.
58. člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga instoritevnakonvertibilno
področje po določbah 27. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
59.  člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi.
60. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih obča-nov (Uradni list SRS, št. 14/74,5/75,29/75,6/76, 5/77,3/78,9/78, 11/79, 38/79, 10/81 in 8/82) razen določb 36. do 40. člena, ki se uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavb po določ-bah 48. člena tega odloka.
61. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. leta dalje, razen določb 37. in 54. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi. Štev.:
Datum:
Predsednik
skupščine občine Lj. Vič-Rudnik MAKS KLANŠEK
«v                          obrazložitev
Osnutek odloka o davkih občanov je obravnavala skupščina občine na sejah združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. januarja 1983. Na obeh zasedanjih je bila podana vrsta pripomb, pobud in predlogov za spremembo osnutka odloka. Pri sestavi predloga odloka so bile mnoge pripombe upoštevane, nekaj pripomb pa ni bilo mogoče upoštevati zaradi določil za-kona o davkih občanov ali zaradi določil dogovora o usklajevanju davčne politike.
Pri sestavi odloka nas je vodila težnja, da bi z ustreznimi davčnimi olajšavami stimulirali razvoj kmetijstva in razvoj malega gospodarstva. Čeprav zakon o davkih občanov ohranja sedaj veljavni sistem obdavčevanja v kmetijstvu, smo že pri sestavi osnutka odloka dali nekatere razširitve v davčnih olajšavah:
-  zavezanci davka \z kmetijstva iz višinskih krajev, kjer so proizvodni pogoji še posebno slabi, so oproščeni davka, če hjih katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 18.000,00 din; doslej je ta znesek znašal 15.000 din,
- dane so olajšave v gradnjo hidroelektrarn
- uvedena je olajšava davka za otroke iz kmetijstva kot bodoče prevzemnike kmetij, če se šolajo na kmetijskih šolah,
- na novo je urejena olajšava, ki se nanaša na vlaganje sredstev za novo ali nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše in kmetijske hiše, ki jo bo kmet uporabljal v turistične namene. Ostale olajšave za investicije pa ohranja odlok na že veljavni ravni.
V gospodarskih dejavnostih so urejene in razširjene davčne olajšave:
- za vlaganje sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela,
- za pospeševanje razvoja deficitarnih dejavnosti,
- za vlaganje sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn,
-  za pospeševanje izvoza na konvertibilno področje, in še nekatere druge davčne olajšave.
Menimo, da so to pomembne davčne olajšave, posebno če bodo še sproščeni ostali faktorji razvoja drobnega gospodarstva. V letu 1981 smo pri odmeri 83.516,720 din občinskega davka iz gospodarskih dejavnosti priznali olajšav za 7.315.656 din.
Ostale bistvene spremembe, ki jih je vseboval že osnutek od-loka so:
- zakon ukinja dve vrsti davkov in to: davek na posest tovomih cestno motornih vozil, priklopnikov in kombijev ter davek na posest gozdnih zemljišč. V odloku so črtana vsa določila, ki so se nanašala na ta dva davka;
- v gospodarskih in poklicnih dejavnostih je glede na spreme-njen način ugotavljanja davčne osnove predlagana uveljavitev zgornje meje razpona lestvice iz dogovora o usklajevanju davčne politike,
-  stopnje davkov iz gospodarske dejavnosti po odbitku so v skladu z zakonom razvrščene iz štirih skupin v tri skupine dohod-kov,
- za dohodke, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, je določena nižja stopnja davka (namesto 20% je 6%),
- pri davku od stavb je povzeta zakonsko določena osnova za obdavčitev, ki je vrednost stavbe, ugotovljena po merilih republi-škega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve. Višina olajšave za družinskega člana je predlagana v višini 10% od odmerjenega davka,
-  višina neobdavčljivega dobitka pri igrah na srečo je od sedanjih 500 - din povišana na 10.000 din, skladno z medrepubli-škim dogovorom.
Pri obravnavi osnutka odloka o davkih občanov so bila dana naslednja vprašanja, pobude in predlogi za dopolnitev odloka:
1 pri davčnih olajšavah iz gospodarskih dejavnosti je razširiti krog dejavnosti,
2. ohraniti v'šino 40% letnega prihodka, ustvarjenega s pr»-hrano za zavezance gostinske stroke pri davčni olajšavi,
3 Zakaj so v odloku za obdavčitev dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti povzete najvišje obdavčljive stopnje \z druž-benega dogovora,
4.  olajšave za šolanje v kmetijstvu naj bodo dane ne glede na stopnjo šole,
5.  določilo za izvoz v 27. členu naj se dopolni s storitvami za tuje tržišče,
6. ukiniti pogoj za olajšavo obveznost doseganja 50% prometa s storitvami občanom in hišnim svetom,
7.  izenačiti storitveno in proizvodno obrt pri vseh olajšavah,
8.  povišati olajšavo za učence in Studente na proizvodnem delu,
9.  uvesti olajšave za zaposlovanje novih delavcev,
10.  kaj narediti v primerih, ko zavezanec, ki opravlja storitveno dejavnost, ne dosega presežka in ne more uveljavljati olajšav, ker sploh ne plačuje davka,
11.  kakšne so možnosti, da z ustrezno davčno politiko posa-mezne panoge drobnega gospodarstva pospešujemo tako, da za posamezne prioritetne panoge določimo ustrezno davčno poli-tiko?
12.  ali je sprejemljivo, da do 40.000 din prometa izdelovalci suhe robe ne plačajo davka?
Pri pripravi predloga odloka so bile najprej na sestanku pred-stavnikov uprav za družbene prihodke Ijubljanskih občin in nato na regijskem posvetu obravnavane vse pobude, predlogi in vpra-šanja. Odgovori na postavljena vprašanja so naslednji:
Ktočki 1:
Upoštevali smo vse pripombe in razširili krog dejavnosti še na polnjenje akumulatorjev, elektromehaniko za dvigala in PTT me-haniko (23. člen).                                                                     -
K točki 2:
Ohranili smo višino 40% letnega prihodka, ustvarjenega s prehrano za zavezance gostinske stroke (23. člen).
K točki 3:
V dogovoru o usklajevanju davčne politike je predvidena mož-nost določanja stopenj iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti v razponu in sicer od 28-53% ali od 53% do 58%. V Ijubljanskih občinah so bile doslej uveljavljene najnižje obdavčitvene stopnje. Z 48. in 52. členom zakona o davkih občanov je spremenjen način ugotavljanja davčne osnove. Pri ugotavljanju ostanka čistega dohodka se bodo, poleg že doslej priznanih stroškov, ki se odštevajo od celotnega prihodka kot so: materialni stroški, amor-tizacija, osebni dohodki ipd., v bodoče odštevale še nekatere pogodbene in zakonske obveznosti, ki se doslej niso: prispevek za komunalne dejavnosti, prispevki za posebne izobraževalne skupnosti, prispevek za ceste ipd. S tem se davčna osnova
znižuje na 10-11%. S spremenjenim načinom ugotavljanja davčne osnove se morajo spremeniti tudi davčne stopnje. število zavezancev, ki bodo plačevali davek, se bo zmanjšalo. Preverili smo tudi po podatkih republiške uprave za družbene prihodke raven določenih stopenj v SR Sloveniji. Večina občin je uveljav-Ijala stopnje v sredini razpona 31-56%, zato smo se tudi v občinah vse Ijubljanske regije uskladili s to stopnjo. Namesto razpona stopenj od 33-58% v osnutku odloka, je predlagan razpon stopenj od 31-56% (22. člen).
K točki 4:
Upoštevana je pripomba in so črtane srednje kmetijske šole, tako da ni več določena stopnja šole (18. člen).
K točki 5:
Predlog je upoštevan in je razširjen na storitve, člen pa je formuliran sedaj tako, kot to dovoljuje dogovor o usklajevanju davčne politike za izvoznike na konvertibilno območje (27. člen).
K točki 6:
Pri storitvenih dejavnostih je pogoj za olajšavo, da zavezanci dosežejo 50% dohodka z občani in hišnimi sveti, določen z namenom zagotovitve vrste uslug in popravil, ki jih občani in hišni sveti vsakodnevno rabijo. iz dosedanjih ugotovitev je razvi-dno, da se obrtniki usmerjajo v serijska dela ali prevzemanje del za velike naročnike (23., 24. in 25. člen).
K točki 7:
Že pri prejšnji točki je navedeno, zakaj se ne more izenačiti storitvene in proizvodne obrti. Poleg tega pa že dogovor o uskla-jevanju davčne politike deli zavezance, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela v grupo, kpterih razvoj se želi izrecno pospeševati v občini in ostale zavezance. Zavezanci iz prve grupe so navedeni tudi v dogovoru o temeljih plana v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981-1985, za ostale zavezance pa dogovor o usklajevanju davčne politike točno na-vaja, da se jim davčna olajšava prizna največ v višini 20% vlože-nih sredstev. Tu opozarjamo, da je v dogovoru črtana zgomja meja, da olajšava ne sme presegati štirikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. Pri olajša-vah za začetnike pa imajo olajšavo tudi vsi ostali zavezanci, ki pričnejo opravljati obrtno dejavnost samo v nekoliko nižjem odstotnem deležu (23., 24., 25. člen).
K točki 8:
Povečana je olajšava za učence in študente na proizvodnem delu na 15% v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne poli-tike (29. člen).
K točki 9:
Sestavljalci dogovora niso upoštevali predloga, da bi vsklopu prizadevanj ozmanjšanju brezposelnosti na nek način stimuliralo večje zaposlovanje delavcev iz razloga, ker se stimulacija za oživljanje zaposlovanja v obrti posredno odraža preko davčnih olajšav, zlasti preko olajšav za vlaganja v razširitev materialne osnove dela. Tu se pojavljata še dva dejavnika, zakaj ni možno dati navedene olajšave:
-  zgornja meja zaposlitve je določena z obrtnim zakonom,
-  prišlo bi ob približno enakih višinah ustvarjenega prometa do fiktivnih sklepanj delovnih razmerij.
K točki 10:
S tem odlokom lahko dajemo samo olajšave za tiste zavezance, ki plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka. Ostali zavezanci, ki ne dosegajo ostanka čistega dohodka, plačujejo iste prispevke kot delavci v združenem delu iz osebnega dohodka. Za zniževa-nje teh prispevkov oz. eventualne olajšave za plačevanje teh osnovnih prispevkov, ki se plačujejo iz osebnega dohodka, pa nimamo nikakršnih zakonskih pooblastil.
Ktočki 11.
Mislimo, da je v večini odgovorov na prejšnja vprašanja in v določbah 23. člena odloka o davkih občanov odgovorjeno na to splošno vprašanje.
Ktočki 12:
Ker moramo uskladiti politiko glede izdelovanja suhe robe z občinami, ki mejijo na našo občino, nismo uspeli sto predlagano olajšavo Poizkušali pa bomo poenostaviti postopke glede ob-davčevanja navedenih zavezancev.
Zaradi lažje preglednosti so v tekstu predloga odloka podčrtani vsi členi, kjer je glede na osnutek odloka prišlo do bistvenih sprememb. Vse spremembe, ki niso navedene v obrazložitvi, smo
jih morali vnesti zaradi uskladitve z dogovorom o usklajevanju davčne politike. Ostale spremembe so redakcijskega značaja. Delegati so podali pripombo na dogovor, ki bi jo smiselno vnesli nato v odlok, da je treba olajšave pri gradnji malih hidroelektrarn razširiti tudi na druge vire energije in varčevanja z energijo.
Pripomba je bila posredovana odboru udeleženk dogovora o usklajevanju davčne politike. Ker zakon o davkih občanov v 61. členu točno določa, da občinska skupščina lahko predpiše olaj-šave le za vlaganje sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn, te olajšave ni mogoče razširiti.
Po določilu 13. člena zakona o davkih občanov se višina davkov ugotavlja po predpisih o osnovah in stopnjah, ki so veljali na dan 1. januarja istega leta, za katero se obveznost ugotavlja, če ni z zakonom drugače določeno. Ker je bil novi zakon o davkih objavljen šele 24/12-1982 in je bila priprava dogovora o usklaje-vanju davčne politike in odlokov občin vezana na določila za-kona, je Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82). Po tem zakonu morajo določiti občine stopnje in osnove davkov za leto 1983 do 31. marca 1983.
SKLEP IZVRŠNEGA SVETA:
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o davkih občanov obravnaval na seji dne 23/2-1983. Izvršni svet je sklenil, da sprejema predlog odloka v predloženem besedilu in ga predlaga zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. Izvršni svet obenem ugotavlja, da je treba takoj aktivirati delo družbenega sveta za družbene prihodke in skoJ njegovo delo in še z drugimi oblikami dela iskati vse možne rešitve za nadaljnji razvoj stimulativne davčne politike v naši občini.
   POROČILO
o delu in problematiki na področju družbene vzgoje in varstva otrok v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982
Namen poročila je prikaz stanja in problematike delovanja vzgojnovarstvene organizacije na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Izhodišče za izdelavo analize je program dela vzgojno-varstvene organizacije, ki ga je sprejel svet vzgojnovarstvene
organizacije. Temelj za oblikovanje le-tega pa je program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki ga je določil strokovni svet za vzgojo in izobraževanje v letu 1979.
Temeljni cilji razvoja na tem področju so dviganje kvalitete vzgojnovarstvenega programa, vključevanje vseh 4 in 5-letnih otrok, ki niso vključeni v organizirano varstvo, v 80-urni vzgojni program ter vseh 6-letnih otrok v pripravo na šolo. Eden temelj-nih ciljev je tudi povečanje možnosti varstva v varstvenih druži-nah ter pridobivanje novih zmogljivosti s ciljem izenačevanja možnosti vključitve predšolskih otrok v organizirano družbeno vzgojo z ostalimi Ijubljanskimi občinami.
1. Organizacija dnevne vzgoje in varstva otrok v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik.
Dnevna vzgoja in varstvo otrok se odvija v Vzgojnovarstveni organizaciji Ljubljana Vič-Rudnik in v 6 delovnih enotah za pred-šolsko vzgojo in varstvo pri osnovnih šolah: Dobrova, Ig, Oskar Kovačič, Velike Lašče, Horjul in Polhov Gradec.
V  okviru enovite WO deluje 12 delovnih enot, 15 dislocirnih oddelkov, ter 16 varstvenih družin, 2 varstveni družini padelujeta še pri enotah v Horjulu in na Igu.
V  občini Ljubljana Vič-Rudnik je bilo v letu 1982 vključenih v organizirano varstvo 3.464 otrok ali 44,3% vse predšolske popu-lacije. Poleg tega je bil še 101 otrok vključen v organizirano varstvo v varstvenih družinah, karskupaj predstavlja 45,4% vklju-čitev vse predšolske populacije. V primerjavi z drugimi Ijubljan-skimi občinami je po odstotku zajetja vseh otrok v družbeno varstvo občina Ljubljana Vič-Rudnik na 5. mestu.
TABELA, št. 1                                                                                         '                           ''            '                "
ŠTEVILO VKLJUČENIH OTROK NA DAN 30. 9. 1982 PO ORGANIZACIJSKEM POROČILU WO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
				Starostna	struktura:			
DELOVNA ENOTA	1980/82		79/80	78/79	1978	1977/76	Skup.	Skup.
	do	2	2-3	3-4	4-5	5-7	odd.	otrok
DE M. BELIČ I	3	48	_	_	3	55	4	98	2	60	12	261
DIO Tr. 51	_	_	1	-     18	_	-	1	16	-	-	2	34
DIO U-4	_	_	1	18	1	16	-	-	-	-	2	34
DE M. BELIČ II	_	—	1	18	1	20	2	50	4	102	8	190
DIO Kozarje	2	34	1	19	1	18	1	24	1	26	6	121
DE M. BELIČ III	2	33	1	18	1	23	2	51	2	50	8	175
DIO Satt.,.	_	_	1	18	1	19	-	-	-	-	2	37
DE TRNOVO	3	48	1	16	1	23	2	52	2	49	9	188
aQi A,PKUWC		_	1	20	2	42	2	55	3	88	8	205
,v    DIO BRDO	_	-	1	17	-	-	1	21	-	-	2	38
DE KRIM-RUDNIK	,                      2	30	1	16	1	21	2	50	2	55	8	172
DIO Pot k r.	_	_	_	_	_	-	1	22	1	26	2	48
DIO Dol. c.			1	16	1	18	-	-	-	-	2	34
DE KRIM-RUD. II	.  '             .      2	30	2	32	3	54	2	47	1	20	10	183
DIO - Škof.		_	_	_	_	_	1	23	1	22	2	45
DE ROŽNA D.	4 s	65	1	19	1	24	1	24	1	32	9	164
DIO Skapin.	_	_	1	18	1	21	2	46	1	30	5	115
DE S. VIDMAR 1	2	32	1	19	1	23	2	45	3	82	9	201
DIO Mencing.	•' ¦    -	-	-	-	-	-	1	21	-	-	1	21
DIO Kosesk.	_	_	_	—	_	-	1	23	-	-	1	23
DE S. VIDMAR II	2	32	2	37	2	41	3	73	2	55	11	238
DE,,',M, NP^AK v. g.	2	32	1	20	2	44	-	-	1	28	6	124
b,piOBrezov.		-	-	-	-	-	1	21	1	27	2	48
DIO Not. gor.	—	—	-	-	_	-	1	23	1	21	2	44
DIO Podpeč	,-	—	1	18	1	22	-	-	1	20	3	60
DE MILAN ČESNIK	4	63	1	20	1	20	2	52	2	50	10	205
DIO Bičevje	-	-	1	21	1	20	3	40	-	-	5	111
SKUPAJ	28	447	22	398	26	524	38	907	32	843	146	3119
Poleg prikazanega števila otrok v VVO Ljubljana Vič-Rudnik je v organizirano družbeno varstvo vključenih še:
-  3 otroci v razvojni oddelek pri DE Sonje Vidmar II;
-  24 otrok v podaljšanem bivanju y DIO Škofljica;                                                                                                                             "   '   ^ '
-  318 otrok v 6 enotah pri OŠ (Dobrova 88, Ig 53, Oskar Kovačič 24, Velike Lašče 37, Polhov Gradec 45, Horjul 71)                  v'":%
-  101 otrok v 18 varstvenih družinah.                                       :                               -
i                                       x               DE = delovna enota
'.'"¦,      , ^            '                                                '                                                                                                     DIO = Dislociran odd.
