ISSN 1313-2943 Fm KLIMATSKE RAZMERE V JULIJU Padavine so na severu in vzhodu močno presegle dolgoletno povprečje VPLIV VREMENA NA POČUTJE IN ZDRAVJE Ob koncu julija nas je zajet vročinski val . r. i w " 5 J J ~ J J II 131.JAW I i I BIB ■ m U ^ | | ^ I. ■■ ■ T II It LI i! IT D li J< :! ? i Na Primorskem je ozon spet presegel mejno vrednost j." T 3797 RAZVOJ VREMENA Julija nas je zajelo nekaj hudih neurij., najhuje je bilo 22. julija VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v juliju 2005...................................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2005.....................................................................................................................20 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................27 Meterorološka postaja Letališče Cerklje....................................................................................................33 AGROMETEOROLOGIJA 35 HIDROLOGIJA 40 Pretoki rek v juliju.......................................................................................................................................40 Temperature rek in jezer v juliju................................................................................................................44 Višine in temperature morja.......................................................................................................................46 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juliju 2005 ...........................................................................50 ONESNAŽENOST ZRAKA 53 Onesnaženost zraka v juliju 2005..............................................................................................................53 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 62 POTRESI 65 Potresi v Sloveniji - julij 2005....................................................................................................................65 Svetovni potresi - julij 2005.......................................................................................................................67 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 69 OTROCI O VREMENU 74 Fotografija z naslovne strani: Julij je bil najtoplejši, na Primorskem pa tudi najbolj sončen, mesec poletja 2005. Julija so cvetele sončnice (Hellianthus). Ime Hellianthus izvira iz dveh besed, Helios, ki pomeni sonce in Anthos, ki pomeni rožo. Sončnica se vedno obrača proti soncu in ta lastnost ji je dala tudi ime. (Fotografija: Marko Clemenz) Cover photo: July was the warmest month of summer 2005, in Primorska region also the sunniest. Sunflowers were blooming in July. Name Hellianthus derives from two words: Helios for sun and Anthos for flower. (Photo: Marko Clemenz) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm METEOROLOGIJA METEOROLOGY Klimatske razmere v juliju 2005 Climate in July 2005 Tanja Cegnar Julij je osrednji poletni mesec, običajno je to tudi najtoplejši in najbolj sončen mesec. Tudi v poletju 2005 je bil julij najtoplejši mesec. Tako kot že večkrat letos je bilo tudi julija nekaj izrazitih in hitrih prehodov iz toplega v hladno vreme in obratno. Kljub razočaranju, ki ga je v prvi tretjini prinesel vsem, ki so pričakovali zelo vroče poletje, je v zadnji tretjini meseca vendarle postregel z vročinskim valom, ki so ga mnogi težko prenašali. Na srečo huda vročina ni trajala dolgo. Predvsem po zaslugi vročinskega vala v zadnji tretjini julija je bila povprečna mesečna temperatura povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med pol in 1.5 °C, kar je z nekaj izjemami še v mejah običajne spremenljivosti julijske temperature. Na Obali, Trnovski planoti, Kočevju in vzhodnem delu Slovenskih goric odklon ni dosegel 0.5 C. Sončnega vremena je bilo nekoliko več kot običajno le na Obali, Krasu in Goriškem, drugod pa so predvsem zaradi prevladujočega oblačnega vremena v prvi tretjini meseca nekoliko zaostali za dolgoletnim povprečjem. O 6 «i •Ö 4 £ £ 2 o Ph Q 0 O £ O -2 ^ Q O -4 BILJE V I i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 O 6 < n 4 S £ 2 o Q 0 u ^ o -2 d n o -4 LJUBLJANA t ti \i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 C? 6 >o 4 S Efe 2 O Q 0 O £ O -2 J Q O -4 -6 NOVO MESTO .1 T" m'......p ti 8 G 6 < »O 4 S Efe 2 O 8 0 §-2 J z M Q O -4 MURSKA SOBOTA IPt 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -6 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, July 2005 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Opazno je hladno obdobje od 5. do 12. julija, nato nadpovprečno topli dnevi sredi meseca, ki jih je nekajdnevno sveže vreme ločilo od vročega sedemdnevnega vročega obdobja konec meseca. Padavine so razen na Obali, Postojni, Kočevju in Goriškem presegle dolgoletno julijsko povprečje padavin. Več kot dvakratna običajna količina padavin je padla v Lescah, dvakratni julijski količini 8 8 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavin pa so se približali tudi v delu Zgornjega Posočja in ponekod na Štajerskem ter Koroškem. Bilo je nekaj močnih neurij, tudi takih s točo. Izpostavimo le najbolj odmevnega: 22. julija zvečer je neurje najbolj besnelo nad Kozjanskim in delom Sotelskega. Hudourniški potoki so poplavljali hiše in gospodarska poslopja, sprožali so se zemeljski plazovi, k škodi je prispevala tudi toča. Istega dne zvečer je močan naliv pustošil tudi na Gorenjskem v Tržiču, Radovljici in Gorenji vasi. Močan naliv je sprožil več zemeljskih plazov, narasli hudourniki so zalili številne kleti. Neurja, vendar z manjšimi posledicami so tistega dne divjala tudi ponekod na Dolenjskem, v Posavju in na Notranjskem. Povprečna julijska temperatura zraka je bila v Ljubljani 21.1 °C, kar je 1.2 °C nad dolgoletnim povprečjem in na meji običajne spremenljivosti povprečne julijske temperature zraka. Odkar merimo temperaturo v Ljubljani na sedanji lokaciji je bil najtoplejši julij 1995, takrat je bila povprečna temperatura 22.8 °C, z 22.6 °C so mu sledili juliji 1950, 1983 in 2003, julija 1994 je bila povprečna temperatura 22.5 °C, opazno toplejši od letošnjega je bil tudi julij 1988 s povprečno temperaturo 22.0 °C. Daleč najhladnejši je bil julij 1948 s 17.6 °C, s 17.7 °C mu je sledil julij 1954, le malo višja je bila povprečna julijska temperatura leta 1960 (18.2 °C) in leta 1962 (18.3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 16.0 °C, kar je 1.9 °C nad dolgoletnim povprečjem in nekoliko presega meje običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12.2 °C, najtoplejša pa leta 1995 s 16.7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 26.6 °C, kar je 0.5 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 1983 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 30.2 °C, najhladnejši pa leta 1954 s 23.4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 35 LJUBLJANA BEŽIGRAD < N25 < P20 < w PLi W 15 H bi 1 < & N < P < & W CLc w H KREDARICA j . i 1* - m. A A •T . * • /Ua V V \ \l i U\l 111111111111111111111111111111111111111111111111111 10 'I I 11 I I 11 I 11 I I I 11 I 11 I I I 11 I 11 I I I 11 I 11 I I I 11 I 11 I I I 11 I 11 I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 1961-1990 Tako kot v nižinskem svetu je bil julij toplejši od dolgoletnega povprečja tudi v visokogorju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 7.0 °C, kar je 1.2 °C nad dolgoletnim povprečjem in nekoliko presega meje običajne spremenljivosti julijske temperature zraka. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4.1 °C, 4.3 °C je bilo julija 1961, 4.4 C je bilo v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000, julija 1960 je bila povprečna temperatura 4.5 °C. Najmanj hladen je bil z 9.8 °C julij 1983, sledil mu je z 8.5 °C julij 1995, julija 1994 je bila povprečna temperatura 8.0 °C, julija 2003 pa 7.9 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Na Kredarici so bili julija trije hladnih dnevi, v nižinskem svetu ni bilo hladnih dni. Topli so dnevi, ko najvišja dnevna temperatura doseže vsaj 25 °C. Na Obali je bilo 28 toplih dni, v Vipavski dolini 26, na Krasu pa 23. V Ratečah, kjer je nadmorska višina merilne postaje 864 m, je bilo 11 toplih dni. Tudi v Slovenj Gradcu je bilo malo toplih dni, našteli so jih 14. V Ljubljani je bilo 20 toplih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani najmanj toplih dni julija 1954 (samo devet), kar 30 jih je bilo julija 1983, v 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletnem povprečju jih je devetnajst in pol (slika 3). Julij je v dolgoletnem povprečju mesec z največ dni s temperaturo 30 °C ali več, takim dnevom pravimo vroči. Julija 2005 se je temperatura zraka dvignila nad 30 °C tudi v Ratečah, seveda pa tudi povsod drugod v nižinskem svetu. V Ljubljani so bili od sredine minulega stoletja brez vročega dneva le juliji 1954, 1966, 1978, 1979, 1981, 1996 in 1997. Kar 15 pa jih je bilo julija 1983. V dolgoletnem povprečju je vročih pet julijskih dni, tokrat jih je bilo osem (slika 4). g 20 J § 15 H 10 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število toplih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature more than 25 °C in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 4. Število vročih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 30 °C in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 Najnižjo julijsko temperaturo so v visokogorju izmerili ob izrazitem prodoru hladnega zraka 6. julija, na Kredarici so izmerili -1.4 °C, v preteklosti so julija na tej visokogorski meteorološki postaji izmerili že občutno nižjo temperaturo, tako je bilo julija 1965 kar -6.1 °C, julija 1971 so izmerili -5.4 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo julija 1970 z -5.0 °C, julija 1962 se je temperatura spustila na -4.6 °C. V nižinskem svetu so najnižjo temperaturo izmerili 6. ali 7. julija 2005. V Ratečah so izmerili 5.4 °C, v Lescah 6.0 °C, v Slovenj Gradcu 7.3 °C, v Postojni 8.2 °C. V Novi vasi je bilo 6.3 °C, v preteklosti se je julija ohladilo tudi do ledišča (julija 1960 0.0 °C). V Murski Soboti se je temperatura spustila na 8.6 °C, julija 1969 so izmerili 0.8 °C, tudi julija 1962 je bilo s 3.6 °C bistveno hladneje kot letos. Na letališču v Portorožu je bila najnižja temperatura 12.0 °C, v julijih 1953, 1993, 2000 in 2004 se je temperatura spustila nekoliko pod 10 °C. V Črnomlju so z 10.0 °C krepko presegli doslej najnižjo julijsko temperaturo iz let 1960 in 1962, ko so izmerili 4.4 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 10.4 °C. V preteklosti se je najbolj ohladilo julija 1948 (5.1 °C), julija 1962 (5.8 °C), julija 1969 (7.0 °C), julija 1960 pa so izmerili 7.2 °C. 15 25 