V skladu s postavljenimi cilji na področju družbenega stan-\ darda, ki zajema tudi postopno izenačevanje le-tega z doseženim v drugih Ijubljanskih občinah, je planirana tudi gradnja novih objektov družbenega varstva. Tako so bili v letu 1982 na območju občine dograjeni in dani v uporabo trije novi objekti (WE Ko-zarje, WE Rožna dolina in WE Krim-Rudnik) s skupno zmoglji-
vostjo 393 mest in razširitev z 1 oddelkom v Horjulu in 1 v Podpeči za skupaj 35 otrok. S tem je bilo omogočeno pokritje potreb po družbenem varstvu otrok in najbolj deficitarnih območjih občine. Tako je bil dosežen dvig zajetja vseh otrok v družbeno varstvo od 35,2 na 44,3%.
TABELA ŠT. 2
PREGLED ZAJETJA OTROK V DRUŽBENO VARSTVO PO OBČINAH UUBUANE
Stanje30. 9.1982
Št. enot
Št. odd.
št. vključ. otrok
Odstotek
zajetja pred.
otr. vorg.
otrok
Varstvene št. družin
1. st. sk.    II. st. sk. razv. odd.     Skupaj
druž. štev. otrok
U. BEŽIGRAD
U. CENTER
U. MOSTE POUE
U.ŠIŠKA
LJ. VIČ-RUDNIK
19 23 25 32 34
151 130 178 214 163
384 531 438 595 447
2902 2260 3549 3991 3014
7 6 8 19 3
3293 2797 3995 4605 3464
49,8 94,2 52,2
52,8;:-*•< 44,3"
4
4
11
19
18
22
27
64
103
101
SKUPAJ UUBUANA
133
836
2395       15716
43       18154
58,7
56
326
Otroci so bili primerno organizirani v oddelke približno enake starosti, le manjši del je bil vključen v kombinirane oddelke. Število vključenih otrok II. starostne skupine (od 2-7 let) je bilo zadovoljivo, manj pa vključenih otrok I. starostne skupine (od 0-2 leti). Nerešene probleme varstva najmlajših otrok se je reševalo z organiziranjem varstvenih družin.
Stevilo vključenih otrok v oddelkih dnevnega varstva je v skladu s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok za leto 1982 v Ljubljani in praviloma dosega sprejete normative, ki veljajo v republiki. Porazdelitev otrok po oddelkih je različna in ponekod dosega najvišje normative, medtem ko je v drugih pod njimi. Vzrok za to so različne potrebe staršev v okolju, v katerem enota deluje oz. želja staršev, da bi imeli otroka v varstvu v bližlni kraja bivanja oziroma zaposlitve. Posledica tega je tudi nepopolna zasedenost zmogljivosti posameznih enot ob precejšnjem številu čakajočih otrok iste starostne skupine v drugih enotah. Skupaj je v občini tako prostih 15 mest za otroke I. starostne skupine in 121 mest II. starostne skupine, od Istočasno 539 čakajočih otrok za sprejem v I. starostni skuplnl in 708 otrok v II. starostni skupini.
TABELA 3:
Proste zmogljivosti                                    - stanje 30. septembra
Naziv in sedež enote                             Proste zmogljivosti
Krajevna skupnost	I. star. II. star. sk.        Razv.
	skup.št.   št.otrok    odd.št.
	otrok                         otrok
1. Malči Belič III (Vič)	7
2. Malči Belič II OIO	
Kozarje (Kozarje)	15              16
3. Malči Belič I	
(Stane Sever)	21
4. Milan Česnik	
(Milan Česnik)	12
5. Marije Novak (V. G)	6
6. Angelce Miklavc (Vrhovci)	1
7. Sonje Vidmar II (Murgle)	5                3
8.  DE Horjul
9.  DE Dobrova DIO Brezje
24
24
Skupaj:
15
121
Opomba: S 1. aprilom bo 15 prostih mest za I. starostno skupino zapolnenih, isto velja za 3 prosta mesta v razvojnem oddelku.
V okviru vzgojnovarstvenih organizacij se odvija tudi program priprave na osnovno šolo, ki je po zakonu obvezen. Ta program se je izvajal v preteklem letu za 950 otrok vključenih v dnevno varstvo in za 471 otrok, ki niso redno vključeni v dnevno varstvo (120 ur).
Kljub precejšnjemu dvigu standarda na tem področju pa ugo-tavljamo, da je število čakajočih otrok še precejšnje. Med najbolj deficitarna področja občine sodi KS Trnovo in KS Kolezija, kjer skupaj čaka na sprejem v organizirano varstvo 683 otrok.
TABELA ŠT. 4
ŠTEVILO ČAKAJOČIH OTROK                           Stanje 10. 2. 1983
LETNICA ROJSTVA	1977	1978	1979	1980	1981	1982	1983	SKU
DELOVNA ENOTA								PAJ
KRIM-RUDNIK	7	7	17	20	24	40	_	115
ANGELE MIKLAVC	-	3	5	8	22	15	-	53
Dio KOZARJE	1	2	0	1	5	11	1	21
SONJE VIDMAR	46	65	58	62	53	52	1	337
TRNOVO	48	69	74	60	58	36	1	346
ROŽNA DOLINA		4	12	9	33	21	_	79
MALČI BELIČ	_	3	4	20	40	50	1	118
MILAN ČESNIK	_	1	3	46	36	23	1	110
MARJAN NOVAK	_	2	1	6	5	5	5	24
DE PRI Oš IG	5	10	11	11	7	8	_	52
DE PRI OŠ O. K.	-	2	2	1	-	-	-	5
PRI Oš POLHOV G.	_	S	8	10	7	10	_	40
SKUPAJ:
107 173 195 254 290 271  10 1300
2. Kot posebna oblika reševanja zajetja otrok v organizirano varstvo so se uveljavile varstvene družlne. Razvile so se na območjih, ki so najbolj deficitama oz. na območjih, kjer zaradi majhne populacije ni moč razviti druge oblike družbenega var-stva (KS Trnovo, Rakova jelša, Vrhovci, Ig, Horjul).
Organizirano varstvo v varstvenih družinah se je tudi s stališča vzgbjnovarstvenega procesa izkazalo kot uspešna oblika druž-bene skrbi za najmanjše otroke (0-3 let), zlasti za tiste, ki se teže in počasneje vraščajo v večjo skupino otrok ali pogosto obole-vajo.
V organizirani varstveni družini je lahko vključenih 4 do 6 otrok in so tako dani boljši pogoji za individualno delo. Število otrok v 18 varstvenih družinah je 30. 9. 1982 znašalo 101.
Družinske varuhinje delujejo v okviru VVO, vendar pa je proble-mov pri tej obliki varstva in vzgoje precej več kot v WO. Zelo težko je zagotavljati nadomeščanje varuhinje med dopustom ali boleznijo. Položaj varuhinj ni v celoti izenačen s položajem delav-cev v VVO: npr. v njihov osebni dohodek ni vključen dohodek na minulo delo. Ena izmed težav je tudi ta, da oddaljenost varstvene družine od enote VVO povečuje materialne stroške in onemo-goča tesnejše sodelovanje z WO. Zaradi vse navedena proble-matike se organizirano varstvo otrok v varstvenih družinah ne razvija tako, kot bi želeli.
3. Vzgojnovarstvena organizacija deluje v svojem okolju kot center za predšolsko vzgojo otrok. Poleg rednega programa dejavnosti organizira še različne druge oblike družbene vzgoje za vse otroke od tretjega do petega leta starosti, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo. Sem sodi 80-urni program, cicibanove ure, prireditve ob praznikih in podobno. Odziv na te dejavnosti je različen; najboljši je v tistih krajih, ki so najbolj oddaljeni od
37
središča občine ter tam, kjer je veliko število čakajočih otrok. Tako je bilo v letu 1982 na območju občine zajetih skupaj 1120 otrok v te oblike dejavnosti, od tega le 167 otrok v 80 urni program. S tem številom ne moremo biti zadovoljni in smatramo, da starši ne poznajo dovolj pomembnosti in vrednosti tega vzgoj-nega programa, ki pa sicer pomeni dodatno obremenitev za vzgojni kader in ni primerno nagrajevana.
Precej zaostaja tudi širjenje razvojnih oddelkov v VVO, v katerih so bili konec leta 1982 vključeni le trije otroci. Kljub prizadevanjem in sodelovanju z ustreznimi službami v letu 1982 VVO ni uspela pridobiti za obstoječi oddelek več otrok. V letu 1981 je zaradi upada števila otrok pod normativ celo začasno prenehal delovati razvojni oddelek v delovni enoti Krim-Rudnik I. Ker potrebe po organiziranem varstvu prizadetih otrok prav go-tovo so, bo treba delati na osveščenosti staršev in tudi tem otrokom nuditi primerno varstvo in skrb.
4.  Vzgojnovarstvena organizacija je sprejemala novince skla-dno s sklepi komisij za sprejem otrok v VVO. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bilo sprejetih v šolskem letu 1981/82672 novincev, kar predstavlja 18,6% vseh vključenih otrok. Veliko število novin-cev zavezuje organizacijo h kvalitetni organizaciji vzgojnovar-stvenega procesa v času vraščanja teh otrok v življenje in delo v posameznih enotah.
V skladu z vzgojnim programom poteka sprejem novincev skozi vse leto. Za hitrejše in lažje prilagajanje otrok novemu okolju so bili za vse starše novincev organizirani roditeljski se-stanki, v začetnem obdobju je bilo izvedeno postopno sprejema-nje otrok, tako da je čas bivanja v VVO v prvem tednu krajši od normalnega, poleg tega pa so starši lahko prisotni pri vzgojnem delu. Posebna pozornost je namenjena individualni obravnavi otrok.
Kljub nenehno prisotnim vsebinskim premikom v kvaliteti dela VVO je dnevni odstotek odsotnosti vključenih otrok velik (30,4%).
Ta odstotek ^izrvačilen tudi za druge Ijubljanske občine.
Po podatkih VVO Ljubljana Vič-Rudnik so v ta odstotek zajete vse odsotnosti (bolezni, dopusti staršev, počitnice ipd) in pred-stavljajo odsotnosti zaradi bolezni približno le eno tretjino vseh odsotnosti.
5.  Sredstva za izvajanje programa otroškega varstva prispe-vajo delavci združenega dela iz bruto osebnega dohodka po sprejeti prispevni stopnji ter starši zajetih otrok v organizirano varstvo, ki prispevajo v povprečju 40% ekonomske cene storitev. Delež otroškega varstva v sredstvih namenjenih za skupno po-rabo v mestu Ljubljana je v letu 1982 znašal 14,4%.
,. Samoupravna interesna skupnost je v letu 1982 zbrala za izva-. janje programa otroškega varstva na območju občine 229.459.771 din kar predstavlja 99,4% planiranih sredstev. Od tega je bilo porabljeno za izvajanje redne dejavnosti VVO Ljub-Ijana Vič-Rudnik in enot pri šolah 51,3%, za dopolnilni program, (ki zajema: zagonske stroške, investicijsko vzdrževanje, letovanje in zimovanje, otroška igrišča pri WO, OŠ in KS, izobraževanje, novoletna praznovanja, delovanje delegatskega sistema, obnovo opreme v varstvenih družinah) v občini 4,6%, sofinanciranje skupnih nalog v MSOV 9, za zagotovitev socialne varnosti in druga namestila 26,3%, ter za delovno skupnost skupnih služb in druge namene 1,7%. Neporabljenih je ostalo 7,2% sredstev in bodo porabljena za pokritje neporavnanih obveznosti iz preteklih let.
K izvajanju programa dnevnega varstva pa so starši prispevali okoli 58.000.000 din. Starši sicer prispevajo v povprečju kot je navedeno 40% ekonomske cene storitev, vendar pa je njihov prispevek oblikovan po diferencirani lestvici od 20% do 70% poprečne enotne ekonomske cene v Ljubljani.
Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja je bil program občin-ske samoupravne interesne skupnosti sredi leta 1982 revalorizi-ran. Pri tem je bilo zagotovljeno 9,55% povečanje sredstev za osebne dohodke zaposlenih v WO Ljubljana Vič-Rudnik ter 7,52 din za vsak dnevni obrok hrane na otroka. Z navedeno rastjo osebnih dohodkov je bilo delno omiljeno zaostajanje osebnih dohodkov zaposlenih v tej dejavnosti za osebnimi dohodki zapo-slenih v drugih dejavnostih. Ob devetmesečju so znašali netto povprsčni osebni dohodki na zaposlenega v občini 11726 din in so za 31,8% zaostajali za doseženim povprečjem v negospodar-stvu občine.                                                                                  '
6. Precej obsežna problematika se kaže na področju kadrov. Z odpiranjem novih objektov v letu 1982 se je povečalo število delavcev v VVO Ljubljana Vič Rudnik za 51 in je znašalo ob koncu leta 1982 451. Skupaj je bilo zaposlenih v vsej vzgojnovarstveni dejavnosti 477 delavcev.
TABELAŠT.5
KADROVSKA STRUKTURA ZAPOSLENIH
stanje konec leta 1982 - WO Ljubljana Vič Rudnik + enote pri šolah
Stopnja stro-	zahtevana	štev. del., ki
kov. izobrazbe	izobrazba	zahtev. ne ustrez.
visoka	2	_
višja	2	-
srednja	172+ 14	20
nižja	154 + 12	132 + 9
visokokvalif. + kvalific.	38	-
polkvalif.	39	-
nekvalif.	44	-
SKUPAJ	451 + 26	152 + 9
Kot posebna problematika tukaj nastopa neustrezna kvalifika-cijska struktura zaposlenih. Od skupnega števila zaposlenih je imelo 0,9% visoko ter višjo strokovno izobrazbo, 39,0% srednjo, 34,8% nižjo, 7,9% je bilo visokokvalificiranih in kvalificiranih ter 17,4% polkvalificiranih in nekvalificiranih. Razmerje med števi-lom delavcev z ustrezno izobrazbo in delavci, ki po izobrazbi ne ustrezajo zahtevam, je bilo 66,3% proti 33,7%. Neustrezna kvalifi-kacijska struktura se je neugodno odražala tudi na kvaliteti vzgoj-novarstvenega dela.
Od 161 vzgojiteljic za I. in II. starostno stopnjo v WO Ljubljana Vič Rudnik in enotah pri šolah jih je imelo konec leta 1982 ustrezno izobrazbo in opravljen strokovni izpit le 86. Med 75 vzgojiteljic brez strokovnega izpita je vštetih tudi 53 delavk, ki so opravljale pripravništvo. Od 151 varuhinj pa jih je imelo le 27 šolo za varuhinje, 4 izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela po zakonu, ostale delavke so bodisi imele srednjo izobrazbo druge smeri (36,6%), bodisi neustrezno izobrazbo.
Za premostitev razlik med dejansko in zahtevano izobrazbo je delovna organizacija predvidela vrsto ukrepov, ki zajemajo: do-datno izobraževanje delavcev ob delu, usmerjanje v opravljanje strokovnih izpitov za vse delavce, ki ga nimajo, sprejemanje na izpraznjena delovna mesta le take delavce, ki bodo izpolnjevali strokovne pogoje.
Poseben problem je izobraževanje varuhinj. Izobraževanje po-teka ob delu in sicer na srednji vzgojiteljski šoli, financirajo pa ga občinske skupnosti otroškega varstva. Zakon določa, da morajo vse varuhinje, ki opravljajo to delo, končati izobraževanje do konca februarja 1985. Pripravljen je tudi program v usmerjenem izobraževanju, vendar je v nasprotju z določilom zakona o vzgoji predšolskih otrok, ki določa, da mora biti varuhinja ob zaposlitvi stara najmanj 18 let. V usmerjenem izobraževanju bi program trajal le dve leti in bi tako varuhinja morala čakati z zaposlitvijo do 18. leta starosti.