10 5 5 0 0 S34 3 S32 Slika 5. Najvišja julijska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute maximum air temperature in July and the 1961-1990 normals Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka julija 2005 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, July 2005 Najvišjo temperaturo v juliju 2005 so na vseh merilnih postajah zabeležili proti koncu meseca, to je med 28 in 30. julijem. V Vipavski dolini je temperatura celo presegla 35 °C (v Biljah so izmerili 38 36 30 28 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35.5 °C, v Slapu pa 36.0 °C). To ni najvišja do sedaj izmerjena julijska temperatura, saj so julija 2003 v Biljah izmerili 36.1 °C. V Portorožu se je ogrelo na 34.6 °C, v preteklosti se je temperatura julija že večkrat povzpela višje (julija 1952 na 36.6 °C, julija 1994 na 35.1 °C, v julijih 1957, 1968 in 1998 na 35.0 °C in julija 1958 na 34.8 °C). Ljubljana je, verjetno po zaslugi širjenja mesta in sprememb v bližini merilnega mesta, glede na ostale kraje med julijskim vročinskim valom izstopala po visoki temperaturi, ki je dosegla 35.0 °C. Vendar to ni julijski rekord, saj so v preteklosti že nekajkrat izmerili višjo temperaturo (julija 1950 38.8 °C, v julijih 1957 in 1983 37.1 °C, julija 2003 35.5 °C in julija 1966 35.3 °C). V Murski Soboti se je ogrelo na 33.4 °C, kar je opazno manj od najvišje temperature v preteklosti (julij 1950 39.8 °C, 1968 37.2 °C, julija 1957 in 2003 36.7 °C in julij 1952 35.7 °C). O 15 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 ^ 35 ■ O O ~ 30 Hi p 25 H < Pi 20 £ S 15 w H 10 NOVO MESTO 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 ^ 35 O o w 30 < Hi p 25 H C tU 20 £ S 15 w H 10 40 ^ 35 O o w 30 < Hi p 25 H C Pi 20 £ S 15 w H 10 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN PORTOROŽ 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 30 25 < Pi P H C ¿2 20 S p^ w H 15 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), julij 2005 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), July 2005 20 10 5 0 5 5 40 40 35 35 30 25 20 15 10 10 5 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici je bila najvišja letošnja julijska temperatura 18.4 °C, v preteklosti pa se je temperatura julija že dvakrat dvignila višje, julija 1983 (21.6 °C), julija 1957 pa so izmerili 18.8 °C. Povprečna temperatura je bila julija povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. Pretežni del ozemlja je imel temperaturni odklon med pol in 1.5 °C. Na Obali, Trnovski planoti, Kočevju in vzhodnem delu Slovenskih goric odklon ni dosegel 0.5 °C. Največji odklon je bil v Postojni, kjer je bil julij 1.8 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne julijske temperature od dolgoletnega povprečja. Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin julija 2005 Figure 8. Precipitation amount, July 2005 Slika 9. Višina padavin julija 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in July 2005 compared with 1961-1990 normals Veliki dolenci Lendava Jeruzalem Slovenske konjice Sevno Nova vas Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangartom Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce Godnje 0 50 100 150 200 250 300 350 400 ™ 1 1 1 j 1 | 1 1 — ' 1 — , 1 p ™ ' 1 1 1 1 1 1 1 povprečje 1961-90 _ julij 2005 Slika 10. Mesečna višina padavin v mm julija 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in July 2005 and the 1961-1990 normals Julijska višina padavin je prikazana na sliki 8. Julija večino padavin prispevajo oblaki vertikalnega razvoja, padavine