Poleg tega so dodatne težave pri uresničevanju vzgojnoizobra-ževalnih programov povzročale pogoste odsotnosti pedagoških delavcev zaradi bolezni in porodniških dopustov. V večini je bilo 12% in več povprečno odsotnih delavk. Nadomeščanje odsotnih je povzročilo preobremenitve prisotnih. V takih primerih so tudi varuhinje nadomeščale strokovne delavce, kar je nujno vplivalo na padec kvalitete vzgojnega dela. Problematiko je skušala de-lovna organizacija delno omiliti s sklepanjem delovnega razmerja za določen čas za nadomeščanje delavk na porodniškem dopu-stu. Tako je bilo v delovnem razmerju za določen čas v 1982. letu 29 delavk.
7. Poleg velikeodprtosti vzgojnovarstvenih enot v KS, v katerih delujejo, je velika pozornost posvečena še kvaliteti dela ter sode-lovanju z zunanjimi strokovnimi in drugimi organizacijami.
Strokovna in druga vprašanja v zvezi z uresničevanjem vzgoj-nih programov so pedagoški delavci reševali na vzgojiteljskih zborih in strokovnih aktivih. Strokovno izpopolnjevanje delavcev
pa je potekalo preko predavanj, hospitacij, študijskih sestankov. Pomembno vlogo pri strokovnem izpopolnjevanju je imel Zavod za šolstvo SRS enota Ljubljana, ki je vodil in organiziral kontinui-rano izpopolnjevanje vzgojnovarstvenih programov skladno s programom dela nadzorno svetovalne službe. Sodelovanje z zu-nanjimi institucijami bi bilo potrebno še okrepiti, zlasti pa s Pedagoškim inštitutom, Filozofsko fakulteto, Centralnim zavo-dom za napredek gospodinjstva, z Zdravstvenim domom in sve-tovalnim centrom. V teh okvirih naj bi se nadalje reševala proble-matika izboljšanja organizacije dela, izobraževanja za posa-mezne skupine delavcev, zdravstveno varstvo otrok in podobno.
Zelo občutljivo in pomembno področje pa je sodelovanje s starši. Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok namenja po-sebno vlogo staršem v organiziranem življenju in delu vzgojno-varstvenih organizacij, saj so oni najbolj neposredno zainteresi-rani za življenje in delo VVO. Za sodelovanje s starši organizirajo govorilne ure, roditeljske sestanke, predavanja o vzgoji, hospita-cije, izlete. Preko delegatov v svetu staršev VVO pa starši sodelu-jejo v svetu VVO in se vključujejo v odločanje o zadevah skup-nega pomena. Vse te oblike bi morali še nadalje razvijati, doseči večjo kakovostno raven ter starše motivirati k še boljšemu sode-lovanju.
8. V letu 1982 je bila izvedena reorganizacija vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik.
Z združitvijo 8 samostojnih WO se je s 1. 4. 1982 oblikovala enovita delovna organizacija VVO Ljubljana Vič-Rudnik. Še na-dalje pa so ostale delovne enote za predšolsko vzgojo in varstvo pri OŠ organizacijsko vezane za le-te. Namen reorganizacije je bil zboljšati organizacijo in racionirati poslovanje vseh organizacij. V letu 1982 so bili vsi napori usmerjeni v usklajevanje postopkov dela na finančno - računovodskem, kadrovskem in pedagoškem področju, pa tudi na pripravo enotnih samoupravnih aktov.
Odpraviti pa je bilo potrebno tudi vrsto nedoslednosti pri delo-vanju prejšnjih vzgojnovarstvenih organizacij in uskladiti njihovo organiziranost in delovanje. Ugodni učinki reorganizacije bodo vidni šele tekom let, medtem ko tekoče poslovanje že kaže na naslednje pozitivne premike: izenačenje osebnih dohodkov za-poslenih z isto izobrazbo, zboljšanje družbenega standarda, združevanjem sredstev za stanovanjske namene, združevanje ostalih skladov. S tem je bilo zagotovljeno boljše in lažje poslova-nje te OZD, združitev nekaterih funkcij na ravni delovne skupno-sti in razbremenitev vodij enot teh del, enoten pristop k vzgojno-izobraževalnem delu, poenotenje nabave živil in jedilnikov, pre-hod finančnega poslovanja na avtomatsko obdelavo podatkov itd.
   stališča predlagatelja
Izvršni svet občine je obravnaval gradivo na svoji 38. seji 23. 2. 1983 in je sprejel naslednje sklepe:
-  Izvršni svet ugotavlja, da je bil v letu 1982 napravljen pomem-ben premik v organiziranosti vzgojnovarstvenih organizacij in izreka priznanje delavcem WO Ljubljana Vič-Rudnik za uspešno izvršeno združitev vseh vzgojnovarstvenih organizacij na ob-močju občine. Izvršni svet ugotavlja, da so pozitivni učinki reor-ganizacije že prišli do izraza. Napore za zboljšanje organizacije dela in večjo racionalizacijo poslovanja je potrebno še nadalje-vati, saj bodo učinki reorganizacije lahko v celoti prišli do izraza šele tekom let.
-  Organizacija združenega dela s področja vzgoje in varstva otrok mora posebno pozornost posvetiti izboljšanju kvalifikacij-ske strukture zaposlenih. Pri tem je potrebno izkoristiti vse mož-nosti: seminarje, tečaje, izobraževanje ob delu itd. Zlasti pa je potrebno ob sprejemanju novih delavcev zagotoviti, da bo nji-hova izobrazba ustrezala zastavljenim izobrazbenim pogojem. Pri izvedbi naloge mora sodelovati samoupravna interesnaskup-nost otroškega varstva zlasti pa samoupravna interesna skupnost za izobraževanje.
-  Pri reševanju pedagoških, organizacijskih in drugih proble-
mov je potrebno čim tesneje sodelovati z zunanjimi strokovnimi institucijami, ki lahko pripomorejo k uspešnejšemu delu in boljši kvaliteti vzgojnovarstvenega dela.
-  Pri uvajanju novih varstvenih družin je potrebno doseči čim večje sodelovanje zunanjih dejavnikov, zlasti pa krajevnih skup-nosti.
-  Aktivneje naj se v reševanje problematike vključuje sveto-valna služba, predvsem v smislu nudenja pomoči pri odpravi raznih nepravilnosti. V tej smeri naj razvijajo sodelovanje tudi inšpekcijske službe.
Na podlagi 155. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) ter v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne-------, sprejela naslednji
SKLEP
Daje se soglasje k spremembi statuta' defo^ne organizacije Center za tehnično izobraževanje v Zavod za tehnično izobraže-vanje, s sedežem v Ljubljani, Langusova 21.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja osmi dan po objavi.
Številka: 022-49/82 Datum:
Predsednik
skupščine občine
Ljubljana Vič Rudnik
Maks Klanšek
obrazložitev
155. člen zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) pooblašča občinsko skupščino, na katerem območju je sedež izobraževalne organizacije, da poda soglasje k statutu izobraževalne organizacije. Ime delovne organizacije je obliga-torna sestavina njenega statuta.
Zavod za tehnično izobraževanje je občinski,?kupščini v de-cembru 1982 posredoval statut delovne organizacije zaradi pri-dobitve soglasja. Soglasje k statutu je sprejela skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik.
Poleg sprememb določil statuta, ki jih je narekoval zakon o usmerjenem izobraževanju je bilo z omenjenim statutom spreme-njeno tudi ime delovne organizacije v Center za tehnično izobra-ževanje. Svet delovne organizacije pa se je na svoji 9. seji dne 27. 12. 1982 odločil, prav tako so se delavci delovne organizacije na referendumu dne 17. 1. 1983 odločili, da se njihova delovna organizacija ponovno preimenuje v Zavod za tehnično izobraže-vanje, pod katerim imenom je že vrsto let deloval.
Odločitev o spremembi imena delovne organizacije je posredo-vana občinski skupščini zaradi pridobitve soglasja.
   PREDLOGI
komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
Predlog za izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani
Na podlagi 62. člena zakona o rednih sodiščih (Ur. I. SRS št. 10/77) ter 6. člena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. I. SRS št. 17/78), je komisija za volitve in imenova-nja skupščine občine Ljubljana Center razpisala 5 prostih sodni-ških mest pri Temeljnem sodišču v Ljubljani.
V razpisnem roku, ki je potekal 6/12-1982 se je pravilno prigla-silo 9 kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravlja-nje sodniške funkcije.
V skladu s kandidacijskim postopkom so o prijavljenih kandi-datih razpravljali vsi koordinacijski odbori za kadrovska vpraša-nja pri OK SZDL območja Temeljnega sodišča v Ljubljani in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Ijubljanske regije. Tako se je v kandidacijskem po-sjopku izoblikoVal predlog za izvolitev petih sodnikov:
1.  Mirjane Becele
2.  Franca Dobrovnika
3.  Barbare Knol
4.  Darje Maček
5.  Stanka Štrajna
Mirjana Becele - roj. 25. 5. 1951 v Postojni, stanuje v Ljubljani, Bjedičeva 7. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani aprila 1975. Istega meseca 1975 je bila sprejeta na prosto mesto so-dnega pripravnika pri Občinskem sodišču I. v Ljubljani. Pravoso-dni izpit je opravila 21. 4. 1977. Po pravosodnem izpitu je oprav-Ijala dela in naloge strokovnega sodelavca-svetovalca za civilne zadeve do septembra 1977, ko se je zaposlila kot tajnik samou-pravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška, kjer je zaposlena še danes. Družbenopolitično je aktivna predvsem v samoupravnih organih svoje delovne organizacije.
Franc Dobrovnik - roj. 9. 9. 1951 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani Martina Krpana 75. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani junija 1979 in 1. 7. 1979 nastopil pripravniški staž pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, naenoti vKamniku in dne25.12.1980opravil pravosodni izpit. Od tedaj dalje opravlja dela in naloge strokov-nega sodelavca pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, na enoti v Ljubljani.
Barbara Knol - roj. 25. 3. 1955 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Zbašnikova 26. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani, dne 30. 5. 1978. Dne 1. 12. 1978 je sklenila delovno razmerje pri takratnem Okrožnem sodišču v Ljubljani kot sodna pripravica, po dveletni pripravniški praksi pa je opravila pravosodni izpit. Z delom je nadaljevala pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, na enoti v Ljubljani, kjer je do marca 1982 delala kot strokovna sodelavka na civilnem oddelku. Od 1. 4. 1982 pa je prerazporejena na gospodarski oddelek istega sodišča.
V času pripravniškega usposabljanja je aktivno delovala v mla-dinski organizaciji in bila oktobra 1979 sprejeta v ZK.
Darja Maček - roj. 10. 9. 1952 na Vrhniki, stanuje na Vrhniki, Stara Vrhnika 17. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani dne 9. 7.1976. Istega leta se je zaposlila v Cestnem podjetju Ljubljana, kjer sedaj opravlja dela in naloge vodje pravne službe. Pravoso-
dni izpit je opravila 20. 12. 1979 v Ljubljani. Aktivno sodeluje pri delu KS Stara Vrhnika ter v samoupravnih organih svoje delovne organizacije ter v statutarno pravni komisiji SO Vrhnika.
Stanko Štrajn - roj. 29. 3. 1953 v Kragujevcu, stanuje v Domža-lah, Veljka Vlahoviča 2 c. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, dne 9. 6. 1977. Pripravniško prakso je opravljal na Republiškem sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun, nato pa na Višjem sodišču v Ljubljani. Septembra 1979 je opravil pravosodni izpit. Ob delu je vpisan na podiplomski študij na PF v Ljubljani na katedri za teorijo države in pravo. Po opravljenem pravosodnem izpitu se je zaposlil v upravnih organih občine Domžale kot svetovalec za skupščinske zadeve. Obrazložitev predloga:
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup-ščine občine LJubljana Vič-Rudnik je na seji dne 14/2-1983 obravnavala predlog komisije za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center in ugotovila, da predlagani kandidati izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, ter da so tudi družbe-nopolitično in osebnostno primerni za opravljanje sodniške funk-cije.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik zato predlaga zboru združe-nega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zboru, da se za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani izvolijo:
1.  Mirjana Becele - stanujoča v Ljubljani, Bjedičeva 7, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom
2.  Franc Dobrovnik - stanujoč v Ljubljani, Martina Krpana 75, dipl. pravnik s pravosodnimi izpitom
3.  Barbara Knol - stanujoča v Ljubljani, Zbašnikova 26, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom
4.  Darja Maček - stanujoča na Vrhniki, Stara Vrhnika 17, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom
5.  Stanko Štrajn - stanujoč v Domžalah, Veljka Vlahoviča 2 c, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom.
Predlog za izvolitev sodnika porotnika Temeljnega sodišča v Ljubljani
V predlogu za izvolitev sodnikov porotnikov Temeljnega sodi-šča v Ljubljani, pomotoma ni bila upoštevana kandidatura Anje RENKO - (seja skupščine v mesecu decembru 1982).
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je predlog obravnavala na seji dne 14/2-1983 in predlaga zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitič-nemu zboru, da za sodnika porotnika Temeljnega sodišča v Ljubljani izvolijo:
tov. Anjo Renko - roj. 2/6-1921, upokojenka, stanuje v Ljub-Ijani, Kidričeva 6.
Komisija za volitve in
imenovanja ter kadrovske
zadeve
PREDLOG EVIDENTIRANIH ČLANOV RAZPISNIH KOMISIJ
Zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja ter imeno-vanj poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Ur. I. SRS št. 23/77), določa v 3. točki 52. člena, da razpisno komisijo za imenovanje poslovodnega organa sestavlja enako število predstavnikov organizacije združenega dela, predstavnikov sin-dikata in predstavnikov družbene skupnosti.
Lista predstavnikov družbene skupnosti že obstaja in jo je bilo potrebno še dopolniti z dodatnimi predlogi krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, glede na enakomerno razporejeno obremenjenost predstavnikov družbene skupnosti.
Predlog evidentiranih predstavnikov družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnih or-ganov je obravnaval koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL na seji dne 24/2 1983 in komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve na seji dne 17/1 1983.
Predlagani člani so aktivni družbenopolitični delavci v krajev-nih skupnostih, člani organov in organizacij v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela - občani, ki po družbenem dogo-voru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike zadovoljujejo
kriterijem in merilom za opravljanje odgovornejših družbenopoli-tičnih funkcij.
Na podlagi predloga koordinacijskega odbora za Kadrovska vprašanja pri OK SZDL, predlaga komisija zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti, družbenopolitičnemu zboru, da sprejme predloženo listo evidentiranih kandidatov in imenuje
za predstavnike družbene skupnosti, ki bodo sodelovali v raz-, pisnih komisijah za imenovanje poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah združe-nega dela na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
PREDLOGI EVIDENTIRANIH ČLANOV RA2PISNIH KOMISIJ ZA IMENOVANJA POSLOVODNIH ORGANOVIN DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILIIN ODGOVORNOSTMI
1.  ARKO Mirjana - roj. 1951, administratorka v Kulturni skup-nosti Slovenije, stan. Podhojni hrib 7, Rob
2.  BELIČ Vili - roj. 1929, elektrotehnik, direktor Šolskih delav-nic Tehniških šol, stan. Rožna dolina c. V/25, Ljubljana
3.  BOGATAJ Marija - roj. 1935, dipl. pravnik, zap. Petrol, DO Zemeljski plin, stan. Prevalj 21/b
3. BREZOVNIK Ivo - roj. 1927, upokojenec, stan. Zelena pot 3a, Ljubljana
5.  BERNARD Franc - roj. 1932, varnostnik, zap. Skupščina SRS, stan. Tomišelj 49a
6.  BERNIK Peter - roj. 1938, vodja splošne službe v Elektro Ljubljana, stan. Gerbičeva 33b, Ljubljana
7.  BAČAR Boris - roj. 1929, grafik, zap. TiskarnaToneTomšič, stan. Rožna dolina c. II/23, Ljubljana
8.  BAJT Kajetan - roj. 1954, ing. aeronavtike, zap. HEMOS, stan. Škrabčeva 13, Ljubljana
9.  ČERTANEC Dušica - roj. 1956, dipl. pravnica, zaposlena Temeljno sodišče Ljubljana, stan. Cesta na Bokalce 22f, Ljubljana
10.  ČURIN Nives - roj. 1957, pravnica, zap. IS SRS- komisijaza mednarodno sodelovanje, stan. Cesta na Bokalce 7A, Ljub-Ijana
11.  ČOP Zdenka - roj. 1914, administrativno tehničnaopravila v Ljubljanski banki, stan. Dolenjska c. 14, Ljubljana
12.  DEMŠAR Cveto - roj. 1938, ekonomist, zap. Iskra TOZD SVN, stan. Vnanje Gorice 191
13.  DEBEVC Jože - roj. 1928, gozdarski delovodja v GG TOZD Škofljica, stan. Rakitna 18
14.  ERBEŽNIK Lojze - roj. 1926, upokojenec, stan. Švabičeva5, Ljubljana
15.   FURLAN Rudi - roj. 1922, upokojenec, stan. Gorkičeva 18
16.  FEHER Bruno - roj. 1937, grafik, zap. DELO Ljubljana, stan. Spodnji Rudnik c. II/37 Ljubljana
17.   FILIPIČ Peter - roj. 1956, ekonomist, zap. ISKRA Horjul, stan. Horjul 95
18.  GOLOBIČ Branko - roj. 1927, višji upravni delavec, zap. MSO Ljubljana, stan. Dobrova 88
19.  GORŠIč Sonja - roj. 1948, lesarski tehnik, referent za izo-braževanje, zap. Hoja DSSS Ljubljana, stan. Povšetova 58, Ljubljana
20.  GRMEK Josip - roj. 1948, kurir, zap. na IS SRS, stan. Visoko 14 p. Turjak
21.  GRANDIČ Anton - roj. 1925, višji železn. tehnik, vodja teh-nične službe, zap. ŽTP Ljubljana, stan. Kozarška 107, Ljub-Ijana
22.  GOGALA Nevenka - roj. 1934, prevajalka ang. in srb. na Republiški skupnosti za ceste, stan. Pot na Rakovo jelšo 9/24
23.  GOLOB Anton - roj. 1936, Pravna fakulteta I. st., vodja pravne siužbe Tiskarna Ljubljana, stan. Na griču 11, Ljub-Ijana
24.  GERJOL Vlasta - roj. 1951, dipl. ekonomist, zap. DO TOVIL, stan. Cesta na Vrhovce 26, Ljubljana
25.  GUBINA dr. Ferdinand - roj. 1939, dipl. ing. elektro, zap. Elektroinštitut, stan. Vnanje Gorice 204
26.  ILC Ivan - roj.  1930, direktor Kmetijske zadruge Velike Lašče, kmetijski tehnik, stan. Grafenauerjeva 27, Ljubljana
27.  INTIHAR Alojz - roj. 1957, elektrotehnik, zap. PTT Ljubljana, stan. Želimlje 33
28.  JAMNIK Anton - roj. 1951, stan. Golo 14 p
29.  JEVNIKAR Marjan - roj.  1938, dipl. pravnik zap. Petrol Ljubljana, pravnik, stan. Pri mostiščarjih 2a, Ljubljana
30.  JEREB Alojz - roj. 1927, zavarovalni agent, zap. zavaroval-nica Triglav Lj., stan. Črni vrh 57
31.  KOMAN Breda - roj. 1934, Višja šola za zdravstvene del., vodja kadr. službe Študentski Center Lj., stan. Ul. 29. Herce-govske div. 14, Ljubljana
32.  KROMAR Marko - roj. 1947, dipl. pravnik zap. Skupščina SRS, stan. Borsetova 9, Ljubljana
33.  KMET Dušan - roj. 1950, dipl. psiholog, zap. Elektroprojekt, stan. Vrhovnikova 18, Ljubljana
34.  KRŠMANC Vinko - roj. 1932, skladiščnik surovin v DO KIG, stan. Iška vas 47
35.  KLADOŠEK Roman - roj. 1954, zap. Metalka Ljubljana, stan. Cesta dveh cesarjev 269, Ljubljana
36.  KOLBLStane-roj. 1952, gradbeni tehnik, stan. Smrjene 15
37.  KOMAT Rajko - roj. 1950, FSPN - upravni inšpektor, zap. RSNZ, stan. Dobrova 65
38.  KOLENC Anton- roj. 1938, direktor Mercator TOZD Sadje, stan. Pot na Rakovo jelšo 42/A
39.  KOMEL Marija - roj. 1942, VUŠ, vodja kadrovske službe Iskre Radijske zveze Horjul, stan. Vrzdenec 83, Horjul
40.  KUMŠE Ivanka - roj.  1937, ekonomist, zap. Komunalna energetika Elektrogospodarstvo Lj., stan. Knezov štradon 37, Ljubljana
41.  KUŠAR Avgust - roj. 1932, glavni mehanik, zap. PTT Ljub-Ijana, stan. Brezovica 208
42.  KOCIJAN Milena - roj. 1926, upokojenka, stan. Kamnik pod Krimom 4 a
43.  KLANČAR Anton - roj. 1939, kmetovalec, stan. Pečki 2
44.  KOVAČ Jože- roj. 1938, ekonomist, zap. PTT TOZD Teleko-munikacije, stan. Melikova 44, Ljubljana
45.  KOŠIR Milan - roj. 1935, zap. Mercator Ljubljana, stan. Črni vrh
46.  KOVAČIČ Stanislav - roj. 1934, gozdni fcelavec GG TOZD Škofljica, stan. Rakitna 35
47.  KRKOČ Marija - roj. 1931, šola za prodajalce, poslovodja Mercator Dolomiti, stan. Tržaška c. 37, Ljubljana
48.  KOVAČIČ-BELTRAM Jelka - roj. 1949, dipl. pravnik, zap. Iris Lj., stan. Rakitna 46
49.  LOVŠIN dr. Jože - roj. 1931, zdravnik Klinični center sodna medicina, stan. Jamova 54, Ljubljana
50.  LIPOVŠEK Srečko - upokojenec, stan. Cesta na Loko 39, roj. 1925
51.  LISAC Ivan - roj. 1946, komercialist, stan. Pot na Rakovo jelšo 70/2
52.  LUBEJ Marjana - roj. 1945, dipl. sociolog, zap. Plutal Ljub-Ijana, stan. Tržaška 51 a, Ljubljana
53.  MLAKAR Anton - roj. 1955, zap. LO SOB Lj. mesto, stan. Zapotok 15 p. Turjak
54.  MAČEK Anton - roj. 1939, strojni tehnik, delovodja, zap. Avtomontaža Lj., stan. Iška vas 40/a
55.  MAHKOVEC Marjan - roj. 1944, zemljoknjižni referent, zap. Temeljno socfišče v Lj., stan.
56.  MAROLT Lilijana- roj. 1932, zap. Mestni vodovod Ljubljana, stan. Cesta v Zeleni log 37, Ljubljana
57.  MEŽIČ Zdene - roj. 1937, vodja montaže v DO Zmaga, gimnazija, stan. Cesta d.veh cesarjev 161, Ljubljana
58.  MELE Vida - roj. 1952, dipl. psiholog, zap. llirija Vedrog, stan. Ziherlova 8, Ljubljana
59.  MARINŠEK Matlja - roj. 1939, zap. IMP Ljubljana, stan. Zalog pri Škofjjici 30
60.  MRAVLJE Jože - roj. 1913, upokojenec, stan. Jezero 112
61.  OBLAK Jože - roj 1940, zasebni obrtnik, stan. Stope n.h. p. Velike Lašče
62.  OGRINC Janez - roj. 1939, zap. Petrol TOZD Zemeljski plin, stan. Škofljica 116
63.  PODPEČAN Ivarika - roj. 1945, pomočnik direktorja Doma na Bokalcah, stan. c. na Bokalce 51
64.  PRALICA Silva - roj. 1953, upravno pravni referent, zap. Urbanistični inštitut, stan. Vodnikova 32, Ljubljana
41
65. POŽENEL Jadrarika - roj. 1947, gh
Kemijski inštituf BOtis Kidrič, stan^.(^1 jfifksi ^fiif^hi
66.  PREK Tončka ^rbj. .1939, blapovrti "knjigiD^Odjarzap. Za-;.
ložba Borec.^-.^*           . MiJHZ ..¦   ¦*>¦¦    -¦¦¦>
67.  POKERSNIK Mija - roj. 1927, upokojenka, stan. Celovška c 123, Ljubljana
68.  PODLOGAR Ciril - roj. 1933, kmetovalec stan. Želimlje 20
69.  PETRIČ Jartez - roj. 1944, gradbeni tehnik, zap. VGP Hidro-tehnik TOZD Hidrogradnje, stan. Notranje Gorice 192
70.  PUŠLER Alojz - roj. 1938, zap. Induplati Jarše, stan. Erbež-nikova 14, Ljubljana
71.  PADAR Andrej - roj. 1941, mizar, zap. llirija Vedrog, stan. Pijava Gorica n. h.
72.  PUŠNIK Breda - roj.  1946,  produktni vodja v DO llirija Vedrog, stan. Škofljica n. h.
73.  PAUČNIK Oto - roj. 1933, zap. Metalka Ljubljana, stan. Zelena pot 11, Ljubljana
74.  PODLOGAR Ivan - roj. 1931, zap. Radiator Zrenjanin, stan. Brezovica 344
75.  PONIKVAR Valerija - roj. 1954, učiteljica v OŠ Velike Lašče, stan. Veliki Osolnik 23
76.  PETELIN Srečko - roj. 19Š5, zap! Unis Savlje, stan. Dolenj-ska c. 45, Ljubljana                '   "v     '
77.  PAVLIHA Ivan - roj. 1936, zap. Tehnična šola za KNP, stan. Pot k ribniku 20, Ljubljana
78.  POHLEVEN Stanislav - roj. 1941, zap. Žito Lj., stan. Pod hrasti 49, Ljubljana
79.  PERKO Jože - roj. 1948, zap. Slovenijales Žičnica, dir. spl. službe, stan. Rožna dolina c. IV/46
80.  RUPERT Janez - roj. 1943, zap. IMP Ljubljana, stan. Iška vas 43
81.  RADLOVIČ Veso - roj. 1937, stan. Sattnerjeva 6/B Ljubljana
82.  SAMSA Bogomir - roj. 193JD,, dipl. pr-avnik, Temeljno sodi-šče, stan. Dolnje Retje 5
83.  SIMČIČ Božidar - roj. 1946, strojnik, zap. KS Želimlje, tajnik, stan. Želimlje n. h.
84.  SEDEJ JAKOB - roj. 1922, upokojenec, stan. Poklukarjeva 55
85.  STEBERNAK Milan - roj. 1941, referent za izobraževanje, zap. Združena elektrog. podjetja
86.  SRHOJ Juraj - roj. 1955, sekretar TOZD, zap. PTT TOV Vič, stan. Črtomirova 9, Ljubljana
87.  STANOVNIK Marjan - roj.   1932, zap.  ČGP DELO,  stan. Erbežnikova 15, Ljubljana
88.  ŠTOKOVNIK dr. Ivan. - roj. 1939, dipl. elek. ing. asistent, Fakulteta za elfektrotehniko, stan. Šerkova 3, Ljubljana
89.  ŠUC Alojz - roj. 1915, upokojinec, stan. Gabrščkova 22
90.  ŠILC Jože - roj. 1924, upokojenec, stan. Jezero 84
91.  ŠTEBLAJ Janez - roj. 1936, zap. Agrotehnika, Gruda, ko-mercialist, stan. Galjevica 244
92.  ŠERBELA Borut - roj. 1958, študent, stan. Pod hrasti 43, Ljubljana
93.  ŠTEMBAL Tomaž - roj. 1955, zap. Litostroj, stan. Cesta v Mestni Ipg 41, Ljubljana
94.  TRČEK Janez - roj. 1943, srednja lesna šola, konstruktor, zap. HOJA Stavbno mizarstvo, stan. Novosadska 16, Ljub-Ijana
95.  TOMŠIČ Marjan - roj. 1930, profesor fizike, zap. Zavod za šolstvo, stan. Notranje Gorice 58
96.  VALETIČ Tatjana - roj. 1951, ekonomski tehnik, računovo-dja pri Obrtni zadrugi Prevoz, stan. Brezovica 101
97.  VIRANT Marjan - roj. 1934, zap. Mirna, trgovski potnik, stan. Spodnji Rudnik II/38
. 98. VERSTOVŠEK Slavko - roj. 1942, sekretar DO, zap. KIG,
stan. Dolenjska 45, Ljubljana
99. VOUK Janez - roj. 1927, komercialist, zap. Krafeks Krapina, staa Vrhovci c. XXI/28, Ljubljana
100.  VAIANT Vera - roj. 1937, sred. trg. šola, vodja odd. za cene Mercator Rožnik DSSS, stan. Dolenjska c. 45/f
101.  VRBINC Franc - roj. 1921, zap. Žito Ljubljana, stan. Dolenj-ska c. 172, Ljubljana
102.  ZDEŠAR Marko - roj. 1942, varnostni inženir, zap. Zavod SRS za varstvo pri delu, stan. Brezje 32
103.  ZIRKOVNIK Jelka - roj. 1924^ upokojenka, stan. Horjul 57
105.
2QS$6&*Wil6f] 'A/TOj: 1944, lesni tehnik, zap. Obrtno podj§tj& ^»d^^tfir^^an^ Gorice 290   v              -V    • •    •'":-4
ZOpA^ČJČ AldjzijL - roj.  1945 pf*aynica, zap. Inštittit zgi >    r gefuil&jMn papfr;štan. Usnjarska 1, Vrhnika             ¦    - W
106.  ŽUŽEK Alojz - roj. 1948, stan. Dvorska vas 1
107.  ŽORŽ Vladimir - roj. 1948, zap. Rep. sindikat, stan. Tržaška 101, Ljubljana
108.  ŽAGAR FRANC - roj. 1920, upokojenec, stan. Dolenjska c. 161
109.  ŽLAHTIČ Jpže - roj. 1953, Izobraževalna skupnost SRS, stan. Pijava Gorica 5
110.  ŽELEZNIK Barbara - roj. 1928, stan, Črni vrh - ni zap.
C.) PREDLOG ZAIMENOVANJE PREDSEDNIKA INNAMESTNIKA KOMISIJE ZA SPREMLJANJE URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJl*KADROVSKE POLITIKE                                                                               '¦, ""•,
Na podlagi 10. člena odloka o stalnih delovnih telesih skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. 1. SRS št. 27/79) in 91. člena sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikova-nju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskihobčin (Ur. 1. SRS št. 27/82),. komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, predlaga
razrešitev:
tov. ŠKETA Jožeta - predsednika komisije za spremljanje ure-sničevanja DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike in
tov. FEGEŠ dr. Jožeta - namestnika predsednika komisije za spremljanje uresničevanja DD o oblikovanju in izvajanju kadrov-ske politike.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
predlaga
zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbe-nopolitičnemu zboru, da za predsednika in namestnika komisije za spremljanje uresničevanja DD o oblikovanju in izvajanju ka-drovske politike
imenujejo:
za predsednika komisije
tov. BURNIK Bojana - roj. 1936, ing. org. dela, zaposlen v lliriji Vedrog DSSS, vodja kadrovskega sektorja, stan. Celovška c. 99 b, Ljubljana
za namestnika:                                           *
tov. LJUBEJ Marjano - roj. 1945, dipl. sociolog, zaposlena v Plutalu DSSS, vodjasplošno-kadrovskeslužbe,stan.Tržaška51 a, Ljubljana.
Obrazložitev predloga:
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, je na svoji seji dne 28/2-1983 obravnavala predloge za razrešitev in imenovanje predsednika in namestnika predsednika komisije za spremljanje uresničevanja kadrovske politike v občini. Dosedanji predsednik komisije je prevzel novo funkcijo - funkcijo predsednika OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, namestnik pa funkcijo podpredsednika skupščine, zato se razrešitev in imenovanje tudi predlagata.
Komisija ža volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da predlagana kan-didata izpolnjujeta vse zahteve za opravljanje teh funkcij, da sta družbenopolitično aktivna delavca, tako v svoji organizaciji zdru-ženega dela, kot širšem družbenem okolju. Predlog za razrešitev in imenovanje je obravnaval tudi koordinacijski odbor za kadrov-ska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in daje soglasje k razrešitvi in imenovanju.
Komisija za volitve in
'                               :•,>¦.<¦ ,               imenovanja ter kadrovske
zadeve Ljubljana, dne 1/3-1983                   '     ' ¦ "
   SKRAJŠAN ZAPISNIK
6. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščrne občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki je bilo v sredo, dne 23. februarja 1983 s pričetkom ob 16. uri.
Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine MAKS KLANŠEK.
Soglasno je bil sprejet naslednji                          -         ¦
DNEVNI RED:                                       '                                   '
1.  Ugotovitev sklepčnosti zborov            .,        ¦ .¦¦
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 5. skupnega zasedanja zbo-rov,
3.  Obravnava in sprejem predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985,
4.  Obravnava poročila o stanju in problematiki vzgoje in izobra-ževanja na področju srednjega usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1981-1982 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik,
5.  Obravnava poročila o stanju in problematiki na področju osnovnega šolstva v šolskem letu 1981-1982 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik,
6.  Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbani-stičnega reda za območje krajevnih skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želimlje,
7.  Informacija izvršnega sveta o izvajanju pooblastila o upravi-čenosti izplačila akontacij v OZD v skladu z 20. členom zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD,
8.  Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
9.  Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljana in določitev delegatov za sejo zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane
10. Predlogi in vprašanja delegatov. K točfci 1.
Predsednik skupščine je na podlagi oddanih pooblastil delega-tov zbora združenegadela in zbora krajevnih skupnosti ter pre-zenčne liste delegatov družbenopolitičnega zbora razglasil sklepčnost zborov, ker je bilo prisotnih
- 34 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov,
- 33 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 38 delega-tov,
- 19 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 30 dele-gatov.                             ,-:',-               <:..    ¦
K točki 2.
Skrajšan zapisnik 5. skupnega zasedanja z dne 24. novembra 1982 je bil brez pripomb soglasno odobren. K točki 3.
Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 je bil objavljen v delegatskem gradivu, uvodno poročilo pa je podal član izvršnega sveta Janko Japelj, ki je delegatom predlagal naslednje spre-membe, ki jih je sprejel izvršni svet in sicer:
1. na strani 6 se v poglavju Industrija med investicije vključi:
»DO GALVANOTEHNIKA - gradnja novega proizvodnega ob-jekta z avtomatizirano proizvodnjo. Vrednost invesficije je 72.000.000 din. I. faza bo končana do konca 1984. leta, II. faza pa do konca 1985. leta«.
2.  Na strani 17 se v poglavju Energetika v investicije Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana mesto v tretji alinei doda »TP Spodnji Rudnik II in TP Cesta na Loko«.
Prvi odstavek pa se nadaijuje z besedilom:
»Poleg navedenih gradenj bodo v tem obdobju izvedene tudi rekonstrukcije obstoječega nizkonapetostnega in visokonape-tostnega omrežja v okviru programa Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana mesto«.
Med investicije TOZD Elektro Ljubljana se v tretji alinei doda še:
»TP Podreber (Srednja vas pri P. Gradcu) in TP Lipalca.
3.  Nadalje je tov. Japelj predlagal, da se sprejme popravek v poglavju C Gospodarski razvoj - področje trgovine pri navedbi investicije »SP Trnovski pristan« poveča površina nove trgovine \z 1200 m2 na 3000 m2 bruto etažne površine in vrednost iz 50.400,00 na 126.000,00 din«.
Pismene pripombe so posredovale delegacije KS Dobrova, KS Barje, KS Polhov Gradec, KS Brdo ter DK št. 35 in KS Krim. V razpravi pa so sodelovali: Jože Šketa - delegat DPZ, Janez Baričevič - delegat KS Milan Česnik, Roman Rems - delegat KS Murgle.
Pismeno stališče je posredovala tudi samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik.
Na pismene pripombe in predioge podane v razpravi, je odgo-voril član IS Janko Japelj. Delegati so bili z odgovori zadovoljni, še dodatno pa bo delegaciji KS Milan Česnik posretiovan pisni odgovor.
SKLEP: Zbori skupščine so soglasno z ločenim glasovanjem sprejeli predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 vključno s po-danimi amandmaji na strani 6 in 17 ter popravkom pri investiciji SP Trnovski pristan.        ,                              ' '
Ktočki4.                   "
Poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na področju srednjega usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1981/82 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik je bilo objav-Ijeno v detegatskem gradivu. Uvodno pOročilo pa je podala čla-nica izvršnega sveta Tatjana Brank.
V razpravi so sodelovali:
Mištt Vesna - delegat DPZ, ki je opozorila na problem neure-jene prehrane učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju ter v zvezi s tem podala predlog, da bi izvršni svet s svojimi strokov-nimi službami izdelal predlog, na kakšen način bi bilo možno stanje izboljšati konkretno na vseh srednjih šolah v občini.
Nadalje se ni strinjala s prvim stališčem predlagatelja, namreč ugotavljamo, da naj bt štipendijsko politiko vodili na podlagi dolgoročnih in kratkoročnih planskih potreb po delavcih. Dejstvo pa je, da OZD teh planov nimajo
Poudarila je, da jse mladi ne strinjajo s tretjo alinejo stališč predlagatelja, na predsedstvu OK ZSMS so menili, da je potrebno točno opredeliti, katere so naloge, kdo so nosilci in do kdaj bodo naloge zaključene
Tomšič Matfan - delegat DPZ je podal predvsem stališča OK SZDL, sveta za vzgojo in izobraževanje ter koordinacijskega odbora za poklicno usmerjanje in spremljanje vpisa v usmerjeno izobraževanje pri OK SZDL in sicer:
-  stališča predlagatelja v zvezi z nalogami je potrebno dopol-nitt z nosilci in roki in s tem razmejiti pristojnosti občine, mesta in republike,
-  pri proizvodnem delu in delovni praksi učencev je potrebno poskrbeti za temeljitejši nadzor pri organizaciji dela in varstvu pri delu ter povečati prizadevanja za permanentno usposabljanje inštruktorjev za podagoško delo,
-  do določenega roka morajo srednje šole urediti pogoje za verifikacijo,
-  za usmerjanje in preusmerjanje učencev je treba okrepiti strokovno svetovalno delo v srednjih šolah. Doseči je treba, da bo na vseh srednjih šolah začela delovati strokovna svetovalna služba,
-  za ugotavljanje dolgoročnih in tekočih kadrovskih potreb je treba bolje organizirati kadrovske službe v OZD in zagotoviti večjo strokovnost pri opravljanju kadrovske funkcije v združe-nem delu,
-  šole morajo skupaj s PIS in drugimi dejavniki razrešiti kri-tične razmere pri šolski prehrani učencev,
-  glede na to, da se premešča Agroživilska srednja 5ola v Kamnik, se s tem zmanjšujejo možnosti za izobraževanje odraslih v kmetijstvu. Podan je predlog, da bi se v obstoječih prostorih šole na Viču organiziral dislocirani oddelek za odrasle. Oblikovati je treba vzgojno izobraževalne programe, ki bodo ustrezali izo-braževalnim potrebam kmetijcev v ožjem področju in regiji. Sub-jektivni dejavniki morajo spodbujati delavce v kmetijstvu, da se bodo vključevali v izobraževanje ob delu v teh oddelkih.
SKLEP: Zbori skupščine so na predlog predsednika soglasno sprejeli poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na področju usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1981/82 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno s stališči pred-lagatelja ter stališči in predlogi, ki so bili podani v razpravi.
K točki 5.
Poročilo o stanju in problematiki na področju osnovnega šol-stva je bilo objavljeno v delegatskem gradivu, uvodno poročilo pa je podala članica izvršnega sveta Tatjana Brank.
V razpravi sta sodelovala:
Mira Turk-Škraba - delegat DK št. 35 OŠ Bičevje, ki je pouda-rila, da je poročilo zgolj statistično in kot tako ne prikazuje realnega stanja in ni pokazatelj perečih problemov, ki se pojav-Ijajo zadnja leta na osnovni šoli.
Poročilo ne nakazuje rešitve prostorskega vprašanja za od-delke podaljšanega bivanja, prav tako pa tudi ne daje potrebne pomoči in pobude za pomoč pedagoškim delavcem za bolj kvali-tetno izvajanje programa podaljšanega bivanja.
Delo učiteljev ni ustrezno ovrednoteno, posebno pa je to pro-blematično pri pouku predmetov matematike, fizike in tehnične vzgoje. To pomeni, da na tem področju poučujejo učitelji z neustrezno izobrazbo, čeprav je trend usmerjanja učencev osnovne šole prav v te smeri in prav na teh področjih se zahteva tudi primeren nivo znanja.
Iz poročila ni razvidno, zakaj je največ negativnih ocen pri tujem jeziku, matematiki in slovenskem jeziku. To je logična posledica določila zakona o osnovni šoli, ki dopušča napredova-nje učencev z negativnimi ocenami.
Delegatska konferenca št. 35 meni, da so vzroki za poslabšanje učnega uspeha predvsem v povečanju števila učencev s specifič-nimi učnimi težavami, napredovanju učencev z negativno oceno in šele nato individualizaciji in diferenciaciji vzgojnoizobraževal-nega dela, kajti le-to je sila težko izvajati na šoli, ki imaoddelkes po 35 in več učenci in v teh oddelkih tudi po osem učencev s specifičnimi učnimi težavami.
Poročilo priporoča poglobitev vzgojnoizobraŽevalnega dela na področju delovne vzgoje, ne nakazuje pa materialnih in drugih pogojev za realizacijo teh nalog (prostor, manjše število učencev na oddelek, spremembe v učnih programih, zlasti pri tehnični vzgoji).
Posebno pozornost je potrebno posvetiti dvigu kvalitete pri dopolnilnem pouku in interesnih dejavnostih. Tega pa ne bomo dosegli kljub vsem prizadevanjem, če ne bomo odpravili vzrokov in sicer zmanjšati število učencev, ki so iz različnih vzrokov obvezni obiskovati dopolnilni pouk.
Tomšič Marjan - delegat DPZ je podal stališča in predloge predsedstva OK SZDL, sveta za vzgojo in izobraževanje in koordi-nacijskega odbora za poklicno usmerjanje in spremljanje vpisa v usmerjeno izobraževanje pri OK SZDL in sicer:
-  s pomočjo občine Ljubljana Vič-Rudnik, občinske izobraže-valne  skupnosti  in  občinske  stanovanjske skupnosti  naj  bi osnovne šole uspešneje razreševale stanovanjsko problematiko učiteljev in bi na ta način zmanjšali fluktuacijo in tako zagotovili tvorno vključevanje v življenje in delo krajevne skupnosti zlasti v izvenmestnih krajevnih skupnostih,
-  nezadostna so prizadevanja za odpiranje šole v krajevno
skupnost in združeno delo terza podružbljanje vzgojnoizobraže-valnega dela. Za hitrejši razvoj teh odnosov je treba pri šolah skladno s sklepi SZDL, oblikovati koordinacijske odbore za ra-zvoj osnovne šole in vanje vključiti vse dejavnike, ki lahko prispe-vajo k podružbljanju življenja in dela osnovne šole. Družbenopo-litične organizacije v krajevni skupnosti, organizacijah združe-nega dela in v občini so dolžne sodelovati pri nastajanju novih odnosov v vzgoji in izobraževanju,
-  okrepiti je treba prizadevanja za poklicno usmerjanje učen-cev v proizvodne poklice s širitvijo praktičnih dejavnosti. Po-trebno je okrepiti prizadevanja za vključevanje učencev v vojaške in obrambne poklice, uvajati primernejše metode dela ler pri kandidatih za vojaške poklice omiliti prestroge izbirne kriterije.
-  Pri usmerjanju učencev v pedagoške poklice je treba upošte-vati osebnostne in moralno etične ter družbene kriterije družin, iz katerih izhajajo kandidati za opravljanje del v vzgojnoizobraže-valnih o.rganizacijah.
SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli poročilo o stanju in problematiki na področju osnovnega šolstva skupno s stališči predlagatelja ter vsemi pripombami in predlogi, ki so bili podani v razpravi.
K točki 6.
Predlog odloka o sprejemu urbanističnega reda za območje krajevne skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želimlje je bil objav-Ijen v delegatskem gradivu, uvodno obrazložitev pa je podal član izvršnega sveta Janez Kovač, ki je opozoril na dve napaki in sicer v 5. členu se besedilo »Ljubljanskem urbanističnem zavodu« črta in napiše pravilno »ZILTOZD Urbanizem LUZ«. Nadaljese vdrugi alinei stališč predlagatelja spremeni besedilo in se glasi: »lahko vključimo v zazidljive površine, površine, ki trenutno niso zazid-Ijive«. In še v četrti alinei se »m2« črta, ker gre za »200 m pas«.
SKLEP: Zbori skupščine so z ločenim glasovanjem brez raz-prave soglasno sprejeli predlog odloka o sprejemu urbanistič-nega reda za območje krajevnih skupnosti Pijava Gorica, Turjak in Želimlje.            . .      .         ¦•»     ..
Ktočki7.
Informacijo izvršnega sveta o izvajanju pooblastila o upraviče-nosti izplačila akontacij v OZD v skladu z 20. členom zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju OD v OZD je podal član izvršnega sveta Janko Japelj.
Dne 24. 11. 1982 je skupščina sprejela sklep, s katerim je pooblastila izvršni svet skupščine, da odloča o izplačilu OD v zvezi z 20. členom zakona o zajamčenem OD. V zvezi s tem je izvršni svet na svoji 31. redni seji dne 22. 12. 1982 sprejel sklep, s katerim se delavcem Tobačne tovarne TOZD Proizvodnja cigaret dovoljuje izplačilo akontacije OD v povprečju 17.520 din bruto na zaposlenega za pplni delovni čas 182 ur mesečno tudi za meseca januar in februar 1983.
V razpravi sta sodelovali:
Ažman Julka - delegat DK št. 25 HP Kolinska TOZD Vinocet je v zvezi z izgubo v TT Ljubljana TOZD Proizvodnja cigaret postavila vprašanje, kdo je za to odgovoren, če se je tobak podražil že v letu 1981 meseca septembra, do podražitve cigaret pa je prišlo šele v maju 1982?
Simonič Metka - članica IS in vodilna delavka TTL je podala krajši odgovor na zastavljeno vprašanje, predvsem pa je pouda-rila, da je vzrok za tako neskladje predvsem v tem, da je ta sistem cen določen tako, da zahteva ogromno dogovarjanj in usklaje-vanj v tistem sestavnem delu cene, ki se nanaša na prometni davek, ker je ta arfikel obremenjen z visoko stopnjo prometnega davka skoraj 70%.          .                     .
K točki 8.
Predlogi komisije za volitve in imenovanje ter kadrovske za-deve so bili objavjjeni v delegatskem gradivu. Na predlog pred-sednika skupščine so se delegati strinjali, da se doda še »Imeno-vanje predsednika, podpredsednika in članov občinskega komi-teja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito«.
SKLEP: Zbori skupščine so brez razprave soglasno sprejeli:
a) Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito v sestavi:
RUEH Aleš, predsednik OK ZKS
VRHUNEC Peter, predsednik OK SZDL
KLANŠEK Maks, predsednik skupščine
VUČEMILO Joško, predsednik IS                              '   ; !
BUTINA Vasja, sekretar OK ZKS                                          -
, ŠKETA JOŽE, predsednik OS ZSS           ,
JANŠA Janko, predsednik OO ZZB NOV                   \
DOLNIČAR Alojz, predsednik OK ZRVS
KOVAČ Nataša, predsednica OK ZSMS
JURHAR Edvard, komandant TO
ABUNAR Stane, sekretar sekretariata za LO
CVELBAR Edvard, poverjenik CSVD
LESKOVŠEK Stane, komandir postaje milice Vič
PLANINC Julij, izvršni sekretar za SLO in DS
b) odbor podpisnikov DO o varstvu, vzdrževanju in obnavljanju spominskih plošč in drugih obeležij NOV v naslednjem sestavu:
Mohar Stane, Velebitska 1
černe Mojca, C. na Vrhovce 2
Golob Mitrovič Bojana, Gerbičeva 44                      ,"     .
Koprivec Marija, Rozmanova 2
Kumše Angelca, Oražnova 8              '          .      :            -
Novak Dušan, Sattnerjeva 2              •"            -¦
Sedej Jakob, Poklukarjeva 55 A
Svetic Franc, Pot na Rakovo Jelšo 40
Sveta Anton, Notranje gorice 137
Zupanc Rudi, Cesta na Brdo 64/i
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je predlagala zboru združenega dela, razrešitev in imenovanje ne-katerih delegatov članov skupin delegatov za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije
SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno v skupini za področje gospodarstva razrešil tov. Vladimirja Dobro-voljca in imenoval tov. Franca ZAKRAJŠKA, v skuplni za področje sociale in zdravstva razrešil tov. Biljano Vidič ter imenoval tov. Marijo ŠKOF
v skupini za področje kmetijstva razrešil tov. Primoža Ločni-škarja in imenoval tov. Alojza STANOVNIKA.
Zbor krajevnih skupnosti pa je soglasrto in brez pripomb spre-jel
SKLEP o razrešitvi dolžnosti tajnika zbora Jureta Pretnarja. Za novega tajnika zbora krajevnih skupnosti je imenoval tov. Bojana ZALETELA.
K točki 9.
K gradivu skupščine mesta Ljubljane so bila izoblikovana stali-šča in sicer k:                  »
-  izvajanju plana zaposlovanja v Ljubljani v letu 1982, oceni možnosti zaposlovanja v letu 1983 in načrt zaposlovanja v letu 1983,
- k informaciji o opredeljevanju kmetijskih zemljišč in o proble-matiki urbanistične politike v Ijubljanskih občinah,
- k programu skupnih in splošnih nalog za povečanje turistič-' nega prometa in deviznega priliva za leto 1983,
- k osnutku odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljane. Pisna stališča so bila posredovana delegatom, ki so bili dolo-
čeni za udeležbo na skupščini mesta. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta določila
delegate za udeležbo na seji skupščine mesta Ljubljane, dne 3.
marca 1983 in sicer:
Zbor združenega dela:                                   -
za področje gospodarstva:                       "         #   '
- Dolničar Zdravko - DK št. 7
- Kos Branko - DK št. 5                              ,.   .        ^
- Štraus Pavla - DK št. 29             .     '
- Ažman Julka - DK št. 25                        '        " za področje kulture in prosvete:
- Šuštaršič Leon - DK št. 41
- Gandusio Marisa - DK št. 34                .'••¦' za področje zdravstva in sociale:
- dr. Žorž - DK št. 43                                                    ' za področje obrti:
.    - Vinkler Ivan - DK št. 44 za področje kmetijstva:
- Založnik Ivan, DK št. 47
Zbor krajevnlh skupnosti:                         »  .
- Trobec Franc - KS Črni vrh
- Žirovnik Tončka - KS Ig                        ;
- Vidmar Vitomir - KS Kolezija           ~     '.•
' '— Rems Roman - KS Murgle
- Mihevc Marjan - KS Peruzzi
- Malovrh Ignac - KS Horjul
Za naslednjo 11. sejo zbora občin so bile predvidoma določene naslednje KS:
- Golo-Zapotok
- Lavrica                                                               •
- Milan Česnik
- Polhov Gradec
- Rakitna
- Stane Sever                                       •                          i: KtočkMO
KSDOBROVA:
Ob koncu preteklega leta je krajevna skupnost skupno z ob-čino začela z akcijo za uvedbo nove avtobusne zveze na relaciji Ljubljana-Dolgi most-Kozarje-Dobrova- -Podsmreka-Dolgi most-Ljubljana. Pripravljen je bil že vozni red. Kje so razlogi, da ss realizaeija te proge ne nadaljuje.
KS POLHOV GRADEC
Delegacija urgira na delegatsko vprašanje v zvezi z javnim avtobusnim prevozom na relaciji Ljubljana-Polhov Gradec in obratno, ki je bilo postavljeno na seji dne 26.1. 1983.
KS TRNOVO:
Delegacija postavlja vprašanje politične in materialne odgovor-nosti za neresno reševanje gradnje WO Trnovo iz II. in III. samoprispevka. Ne strinja se z odgovori in nejasnimi opredeli-tvami glede realizacije programov samoprispevka II in III.
Delegacija zahteva konkreten odgovor, kako je z gradnjo WO Trnovo, kdaj bo zgrajen, v kakšnemobsegu in kakšnajefinančna konstrukcija zagotovitve sredstev.                                        .
KSKOLEZIJA:
Delegacija podaja zahtevo za prikaz finančne konstrukcije in-vesticije za izgradnjo ceste Ig-Golo-Škrilje.
DK št. 40 - FNT DSSS podaja opozorilo glede nevzdržgvanj« oz. čiščenja snega in ledu na desnem delu Cojzove ceste. Vzvezi s tem zahteva radikalnejše ukrepanje.
S tem je bil dnevni red skupnega zasedanja zborov zaključen ob 18.30 uri.
Zapisnik izdelal:                                                Predsednik SOB:
AndrejkaNovak, I. r.                    ...                   MaksKlanšek, I. r.
   SKRAJŠAN ZAPISNIK
9. seje zbora krajevnih skupnosti:skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, dne 2(5, januarja 1983 ob 16. uri.
Sejo je sklical in vodil predsednik zbora krajevnih skupnosti Franc BRENČIČ.
Soglasno je bil sprejet naslednji            ^         :            j»;   •
DNEVNI RED:                                                        s   ,
1.  Ugotovitev sklepčnosti zbora,                                 v - ,      .
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 8. seje zbora,
3.  Obravnava poročila o realizaciji samoprispevka II. in o po-teku priprav za gradnjo objektov iz sredstev samoprispevka III,
4.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o davkih občanov,
5.  Obravnava in sprejem osnutkaodlokaospremembi in dopol-nitvi odloka o posebnem občinskem prometnem davku,
6.  Obravnava in sprejem osnutka okvirnega programa dela skupščine v letu 1983,
7.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju članov žirije za priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik,
8.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik,
9 Obravnva in sprejem predloga sklepa o imenovanju priprav-Ijalnega odbora za organizacijo in izvedbo občinskega praz-nika v letu 1983 ter določitev kraja praznovanja,
10.  Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML,                         ¦ ,,,  ,
11.  Vprašanja in predlogi delegatov
K točki 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora
Na podlagi oddanih pooblastil je ugotovljeno, da je od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti, bilo prisotnih na seji zbora 30 delegatov.
K točki 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 8. seje zbora
Razprave ni bilo.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel skrajšan zapisnik 8. seje zbora KS z dne 22/12-1982.
K točki 3. Obravnava poročilao realizaciji samoprispevka II in o poteku priprav za gradnjo objektov iz sredstev samoprispevka III
Uvod k poročilu je podala Tatjana Brank, članica izvršnega sveta.
V razpravi so sodelovali delegati KS: Ig- Franci Brenčič, Velike Lašče - Janez Gruden, Malči Belič - Štefan Gumilar, Škofljica -Janez Ogrinc, Trnovo - Naša Urbančič, Rakitna - Marjan Tomšič in Vrhovci - Janez Pptrič ter predstavnika samoprispevka III in strokovne službe samoprispevka. Pismena stališča in mnenja je podala delegacija KS Galjevica.
SKLEP:Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel poročiloo realizaciji samoprispevka II in o poteku priprav nagradnjoobjek-tov iz samoprispevka III, hkrati pa se strinja in podpira sklepe in stališča izvršnega sveta občine za izvedbo programa samopri-spevka III.
K točki 4. Obravnava in sprejem osnutka zakona o davkih občanov
Uvodno pcročilo je podal Mit)9 Paulin - direktor uprave za družbene prihodke. V razpravi pa je sodeloval delegat KS Velike La|č^-.Jan,ez.Gruden.         ,,.-iOiu..-
4**
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek odloka o davkih občanov.
K točki 5. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem prometnem davku
Uvodno poročilo je podal Mitja Paulin, ki je glede na to, da ni v razpravi nihče sodeloval, tudi predlagal zboru, da osnutek prek-valificira v predlog odloka.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel:
-  osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o poseb-nem občinskem prometnem davku se prekvalificira v predlog,
-  predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o poseb-nem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik.
K točki 6. Obravnava in sprejem osnutka okvirnega programa dela skupščine v 1etu 1983.
Uvodno poročilo je podal sekretar skupščine občine Janez Jagodič. V razpravi pa sta sodelovala delegata KS Milan Česnik-Niko Jerman in Vič - Kregar Rovan Bosiljka.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek okvirnega programa dela skupščine v letu 1983, skupaj s predlogi in pripombami v razpravi.
K točki 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju članov žirije za priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Ru-dnik.
Predlog sklepa je podala predsednica komisije za volitve, ime-novanja ter kadrovske zadeve Pepca Oprešnik.-
Razprave ni bilo.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o imenovanju članov žirije za priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik.
K točki 8. Obravnava in sprejem predloga sklepa o višini na-grad občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Razprave ni bilo.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik.
K točki 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo opčinskega praznika v letu 1983 ter določitev kraja praznovanja
Predlog sklepa o imenovanju pripravljalnega odbora je podala Pepca Oprešnik - predsednica komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve. V razpravi je sodeloval delegat KS Malči Belič - Štefan Gumilar, ki je v imenu svoje delegacije predlagal, da se v bodoče občinski praznik praznuje s svfečanim zasedanjem dele-gatske skupščine v ustrezni dvorani ter se na ta način prispeva k zmanjšanju porabe.
Predsednik zbora je delegate seznanil s pismenim predlogom predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, da naj se praznova-nje občinskega praznika 27. aprila opravi v krajevni skupnosti Vrhovci.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel:
-  predlog sklepa o imenovanju pripravljalnega odbora za or-ganizacijo in izvedbo občinskega praznika v letu 1983,
-  predlog P OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, da se praznovanje občinskega praznika opravi v krajevni skupnosti Vrhovci,
-  priporočilo delegacije KS Malči Belič o bodočem praznova-nju občinskega praznika.
K točki 10. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML
Delegati so soglasno sprejeli pripombe občinskega štaba in sekretariata za Ijudsko obrambo k osnutku odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane in sveta za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito k dogovoru o uresničitvi nalog razvoja teritorialne obrambe, ki so skupnega pomena za obrambo SR Slovenije v obdobju 1983-1985.
Za 9. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo v četrtek, 3. februarja 1983, so bili določeni delegati iz naslednjih krajevnih skupnosti:
1.  Horjul - Delalut Anka             ¦   ,
2.  Rudnik - Jakša Franc
3.  Velike Lašče - Gruden Janez
4.  Vrhovci - Petrič Janez
5.  Tomišelj - Hridar Spomenka
6.  Želimlje - Podlipec Vid
Predvidoma se za 10. sejo zbora občin skupščine mesta Ljub-
Ijahe določi delegate iz naslednjih krajevnih skupnosti: Crni vrh, Lavrica, Ig Kolezija, Murgle, Peruzzi. K todki 11. Vprašanja in predlogi delegatov
1. KS Milan Česnik                                             ' Delegacija želi pojasnilo, zakaj je občina Ljubljana Vič-Rudnik
po podatkih objavljenih v Delu 13. januarja 1983 po doseženem narodnem dohodku na prebivalca šele na 52 mestu v Sloveniji in kaj se predvideva, da bi dosegli višje mesto?
2.  KS Polhov Gradec
Prevoz delavcev na delo in \z dela ter dijakov v šolo je še vedno neusklajen. Število uporabnikov javnega prevoza pa se je istoča-sno izredno povečalo. Prevozi v konicah so postali skoraj nemo-goči, ker so zmogljivosti avtobusov premajhne in potniki (tudi matere z otroki) ostajajo na cesti.
Ugotavljamo, da ta problem kljub razpravam med predstavniki KS, občine in Integralom še do danes niso rešeni.
Ponovno apeliramo, da SO Ljubljana Vič-Rudnik ukrene vse potrebno zaureditev kulturnega prevoza na relaciji Polhov Gra-dec - Ljubljana in obratno. S tem bi znatno prispevali k povrnitvi zadovoljstva in zaupanja krajanov.                                        -
3. KS Velike Lašče:                                    "
Delegacija predlaga, da se spremeni vozni red odhodov avto-busov iz Ljubljane proti Velikim Laščam tako, da bi zadnji avto-bus odpeljal ob 22.45 uri. S tem bi krajanom omogočili tudi ogled kulturnih prireditev.         .                          „,.
4.  KS Rakitna:        ,                                 •
Delegacija ni zadovoljna z odgovorom na delegatsko vprašanje glede postavitve javne telefonske govorilnice in ponovno postav-Ija vprašanje, ker je oddaljenost sporna.
5.  KS Malči Belič:
Prometna varnost krajanov je med obema semaforoma (Ja-dranska-Gregorinova) na Tržaški cesti močno zmanjšana. Pose-ben problem predstavlja vprašanje izvoza na Tržaško cesto in prehodi čez cesto. Delegacija predlaga, da se poostri kontrola prometa.                                                                               .       . •¦ ".-¦¦¦.'                                 -,-¦,"
6.  KS Tomišelj:
Delegacija predlaga, da se uvede avtobusno postajališče tudi pri mestni tržnici.
Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 18. uri. Tajnik zbora K3                                           Predsednik zbora KS
Jure Pretnar, I. r.                 .            ." ¦            Franci Brenčič, I. r.
   SKRAJŠAN ZAPISNIK
9. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 26. januarja 1983 s pričetkom ob 16. uri Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora Anton Dolničar. Soglasno je bil sprejet naslednji dnevni red:                                                                      '  "
1.  Ugotovitev sklepčnosti zbora,
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 8. seje zbora,
3.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o davkih občanov.
4.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o posebnem občinskem prometnem davku,
5.  Obravnava poročila o realizaciji samoprispevka II in o poteku priprav na gradnjo objektov iz sredstev samoprispevka III,
6.  Obravnava osnutka okvirnega programa dela skupščine v letu 1983,                                                       •¦'
7.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju članov žirije za priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik,
8.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik,
9.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju priprav-Ijalnega odbora za organizacijo in izvedbo občinskega praz-nika v letu 1983 ter določitev kraja praznovanja,
10.  Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora združenega dela SML,
11.  Vprašanja in prediogi delegatov.                             4 K ločki 1.                                                .            •
Predsednik zbora je ralglastl sklepčnost seje. Od 49 delegatov zbora je bilo na seji prisotnih 34 delegatov.
Seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati našled-njih konferenc delegacij:
- št. 5 - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko,
- št. 6 - IGO Ljubljana,
- št. 13 - Kemijski inštitut Boris Kidrič,
- št. 18 - Kovinska industrija Ig,          '' " ¦ \
- št. 19 - Zmaga Ljubljana,
- št. 24 - Gostinsko podjetje Vič,
- št. 25 - TOZD Vinocet,
- št. 26 - 26 - Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja,
- št. 27 - Tobačna tovarna dsss,
- št. 32 - SGP Grosuplje TOZD gr. polizdelki,
- št. 34 - Dom srednjih šol,
- št. 37 - Šolske delavnice TŠ,
- št. 42 - Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS,'
- št. 45 - KIT LM TOZD Posestva,               ¦ a t ''
- št. 48 - KZ Velike Lašče.
Na seji zbora so bili prisotni tudi podpredsednik skupščine Jože dr. Fegeš, člana izvršnega sveta Jožica Pogačnik in Janko Japelj, Mitja Paulin, direktor uprave za družbene prihodke, Starte Drolc, pomočnik predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje ter predstavniki skupščine samoprispevka III. K ločki 2.
Skrajšan zapisnik 8. seje zbora združenega dela z dne 22. decembra 1982 je bil soglasno odobren. KtočM3.
Uvodno poročilo k psnutku odloka o davkih občanov je podal
,     . .     .                                                               A?fi
Mitja Paulin, direktor uprave za družbene prihodke. V njem je poudaril razloge za izdajo odloka in spremembe, ki naj bi bile sprejete.
V razpravi je sodeloval Albin Oven, delegat KD št. 44 - obrtne dejavnosti.
Tovariš Oven je opozoril, da je realno, objektivno in stimula-tivno izvajanje davčne politike osnovni predpogoi za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva oz. obrti. Hkrati je v pisni obliki predložil konkretne predloge delegacije k členom 22 do 25 ter k členoma 27 in 29.
Konferenca delegacij št. 22 - Mercator Rožnik TOZD Dolomiti je postavila vprašanje, kakšne so možnosti, da bi z ustrezno davčno politiko pospeševali posamezne panoge drobnega go-spodarstva.
Tovariš Paulin je nato pojasnil, da bomo v usklajevalnem po-stopku v regiji skušali čimveč predlogov, ki so podani k osnutku odloka, venasti v predlog odloka.
Sklep: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek od-loka o davkih občanov s podanimi predlogi. K točkl 4.
Krajšo uvodno obrazložitev k osnutku odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini, je podal Mitja Paulin. Ker k osnutku odloka delegati niso imeli pripomb ali dopolnitev je predlagal, naj zbor sklepa tudi o prekvalifikaciji osnutka odloka v predlog.
Sklep: Zbor združenega dela je soglasno sprejel:
1.  sklep o prekvalifikaciji osnutka odloka o spremembi in do-polnitvi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini v predlog odloka,
2.  predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o poseb-nem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik.
Zbor krajevnih skupnosti ni zaključil razprave o poročilu o realizaciji samoprispevka II in o poteku priprav na gradnjo objek-tov iz sredstev samoprispevka III. Na seji zbora sodelujejo tudi poročevalci, ki bi se morali udeležiti 5. točke dnevnega reda današnje seje, zato je predsednik zbora predlagal, da se 5. točko dnevnega reda prestavi za točko 11 in tako omogoči prisotnost članice izvršnega sveta in predstavnikov skupščine samopri-spevka III na seji zbora.
Predlog predsednika zbora je bil osvojen. Zbor je nadaljeval z cielom po sprejetem dnevnem redu. K točki 6.
V  krajšem uvodnem poročilu k osnutku okvirnega programa dela skupščine občine v letu 1983 je predsednik zbora Anton Dolničar poudaril, da letni program deUi zajema okvirne vsebin-ske naloge za posamezno področje delovanja skupščine in zbo-rov. Sestavni del letnega programa pa so programi dela za posamezno trimesečje tekočega leta.  Predsedstvo skupščine želi, da bi delegati vseh zborov podali čimveč predlogov in pobud za dopolnitev programa dela v letošnjem letu.
Razprave ni bilo.
Sklep: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek okvir-nega programa dela za leto 1983 K točki 7.                                                             '    •¦¦'¦¦¦¦'..'
Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je zbor združenega dela soglasno sprejel sklep o imeno-vanju žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v naslednji sestavi:
-  predsednik Emil Dolčič,
-  člani dr. Jože Fegeš, Franc Krumberger, Anton Pokovec, Stane Škrlj, Kurt Čuček, Andrej Kitek, Marjan Knavs in Bine Lenaršič.
Ktočki8.
Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel sklep o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1983. K točki 9.
Po uvodni obrazložitvi, ki jo je podal predsednik zbora, je zbor združenega dela soglasno sprejel:
1. sklep o imenovanju pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1983, v naslednji sestavi:
-  predsednik odbora Maks Klanšek,
-  namestnik predsednika dr. Jože Fegeš,           j    j
48
-  člani Aleš Rueh, Peter Vrhunc, Jože Šketa, Nataša Kovač, Janko Janša, Joško Vučemilo, Franc Krumberger, Janja Domitro-vič, Alojz Dolničar, Jože Lekšan in predstavnik KS Vrhovci,
2. sklep, da se praznovanje občinskega praznika - 27. aprila opravi v letu 1983 v krajevni skupnosti Vrhovci. K točki 10.
Delavec sekretariata za Ijudsko obrambo Sašo Golobič je podal pripombe občinskega štaba in sekretariata za LO na osnutek odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane. Pripombe so bile v pisni obliki predložene tudi za delegate, delegirane na sejo zbora združenega dela skupščine mesta.
Konferenca delegacij št. 31 - KPL - TOZD Komunalne gradnje je predlagala, da se drugi odstavek 16. člena osnutka odloka o zakloniščih glasi »Organizacija, ki komunalno ureja zemljišče, mora zagotoviti zemljišče za graditev skupinskega zaklonišča.«
Zbor združenega dela se je s pripombami občinskega štaba in sekretariata za LO ter KD št. 31. strinjal in zadolžil delegate, da jih na seji zbora združenega dela SML zastopajo
Drugih pripomb ali predlogov h gradivu skupščine mesta ni bilo.
Zbor združenega dela je nato delegiral na 9. sejo zbora združe-nega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 3. 2. 1983 naslednje delegate:
- za področje gosppdarstva:
1.  Mitjo Kelbiča, delegata KD št. 4            .                  .   -
2.  Vando Abrahamsberg, delegatko KO št. 2,
3.  Vlada Ropiča, delegata KD št. 8,
4.  Vasilija Kovačiča, delegata KD št. 21
- za področje kulture in prosvete:                         •
5.  Lučko Drovenik, delegatko KD št. 39,
6.  Gorazda Lešnjaka, delegata KD št. 40,
- za področje zdravstva in sociale:
7.  dr. Sonjo Čadež, delegatko KD št. 43,
- za področje obrti:                                                     .    •      -
8.  Albina Ovna, delegata KD št. 44,         -
- za področje kmetijstva:                  , »   9. Jožeta Reparja, delegata KD št. 46.
Ktočki 11.
Jože Repar, delegat konference delegacij št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič je postavil vprašanje glede območja Gmajnic ter hkrati zahtevo, da se to območje ohrani za kmetijske namene.
Konferenca delegacij št. 41 - BF VTOZD za veterinarstvo je predlagala, da prejmejo delegati do naslednje seje poročilo o izvajanju sklepa pod tč. 3 sprejetega na 5. skupnem zasedanju zborovdne24. 11. 1982.
K točki 5.
K poročilu o realizaciji samoprispevka II in poteku priprav na gradnjo objektov iz sredstev samoprispevka III je podala krajše uvodno poročilo članica izvršnega sveta Tatjana Brank. K poro-čilu je »prejel sklepe tudi izvršni svet skupščine občine. Navedeni so v delegatskem gradivu.
Konferenca delegacij št. 31 - KP Ljubljana TOZD Komunalne gradnje je opozorila, da je pravilno besedilo 1. točke na strani 5 delegatskega gradiva »v program je zajeta gradnja 140 mest iz sredstev samoprispevka II, razliko za40 mest zagotavlja skupnost samoprispevka III.«
V razpravi, v kateri so sodelovali Anton Piskar, delegat KD št. 31, Anton Dolničar, predsednik zbora in predstavnik skupščine samoprispevka III je bilo poudarjenb, naj se oziroma da se izkuš-nje, pridobljene pri gradnji objektov samoprispevka I in II v čim večji možni meri upoštevajo tudi pri gradnji objektov samopri-spevka III.
Sklep: Zbor združenega dela je sprejel predloženo poročilo s sklepi izvršnega sveta.
Seja je bila zaključena ob 17. uri.
Tajnikzbora:                                                   Predsednikzbora:
Marja Mihelič, I. r.                      .                    Anton Dolničar, I. r.
   odgovori na vprašanja delegatov
Dne 20/10-1982 je bilo na 5. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, s strani delegacije KS Trnovo, postavljeno naslednje delegatsko
VPRAŠANJE:
»Delegacija želi pojasnilo o realizaciji gradnje WO Trnovo. Ali so sredstva zagotovljena, kdaj se bo pričela gradnja in kakšna končna kapaciteta mest v tem WO je predvidena?«
ODGOVOR:
Izgradnja WO Trnovo je načrtovana v okviru II. in III. samopri-spevka v Ljubljani. Celotna kapaciteta VVO znaša 180 mest, od katere se financira iz naslova samoprispevek II za 140 in samopri-spevek III prizidek za 40 mest. Ustrezno temu se porazdelijo tudi stroški tehničnih in gospodarskih prostorov in zunanje ureditve.
Investicijska sredstva v okviru III. samoprispevka so zagotov-Ijena (16,6 mio din). Manjkajoča sredstva iz naslova II. samopri-spevka pa bodo v okviru možnosti pokrile temeljne skupnosti otroškega varstva v Ljubljani v okviru dopolnil k srednjeročnim planskim dokumentom 1981-1985 za obdobje 1983-1985.
V  primeru zagotovitve sredstev s strani SIS bomo z gradnjo WO Trnovo prideli v letu 1983.
Sekretar skupščine
samoprispevka III
•                     Mitja KUHAR, I. r.
Na 4. seji skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, dne 29/9-1982, je bilo s strani delegacije KS Škofljica, postavljeno nasled-nje delegatsko
VPRAŠANJE
»Zakaj je izpadel iz plana PTT objekt, saj je lokacija zagotov-Ijena?
Kakšen smisel ima širiti kabelsko omrežje v srednjeročnem planu (95. člen) če ne bo zgrajen objekt (avtomatske telefonske centrale). V škofIjici čaka na telefonski priključek cca 400 gospo-dinjstev.«
ODGOVOR:
Izgradnja PTT kapacitet na območju končne avtomatske cen-trale Škofljica je bila z rebalansom srednjeročnega plana prene-šena v naslednje srednjeročno obdobje 1986-1990, zaradi nere* šenega vprašanja pridobitve zemljišča za izgradnjo PTTstavbe in omejenih finančnih sredstev. V rebalansu srednjeročnega plana 1981-1985 je zajeta izgradnja le tistega soupada dela telefon-skega omrežja na območju škofljice, ki soupada z izgradnjo medkrajevnega kabla Ljubljana - je, Grosuplje.
Na 4. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, dne 22/10-1982, je bilo s strani dolegacije KS Rakitna postavljeno naslednje delegatsko .   VPRAŠANJE:
»Čeprav vprašanje sodi na sejo skupščine PTT smo vendar primorani tega sprožiti na zboru krajevnih skupnosti. Skupščina PTT nam je namreč odgovorila na že postavljeno vprašanje, da javne telefonske govorilnice Rakitna ne more dobiti, ker da je kapaciteta telefonskega kabla iz pošte Preserje v celoti izkori-ščena. Z odgovorom se ne strinjamo, ker ima Rakitna več samo-stojnih telefonskih številk, ki bi jih bilo mogoče spremeniti v dvojčke, pri čemer bi se linija za javno telefonsko govorilnico sprostila.
KS Rakitna se že nekaj let bori za pridobitev javne telefonske govorilnice, ker je stanje nevzdržno. Poleg 85 gospodinjstev je v Rakitni tudi okoli 200 do sedaj naseljenih vikend hišic, katerih lastniki dnevno potrebujejo telefonsko zvezo z Ljubljano in osta-limi kraji.
V glavnem se Ijudje obračajo na pisarno KS in na naročnike, ki imajo telefon. To je sila neprijetna zadeva, tako za tiste ki telefon potrebujejo, kot za tiste, ki ga morajo dati na razpolago. Pogo-vore je težko kontrolirati in obračunati, poleg tega pa nadlegova-nje naročnikov nikakor ni prijetno, zlasti ne v nočnem času. V letni sezoni, ko so počitniške hišlce zasedene. je v KS moteno delo s posredovanjem telefona.
Z ozirom na to, da je Rakitna dokaj oddaljena od vseh ostalih krajev, bi javno telefonsko govorilnico nujno potrebovala.
Menimo, da bi to bilo izvedljivo z že zgoraj omenjenim nači-nom, zato ne vidimo razloga ta tak odgovor skupnostt PTT.
Že nekajkrat smo od PTT prijeli zahtevek za lokacijo govoril-nice, ki smo \o posredovali, ponudili pa smo tudi sofinanciranje govorilnice. Kljub našemu velikemu prizadevanju po tej odobritvi do sedaj ni bilo uspeha, zato smo primorani podati to delegatsko vprašanje in prositi skupščino občine za posredovanje. Krajani Rakitne in lastniki počitniških hišic so v zvezi s tem na KS naslovili že mnogo pritožb z izjavami, da KS mora to vprašanje dokončno rešiti. Slišati je tudi pritožbe krajanov o pomenu KS in njihovih pritožbah, ki se žal nikoli ne upoštevajo in o tem, da nima pomena na sejah KS razpravljati o željah in potrebah krajanov. Tudi KK SZDL Rakitna je v zvezi s tem na PTT naslovila že nekaj vlog, vendar je na vse prišel negativen odgovor, ali pa tega sploh ni bilo.
V imenu krajanov Rakitne in vseh ostalih uporabnikov telefona prosimo za posredovanje.«
ODGOVOR:
Kapaciteta telefonskega kabla ATC Preserje je zasedena z glavnimi ter delno dvojčnimi telefonskimi priključki. Po tehničnih predpisih znaša dopustna razdalja med ATC in javno telefonsko govorilnico za telefonske vode premera žil 0,8 mm, maksimalno 10 km.
Ker je v primeru avtomatske telefonske centrale Preserje -Rakitna ta razdalja prekoračena, javne telefonske govorilnice v Rakitni ne moremo postaviti. V naselju Rakitna pa se lahko vključi še nekaj dvojčnih telefonskih priključkov.
Delegacija KS Peruzzl je na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29/9-1982, postavila naslednje delegatsko VPRAŠANJE:
»Postavitev javnih telefonskih govorilnic na območju KS Pe-ruzzi. Zahtevek in možne lokacije smo posredovali Podjetju za PTT promet v Ljubljani.«              •    , -
ODGOVOR:
Čeprav je Podjetje za PTT promet Ljubljana že odgovorilo krajevni skupnosti, vam posredujemo prepis odgovora:
V zvezi z vašim dopisom z dne 15/9-1982 vam sporočamo, da v vaši KS ni možno postaviti javne telefonske govorilnice, ker ni tehničnih možnosti. Ko se bo izvedlo kabelsko omrežje na tem področju, bomo lahko postavili tudi javno telefonsko gorovilnico.
Območna SIS za PTT promet Ljubljana
Sekretar skupščine •                                    "     PoldeOBLAK, I. r.
VPRAŠANJE KONFERENCE DELEGACIJ št. 3 z dne 3/11-1982 (Iskra DO Elektrozveze TOZD Antene in navigacije)
Na osnovi sklepa izvršnega sveta občine Ljubljana Vič-Rudnik o pobudi družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Ljubljane, da poda predlog za ukrepe družbenega varstva zoper SOZD Iskra, DO Elektrozveze, TOZD Antene in navigacije Ljubljana, Tržaška c. 2 (22. seja izvršnega sveta občine Ljubljana Vič-Rudnik z dne 27/10-1982) delavci TOZD Antene in navigacije ugotavljamo:
Vzroki, navedeni v sklepu za ukrep družbenega varstva so neutemeljeni in ne ustrezajo dejanskemu stanju:
1.  Sanacijski načrt celotne delovne organizacije je bil sprejet na zboru delavcev TOZD Antene in navigacije 29/7-1982
2.  Sanacijski program, imenovan tudi predsanacijski načrt, zaradi izgube TOZD Antene in navigacije v prvih 6 mesecih 1982 je bil sprejet in potrjen na delavskem svetu TOZD AIN dne 13/9-1982 in na zboru delavcev 8/10-1982.
Dokumentacija o sprejetju obeh sanacijskih načrtov je bila
49
pravočasno oddana pristojnim organom in dostopna vsem inter-esentom v arhivu TOZD Antene in navigacije.
Delavce TOZD AIN zanima, kako je moglo na izvršnem odboru občine Ljubljana Vič-Rudnik priti dotako nepopolnih informacij, ki lahko usodno vplivajo na delovanje TOZD. ODGOVOR:
Izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi takrat znanih podatkov o poslovanju SOZD Iskra DO Elektrozveze TOZD Antene in navigacije Ljubljana (organizacija je v prvem polletju 82 izkazala izgubo), na 22. seji 27. oktobra 1982 dal pobudo družbe-nemu pravobranilcu samoupravljanja, da poda predlog za ukrepe družbenega varstva zoper Iskrd DO Elektrozveze TOZD Antene in navigacije. Ta pobuda torej ni predstavljala sklepa o uvedbi, ampak je bila zadolžitev družbenemu pravobranilcu samouprav-Ijanja, da zadevo preveri in po svoji presoji ustrezno ukrepa.
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ugotavlja, da je bil 14/12-1982 uspešno izveden referendum, na katerem je bil dokončno sprejet sanacijskj program DO Elektrozveze, ki med ostalim vsebu-je tudi novo organiziranost delovne organizacije Z uspešno izvedenim referendumom se je TOZD Antene in naviga-cije kot samostojna temeljna organizacija ukinila, njena dejav-nost in kolektiv pa se bosta vključila v drugo, novokonstituirano temeljno organizacijo.
Zaradi tega in na osnovi dodatnih informacij o poslovanju TOZD AIN v letu 1982 je komite za družbeno planiranje in gospo-darstvo v soglasju z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ugotovil, da razlogov za uvedbo ukrepov družbenega varstva ni več. Zato je izvršni svet svojo pobudo na 36. seji 2/2-1983 uma-knil.
Izvršni svet
   INFORMACIJA
o  delu  Sveta  za  preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič Rudnik za leto 1982.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ustanovljen s sklepom Izvršnega sveta občine in ima 18 članov iz vrst: organi-zacij združenega dela, krajevnih skupnosti, osnovnih šol, vzgojno-varstvene organizacije, Postaje milice Vič, Zdravstve-nega doma Vič, AMD Zvezda, Izpitne komisije za voznike motor-nih vozil, občinskega sindikalnega sveta in Zavarovalnice Triglav.
V letu 1982 je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu spremenil kadrovski sestav. Razrešeni so bili 4 člani, na novo je imenovanih 5 članov. Zamenjana sta tudi tajnik in blagajnik.
Svet deluje na področju preventive in vzgoje v osnovnih šolah, vzgojno-varstvenih organizacijah, krajevnih skupnostih in orga-nizacijah združenega dela. Za ta področja so v fazi konstituiranja tudi posebne komisije v okviru sveta.
Svet je v letu 1982 posvetil največ pozornosti prometni vzgoji v osnovnih šolah in sicer:
-  Nudil jim je strokovno pomoč pri kolesarskih izpitih in kole-sarskih tekmovanjih.
-  Pomagal pri nabavi učnih pripomočkov za to področje.
-  Skupaj z AMD Zvezda je organiziral tečaje o cestnopromet-nih predpisih za vožnjo koles z motorjem. Tečaji so bili v 6-tih šolah   Od 148 učencev je izpit za voznika kolesa z motorjem uspešno opravilo 131 učencev.
-  Izvedeno je bilo občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« na osnovni šoli Preserje.
-  Pred zaključkom šolskega leta je svet predlagal vsem krajev-nim skupnostim, da organizirajo nadzorovano varstvo otrok v času počitnic, vendar pravega odziva ni bilo.
-  Pred pričetkom novega šolskega leta je svet opozoril vse osnovne šole, da morajp okrepiti dejavnost na področju pro-metne varnosti otrok, posabno tistih, ki prvič stopajo v šolo.
-  Nadaljeval je z akcijo »Prometna značka« na osnovnih šolah in vzgojnovarstvenih organizacijah. Za akcijo so sefprijavile vse šole, vendar vse preveč kampanjsko.
-  Svet je nadaljeval s predavanji in predvajanji prometno-vzgojnih filmov na bsnovnih šolah za učence in starše. V tem šolskem letu je bil predvajan film na 5 šolah (Ig, Dobrova, Horjul, Trnovo in Zavodu za slepo in slabovidno mladino).
-  Predstavniki sveta so v oktobru obiskali vse šole. Ugotov-Ijeno je bilo, da tiste šole, ki še niso imele varnostnega načrta le-tega pripravljajo in bodo sprejeti. Vsem šolam je bilo predla-gano, da bi na šolah, skupaj z miličniki, občasno kontrolirali opremljenost koles in ali imajo učenci - kolesarji kolesarske izkaznice.
Ugotovljeno je bilo, da je delo na osnovnih šolah preveč odvi-sno od aktivnosti in zavzetosti posameznih ravnateljev in mentor-jev. Mentorji so preobremenjeni. Pri prometni vzgoji naj bi sode-lovali vsi učitelji. Tam kjer so mentorji aktivni je prometna vzgoja dobro organizirana in tudi pionirji prometniki so aktivnejši. Men-torji predlagajo, da bi bilo v učnem načrtu planiranih več ur prometne vzgoje.
Poudariti velja, da so bile srednje in visoke šole pri prometni vzgoji premalo prisotne.
24/11-1982 smo v sodelovanju z osnovno šolo Polhov Gradec in pokroviteljem Hojo, TOZD Polhov Gradec, izvedli V. občinski prometni kviz za učence osnovnih šol. Sodelovalo je 9 ekip v nižji skupini (od 1-4 razreda) in 13 ekip vvišji skupini (od 5-8 razreda). Učenci so pokazali veliko znanja. Prvim trem ekipam iz vsake skupine so bile podeljene praktične nagrade, vsi tekmovalci in mentorji pa so prejeli svetleče obeske - kresničke.
Svet je nadalje predlagal vsem krajevnim skupnostim, da usta-novijo komisije za prometno jarnost. V 5 aktivnejših krajevnih skupnostih (Vrhovci, Brezovica, Krifn, Polhov Gradec, M. Belič), so komisije že prej delovale, v 7 krajevnih skupnostih (Preserje, Brdo, Ig, Velike Lašče, Zeleni log, Lavrica, Rožna dolina) so jih ustanovili takoj na pobudo sveta, v ostalih krajevnih skupnostih pa imenovanja že pripravljajp. Izmed teh članov bodo predlagani delegati za Komisijo za krajevne skupnosti pri Svetu za preven-
tivo-                             ' j, -\'. '. '.'•
V organizacijah združenegadela ni posebnega zanimanja za prometno področje. V letu 1982 je svet uspel organizirati preda-vanje v 5-tih večjih organizacijah in sicer o novostih v zakonu in predvajanju filma.
Svet za preventivo je 14. in 15. decembra 1982 izvedel akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo«.
Akcija je bila organizirana v treh smereh: Pregled vozil v Ser-visu Slovenija avta na Viču, pregled vozil v tekočem prometu in pregled tovornih vozil.
Skupaj je bilo pregledanih 191 osebnih vozil in 31 tovornih vozil. V servisu se je prostovoljnega pregleda udeležilo 26 oseb-nih vozil, medtem ko je bilo v tekočem prometu ustavljenih 165 vozil. Od 31 tovornih vozil je bilo prostovfiljno pripeljano le eno vozilo (Surovine Maribor, TOZD Ljubljana), 30 svojih vozil pa je pregledalo SGP Grosuplje.
Poudariti je potrebno, da se vozniki za svoja vozila (kljub dobri obveščenosti) niso posluževali kontrolnih pregledov, Organiza-cije združenega dela pa kljub dopisu in nekaterim osebnim raz-govorom, niso poslale svojih vozil na kotrolni pregled, čepravje bil organiziran v popoldanskem času za tovorna vozila in celo-dnevni za osebna vozila.
Ugotovljeno je bilo, da je akcijo potrebno izvesti vsaj 2 x letno, in to pred letno in zimsko sezono, saj je od 191 na hitro pregleda-nih vozil bilo »brezhibnih« le 81, kar kaže na vse prej kot zadovo-Ijivo skrb naših voznikov za svoja vozila.
Svet je pred koncem leta aktivno sodeloval v republiški akciji »S kresničko je varneje na cesti«. še pred začetkom zimskih počitnic naj bi bili vsi šoloobvezni otroci in otroci, ki hodijo v malo šolo, opremljeni s svetlobnim telesom imenovanim »kre-snička«. Zakon o varnosti cestnega prometa v svojem 52. členu določa, da morajo pešci ponoči ali obzmanjšani vidljivosti, nositi ustrezno svetlobno telo. Otroci do 14. leta starosti takoj, odrasli pa po 1. februarju 1984.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je poslal Mestnemu komiteju za komunalno gospodarstvo, promet in zveze predloge za ureditev prometne signalizacije v krajevnih skupnostih in sicer: za KS Vnanje gorice, Horjul, Rob in Stane Sever so že izdane odločbe, zahteva KS Polhov Gradec je bila poslana decembra 1982 in še ni realizirana. Svet je poslal zahte-vek.tudi Železniškemu gospodarstvu Novo mesto za ureditev znakov na progi Ljubljana Novo mesto, saj so bile na tej progi letos 3 smrtne žrtve. Podjetje Avtocesta je Svet opozorilo na prehod pešcev preko avtoceste. Na območju razcepa avtoceste na Viču je približno 20 takih mest, kjer pešci nasilno prekoraču-jejo avtocesto. Vse pogosteje pa se pojavlja tudi objestno izživlja-nje nad prometno signalizacijo. Svet je opozoril vse prizadete krajevne skupnosti naj opozorijo krajane na nevarnost in jim skušajo preprečiti dejanja, ki niso v skladu s človeško etiko in varnostjo cestnega prometa. Zahtevek za stalno osvetlitev preho-dov za pešce je bil poslan tudi Komunalnemu podjetju Ljubljana, TOZD Javna razsvetljava, ki pri omejitvah in izključitvah elek-trične javne razsvetljave izključi tudi nekatere osvetlitve preho-dov za pešce, kar pa je izredno nevarno.
.                           *51
V občinskem glasilu Naša Komuna je bilo objavljenih 12 pro-metnovzgojnih člankov. Ob dnevu šoferjev je bilo podeljenih 7 plaket »vzornega voznika«, 15-tim pa »prometna značka«, ki jo podeljuje Republiški svet za aktivno delo na področju prometne vzgoje.
ševanju prometne varnosti v okolici šol in močno frekventnih prehodih, k^jih koristijo šolarji na poti v šolo in iz nje.
-  Svet bo pripravil predloge za podelitev plaket in prometnih značk.
-  Svet se bo povezoval z vsemi organi in organizacijami v občini, mestu in republiki, ki lahko kakorkoli vplivajo na pro-metno varnost (Republiški svet, Mestni svet, Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, Zvezo šoferjev in avtomehanikov, Avtomotozvezo in drugimi).
S^et za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
PROGRAM
dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič Rudnik za leto 1983.
V letu 1983 bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deloval predvsem na naslednjih področjih: Vzgojnovarstvenih organizacijah, osnovnih šolah, krajevnih skupnpstih in organiza-cijah združenega dela.
Za ta področja se formirajo tudi posebne delovne komisije v okviru sveta. Komisije so še v fazi konstituiranja. Svet bo sklical posamezne komisije ter se dogovoril o delu za posamezna po-dročja.
Kot redni program dela sveta so v načrtu sledeče akcije:
- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo povečal aktivnost pri delu z vzgojnovarstvenimi organizacijami in vključil v program tudi prometno značko ter predvajal prometno vzgojne filme.
-  Nadaljeval bo z dosedanjo prometno vzgojo na osnovnih šolah in skušal organizirati pionirsko prometno službo na vseh šolah. Pripravil bo razgovor z mentorji in ravnatelji šol, organizi-ral predavanje za mentorje in jim skušal nuditi vso pomoč pri prometni vzgoji otrok.
- Pripravil bo predavanja in filme s področja prometne vzgoje za starše otrok na osnovnih šolah
- Svet bo v aprilu organiziral vsakoletno občinsko tekmovanje-Kaj veš o prometu za učence osnovnih šol, ki bo potekalo na osnovni šoli Vič. Skušal bo pritegniti k sodelovanju tudi učence srednjih šol.
- V sodelovanju z Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo organiziral republiško tekmovanje »Kaj veš o prometu« za učence osnovnih šol in srednjih šol, ki bo 23. aprila 1983 na"osnovni šoli Marjan Novak Jovo - Vič. Tekmovanje zajema testiranje na posebnih testnih polah, praktično vožnjo v tekočem prometu in spretnostno vožnjo ha poligonu. Ob tekmo-vanju poteka tudi prometna manifestacija s slavnostnim sprevo-dom.
-  V mesecu novembru je predvideno vsakoletno občinsko prometno kviz tekmovanje za učence osnovnih šol. Najboljše ekipe se udeležijo prometnega kviza, ki ga organizira Mestni svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
- Akcijo »s kresničko je varneje na cesti« bo skušal izpeljati na vseh osnovnih šolah, vzgojno-varstvenih organizacijah in skup-nostih.
-  Svet se bo povezoval s komisijami za prometno varnost v krajevnih skupnostih in jim pomagal pri reševanju problemov. Organiziral bo predavanja in predvajanje prometno-vzgojnih fil-mov.Skupaj z AMD Zvezda bo pripravil tečaje za voznike motor-nih vozil in posvetil več skrbi površinam, ki so namenjene kole-sarjem th pešcem.
l   - Povečal bo sodelovanje z organizacijami združenega dela.
-  Sodeloval s Postajo milice pri vzgoji in preventivi na vseh področjih.
-  Nadaljeval z akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo« in sicer 2-krat letno - pred poletno in zimsko sezono.
-  Pomagal šolam in vzgojnovarstvenim organizacijam pri re-
52
Izvršni svet na svoji 38. seji z dne 23/2-1983 sprejme informa-cijo o delu za leto 1982 in program dela Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 z naslednjimi ugotovitvami:
1.  Izvršni svet ugotavlja, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s svojim delom zagotavlja ustrezno kontinui-teto dela.
2.  Izvršni svet ugotavlja, da je še vedno premalo prisotna preventiva in vzgoja v cestnem prometu v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
3.  Izvršni svet se zahvaljuje članom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za njihovo prizadevno delo v prete-klem letu.
¦¦¦•¦"¦,¦¦         '                                  ¦        " ¦ '*   :¦-.,¦*                                                                     •     ¦     w::' :.¦     .    •¦;.) vo.l,    <   '   ¦
¦ .--$•                                                                                  ¦                                                                                                                                   .¦ -     .
\ ¦ ,'-¦'                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                         '                                                                                                                                                                                       '                                                                                                                                                                                                                     ¦         ¦
.   ¦                                                                                                               ¦¦..,.'                                                                                                          '¦ ..                                                                            „                                                    *
•         ¦•                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       ¦      ¦"".¦'¦',
v  V.                                                                                     -                                      -..¦'..¦¦.
*                                                                                                                                                                                                                                                                                                                         .                                                                              ¦                                                                                                                                      '                                                                    ¦                                                                                                                              ¦-..'.¦
^ <                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           ¦        ¦¦"     .                                                                                                                                                                         ¦, ¦
¦        -.    ¦'    ¦'";¦'   ; ¦¦¦'.•;¦¦..       ¦'       ¦'       ' ¦'*¦ '¦'¦"^j ¦ ' ¦  •"¦¦
¦                                                                                                                        .        .                                                                                                                                                                                          ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                 -.¦¦¦'-    i      '
(    ¦        .      ..¦''. •'...       ¦   ,                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    ¦•                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                         -¦     ¦
¦•..•*                                                                                     •"¦•¦'                                                                    '':¦'''¦¦      '¦                                                                                                       ! '                                                                   ./¦'."
¦¦"¦'.                                                                                                                                                                                                                                                                                             '                                                                                                                                                                                         ¦.-..'                                                                            ¦                                                                          I                                                                                                                   .    ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                      '     , ¦
-                                                                                                                                                *¦                                                                                                                                                  '                                        '                                                                                                                                         V
I                                     ¦¦,'¦¦¦
¦                                                                                                                                                                                                                                                      .1                                                                                                                                           .
'  .                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       -                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   '    -¦ ¦    ;                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      .                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        .•
y.                                                            • '                                                                                                .                                                                                                                                     #
¦ ¦                                                                                                                                                             ¦                                                                   ¦   ¦ ¦                                                                                                                                                                                                           .                                                                                                                                           v
¦¦                                                                                                                                                      ¦                                                          .                                                                                                                                  .                                               •                                                                                                               ¦                                                                                                •.¦¦".
"'¦¦.'                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           *>                                                                                                                                                                                                                                     •-                                                                                                                                                                                                                                  '
\.                                     ¦..'¦,-                                                                     .                                                          -                                  -   ^                            .    .                       ¦ .
\                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               ¦                                                       ¦                                                                                                                                                                                               t
¦"                                                                                                                                                                                 ¦        .                                                            .    .                                                                                                                           ¦                                                                                                                                                                    «$                                                  .    -                                                                 '                                                                                                               '-   ¦        ,    ¦
,                                                                                           -                                      ¦                                       ¦                                             s    '                                                  .                                               '                                                                         "                                                                                                            .                                                                          •                                                                                                        •   .                                                             '                                                                                                       .-,¦''
. ¦ ¦ " '¦'.'•"'"¦¦    ¦   ¦"¦¦'     ¦' ¦   .¦ '.   ¦   . \ "       ' ¦
' ¦                                                                                                                                                          '                                                            '                                                                                                                         -                                                                                                                                                                  "                                                                                                                                                                                            ¦                                                                                                                                                                                                                                ¦*
¦ ¦                                                                                                               ':  ¦¦¦¦',   ^1         ¦    v '    .                                             ¦                                                                :                                                            .¦                                                         •    '                                                          :                                                                                     :        '
¦ •                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               ¦                                                                                                                                                                                                                        -,'•'¦''¦'¦' ;   ¦'¦¦:.'.       ¦".     '   ¦                                                                                                                                                                                                                      ' ¦ '                                                                                                                                                              ¦       ¦                                                                                                                                                                                                                                                   '. ,.
'' '                                                                                                                                                                                                                              .       ¦                                                                                                                                                                                                                              ¦ ¦    '                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              "       ''                                                                                                                                                                                              ¦      .    ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                              -
¦.¦¦¦'¦.-.'¦¦¦         ''¦';                                                                                                                         ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              /     ¦                                                                                                                                                                                                               ¦                                                                                                                                    -     *..
'   '.- 'v                                               "    :  "   :"./        ¦'¦¦.  ¦ ¦:.   •¦'.'•.¦¦'  -;' ¦     '¦'                                                                                                                                                                 *                                                                                                                               .         !¦-,'¦
#¦"'¦¦•¦¦¦.-•                                                         .                                                                                              ¦                                                                                                                 '                                                                                                                                            *                                             i
.¦/"¦•'                                                     .                                                .    \                                                                                .                                                                                                                                 •                                                 '                                                                                                                                                                                                                                                                      ¦
/                                                                                                                                                        '                                                                   "                                                                                               ¦-..':.                                                         '                                                                                                                                              V      "¦¦¦¦¦
•    .                                                                                                                                                                           ...;   - ^ ¦¦¦     '""./.'¦   ¦ ;:   .         ¦   .                                                                                                                                                                                                       ¦ t                                                                                                                                                                                                                                                                        ,       ' •"¦'.'
¦'¦¦''•.¦¦,        •                                                                                                                                                                                  '                                                                                                                                                                 .¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   * ¦
,   .                                                                                                     ¦                                                                                                                                                                                                   •                                                                                                                                               '                                                                                                                                                            ...                                                                                           "                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       ¦                                                                                                                                                                                                                                                                           , _ '    _    ;    \      -''¦,'.<'
* ¦ '* •                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  * ¦'¦*'¦''.
>                                                                                                                                                                 •
\ ¦                                                             ¦                                                                       ' •                                                                                                                                                 "                                                                                                               .                                                                                                                                                                                                        .                                                                                                 ¦                                                                                                                                                                                                                                          ¦'.                                                                                           ¦
•                                                                                                                                                                                                                                   ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  -¦
¦    *        . ¦   ',                                                                                                                                                                                                                                                    ] '¦'•¦.¦¦¦.'¦•''¦•.-,     '   ¦       ¦         '         ¦'¦¦        ¦.''¦•¦¦•¦.
.    ¦    '                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             ¦¦'.;¦.                                                                                                                                                                                                                                                                                                      ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      . #-      ¦
1 •       *                                                                                                                                                                                                                                                     '                                                                                                                                                                                             ¦      ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                 .'                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          '                                                                                                                                                                                                                                                 ¦
'" ¦.'    '.'¦-"¦     ¦¦    '•   '. •¦'¦'. ¦¦.'.'  ¦¦     '   ¦'       :    '.' '     '¦¦         ¦¦'      "  '       ¦ • ¦
¦                                                                      ¦'-.'¦'¦                                                                                                                                                                          *                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          f    '     ¦                                                                                                                                                                                                                                                          ''                                                                                                                                                                 ¦¦¦'*¦-¦'. ^
;;t;54                              ,         .        .  '     ¦¦'¦'¦¦¦.¦•'.¦_.:      * ',                       '         '•        .                                                                                              ¦                       ¦¦¦¦¦•.
• .                                                                                         .        ¦¦                                                                                                                 ¦                                                                                                                                                   •                                                                                                                                                     ¦                                                                                                         '¦'   ¦                                                                                                        .                                                                                                                                                                                         ¦
I-¦    '                                              ¦                                                        V                                            .'                                                                                                                  .
,'¦'*,'                                                                                                                               .                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      *
I
\       ¦                                         ¦         .                                                    ' ¦     '
'                                                                                                                                                                                                                                                                  .                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             '*',¦•                                                                                                                                                                                                                                                                                                            '
*•                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 ¦ ¦   ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                     :                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   •¦
."..¦¦#'¦                                                                                                                                                                                                     .                                                                                                                                                         ¦        ¦ '                                                                                                                                                                                 ¦                                                                                    .                                                                                                      ¦
¦¦':*.¦¦ ,'*•-¦'                                                                                                                                                                ¦  '      '  "                                                                                                                                                                                                                                                                                   • ¦                                                                     .                                                           ¦
"'                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      ¦                                                                                                                                                                             ¦.¦'.¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    •
.¦¦¦¦'¦                                                                                                                                                                                                             *                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             (-                                                                                                                                                                                              (
¦   '     .                                                                                                                                                                                                         '                                                                                                                                                             ¦                                                    ¦                                                                      '                                                                                                                               i                                                                                                                                                                                                     ¦
.:-      ¦.'¦¦;.''.'¦•.                                                                                               ¦    ¦'•.    ¦ ¦    •.      r     -   ¦¦ ¦   ¦¦; ¦......   .'¦•¦....¦                                                                                                               v
¦;¦..;¦.      .'   '                                                                                                                                                                                                                         ¦      . ¦        ¦.     .••'¦¦                                                                                          ' »
Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.                                                                                                                               N