so običajno razporejene neenakomerno. Največ padavin so namerili v vasi Žaga (365 mm), obilne so bile tudi padavine v Lescah (293 mm), 263 mm so namerili na Jezerskem, v vasi Soča 262 mm, v Kamniški Bistrici je padlo 254 mm, v Podljubelju 255 mm, v Slovenj Gradcu 256 mm. Obilne so bile padavine tudi na Pohorju in Kozjaku, v Lovrencu so izmerili 349 mm, v Duhu 313 mm, v Podlipju 317 mm in na Kozjem vrhu 305 mm. Na Obali je bilo najmanj padavin, namerili so le 63 mm. Na sliki 9 so julijske padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo julijskih padavin ni bilo doseženo na Obali (padlo je le 85 % običajnih julijskih padavin), Postojni, Kočevju in na Goriškem z delom Posočja. Pretežni del države je dobil več padavin od dolgoletnega povprečja. Več kot dvakratna običajna julijska količina padavin je padla v Lescah, dvakratni julijski količini padavin pa so se približali tudi v delu Zgornjega Posočja in ponekod na Štajerskem ter Koroškem. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo najmanj na Obali, na letališču v Portorožu jih je bilo le šest. Trije padavinski dnevi več so bili v Postojni. Največ padavinskih dni je bilo v Julijcih in Karavankah, našteli so jih 17. V Ljubljani je bilo 14 padavinskih dni, kar je štiri dni nad dolgoletnim povprečjem Slika 11. Sončni zahod v Kopru Figure 11. Sunset in Koper § O J £ w H 25 20 15 10 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0 Slika 12. Število padavinskih dni v juliju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in July with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 5 Slika 13. Padavine julija in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in July and the mean value of the period 1961-1990 £ > < I >t>0 > 300 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Julija je v Ljubljani padlo 142 mm, kar je 16 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 1971, namerili so le 23 mm; nekoliko bolje je bilo julija 1983, ko je padlo 31 mm, julija 1995 je bilo 39 mm padavin, julija 1982 pa 44 mm. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, 230 mm pa julija 1957. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - julij 2005 Table 1. Monthly meteorological data - July 2005 Postaja NV RR Padavine in pojavi RP SD Kamniška Bistrica 601 254 133 16 Brnik 384 224 168 14 Jezersko 894 263 143 17 Podljubelj 740 255 147 17 Log pod Mangartom 650 230 125 16 Soča 487 262 153 15 Žaga 353 365 180 13 Kobarid 263 185 105 12 Kneške ravne 752 188 91 14 Nova vas 722 162 123 12 Sevno 515 198 167 16 Slovenske Konjice 332 194 148 14 Jeruzalem 345 195 179 14 Lendava 195 145 152 13 Veliki Dolenci 308 169 172 15 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in v hladnem delu leta tudi snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Slika 14. Trajanje sončnega obsevanja julija 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 14. Bright sunshine duration in July 2005 compared with 1961-1990 normals 80 % Na sliki 14 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja julija v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo nekoliko preseženo le na Obali, Krasu in Goriškem. V pretežnem delu države je bilo sončnega vremena med 90 in 100 % dolgoletnega povprečja. Poleti je najmanj sončnega vremena v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo le 174 ur, kar je desetino manj od dolgoletnega povprečja. Največ ur sončnega vremena pa so zabeležili na Obali, sonce je sijalo 326 ur, kar je 4 % več od dolgoletnega povprečja. V preteklosti so bili na Obali bolj sončni le trije juliji: leta 2004 je sonce sijalo 364 ur, julija 1956 359 ur in julija 1965 357 ur. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo w J: > < 20 P* KREDARICA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w vi m o o N >o § w £ ti A20 AD Ph BILJE 1 j; 1 3 5 7 9 11 13 15 17 DAN 19 21 23 25 27 29 31 W J: P A D A i LJUBLJANA -rj 5 l.l.lr ,J j 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w VI m o o N >o N o 30 w J: ti < 20 Q < Ph NOVO MESTO p J PPl rrrrrFFrlirrrrrrr DAN 50 15 50 15 40 12 12 9 9 6 6 10 3 3 0 0 0 50 15 50 15 40 12 40 12 30 9 9 6 20 6 3 10 3 0 0 0 1 3 7 40 ? S ^ 30 w g < 20 Q < Ph 10 0 -11 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w vi m o o N >o N o w £ ti <20-- Q < Ph MARIBOR i 1 Ppr JmI 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w vi m o o N >o N o 50 5 50 15 40 2 12 9 9 6 6 10 3 3 0 0 1 3 5 7 3 5 S s ^ 30 w £ ti A20 MURSKA SOBOTA lili......UrP j 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > W VI m o o N >o N o s s 30 w J: ti A20 D A P* PORTOROŽ 1 3 5 7 9 12 ^ £ > 9 W m m o 6 I >o N 3 g ......................0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 50 15 50 5 40 40 12 9 6 10 10 3 0 0 0 Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2005 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2005 Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 300 250 200 - 150 - 100 50 0 Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in July and the mean value of the period 1961-1990 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Julija 2005 je bilo v Ljubljani 251 ur sončnega vremena, kar je 3 % manj od dolgoletnega povprečja. Po petnajstih nadpovprečno sončnih julijih dolgoletno povprečje tokrat ni bilo doseženo. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena julija 1987 (311 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (310 ur) ter 1952 (307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, 213 ur sončnega vremena je bilo julija 1977. 0 i,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, i,,, ii,,, i, i,,,, i,,,, i,, 0 -1 1111,11111111111111111111111111111111111111,, 1111111111 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 17. Število jasnih dni v juliju in povprečje obdobja Slika 18. Število oblačnih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 17. Number of clear days in July and the mean value Figure 18. Number of cloudy days in July and the mean of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Črnomlju in Kočevju je bilo deset jasnih dni, na Obali je bilo 8 jasnih dni, na Goriškem šest, toliko jih je bilo tudi na Bizeljskem. V visokogorju so julija jasni dnevi redki, na Kredarici sta bila le dva. Samo dva jasna dneva so zabeležili tudi v Postojni in v Slovenj Gradcu. V Ljubljani so bili štirje jasni dnevi, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja (slika 17); od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani le trije juliji brez jasnega dneva. Deset julijskih jasnih dni je bilo v letih 1983 in 1990. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ jih je bilo v Prekmurju, v Murski Soboti jih je bilo 11. Po deset oblačnih dni je bilo na Kredarici in v Beli krajini. Na Obali in na Goriškem sta bila dva oblačna dneva. V Ljubljani je bilo osem oblačnih dni, kar je dva dni več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bil julija štirikrat le po en oblačen dan (v letih 1971, 1983, 2001 in 2003), julija 1954 pa jih je bilo 14. V povprečju so oblaki prekrivali največ neba v visokogorju, na Kredarici kar 6.5 desetin. Ob morju je bila povprečna oblačnost le 3.5 desetin. Med območja z razmeroma veliko povprečno oblačnostjo spadajo tudi Prekmurje in Koroška, povprečna oblačnost je bila okoli 6 desetin. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 5.4 desetine. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - julij 2005 Table 2. Monthly meteorological data - July 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 18.6 0.5 24.9 13.6 31.2 28 6.0 6 0 15 0 226 5.4 7 5 293 215 16 6 0 0 0 16.1 Kredarica 2514 7.0 1.2 9.6 4.4 18.4 29 -1.4 6 3 0 381 174 90 6.5 10 2 241 119 17 9 19 0 0 754.3 7.8 Rateče-Planica 864 16.4 0.7 23.2 10.9 30.7 28 5.4 6 0 11 19 219 95 5.7 8 4 220 148 15 7 4 0 0 917.5 13.6 Bilje pri N. Gorici 55 22.4 1.0 28.8 16.3 35.5 30 10.0 6 0 26 0 288 110 4.1 2 6 103 96 10 7 0 0 0 1007.4 18.4 Slap pri Vipavi 137 21.8 1.0 28.7 16.5 36.0 30 11.5 7 0 26 0 4.9 5 5 146 131 11 2 0 0 0 14.7 Letališče Portorož 2 22.7 0.3 28.7 17.2 34.6 30 12.0 7 0 28 0 326 104 3.5 2 8 63 85 6 11 0 0 0 1013.0 18.3 Godnje 295 21.3 1.5 27.5 15.9 34.0 28 11.0 6 0 23 0 2.6 3 19 122 126 11 1 0 0 0 10.8 Postojna 533 19.5 1.8 25.0 12.8 34.0 30 8.2 7 0 16 0 253 96 5.6 7 2 101 89 9 3 1 0 0 16.9 Kočevje 468 18.2 0.4 25.4 12.6 33.7 29 8.5 7 0 16 0 5.1 9 10 118 93 11 4 7 0 0 16.4 Ljubljana 299 21.1 1.2 26.6 16.0 35.0 29 10.4 6 0 20 0 251 97 5.4 8 4 142 116 14 9 3 0 0 980.3 17.1 Bizeljsko 170 20.7 1.3 27.1 15.6 34.6 29 11.0 6 0 22 0 5.6 9 6 197 196 14 4 3 0 0 17.2 Novo mesto 220 20.6 1.3 25.9 15.2 33.4 28 11.2 7 0 17 0 239 89 5.2 9 8 140 117 12 8 3 0 0 988.6 18.5 Črnomelj 196 21.1 1.3 26.6 14.8 34.3 28 10.0 7 0 18 0 5.0 10 10 154 143 11 9 1 0 0 19.6 Celje 240 20.3 1.1 25.9 14.9 33.4 28 9.5 6 0 19 0 228 95 5.5 7 4 233 174 15 11 0 0 0 986.8 17.8 Maribor 275 20.7 1.1 25.5 16.1 33.5 28 9.8 6 0 19 0 231 93 5.7 9 5 201 170 15 8 0 0 0 982.3 17.2 Slovenj Gradec 452 18.6 1.0 24.4 13.1 32.2 30 7.3 6 0 14 0 220 90 6.1 8 2 256 182 16 6 2 0 0 16.1 Murska Sobota 188 20.3 1.1 26.0 14.8 33.4 29 8.6 6 0 19 0 234 90 6.0 11 3 144 137 13 6 3 0 0 992.8 17.1 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - julij 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - July 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 20.5 26.3 28.5 15.8 12.0 14.5 11.1 23.1 28.8 32.0 17.3 14.6 16.1 13.6 24.5 30.7 34.6 18.3 16.0 17.3 14.6 Bilje 20.1 25.6 29.3 14.3 10.0 13.0 9.0 22.7 29.3 31.7 17.1 15.5 16.3 14.7 24.0 31.3 35.5 17.6 15.4 16.6 14.3 Slap pri Vipavi 19.5 25.2 29.0 14.8 11.5 12.8 10.0 22.1 29.3 31.6 16.9 15.0 15.2 13.0 23.7 31.3 36.0 17.6 16.0 15.8 14.6 Postojna 16.8 21.3 26.0 11.2 8.2 9.5 5.8 20.0 25.2 28.6 13.8 11.0 11.9 8.8 21.7 28.2 34.0 13.4 11.8 11.5 10.0 Kočevje 15.6 21.7 25.9 11.1 8.5 11.1 8.2 18.8 26.1 31.0 12.8 10.2 12.6 10.0 19.9 28.2 33.7 13.7 11.7 13.5 11.5 Rateče 13.6 19.4 24.3 8.8 5.4 6.5 3.2 16.9 24.3 28.2 11.4 10.0 9.0 6.2 18.6 25.6 30.7 12.4 9.8 9.7 7.4 Lesce 15.9 21.2 25.1 10.8 6.0 10.6 5.5 19.4 26.2 29.0 15.1 12.5 13.7 11.0 20.4 27.3 31.2 14.8 12.0 13.6 11.3 Slovenj Gradec 15.8 21.0 25.0 10.5 7.3 9.7 3.6 18.8 24.8 29.4 13.8 9.8 12.6 7.7 21.0 27.0 32.2 14.9 10.8 11.3 4.6 Brnik 16.7 22.0 26.5 11.3 7.4 19.9 26.9 30.1 14.3 11.4 21.2 28.8 34.0 14.8 12.3 Ljubljana 17.8 22.8 27.4 13.2 10.4 12.2 9.5 21.8 27.4 31.1 16.7 15.1 14.5 12.0 23.6 29.4 35.0 17.8 15.5 15.1 13.8 Sevno 15.9 20.6 24.5 12.2 8.6 11.5 7.6 19.2 24.6 28.6 15.4 12.9 13.6 11.7 21.3 26.4 31.8 17.0 13.2 14.8 11.5 Novo mesto 17.6 22.9 26.8 12.9 11.2 11.5 8.7 21.3 26.5 31.6 15.7 12.8 13.2 10.5 22.7 28.2 33.4 17.0 13.7 14.5 10.4 Črnomelj 18.7 23.8 27.8 12.6 10.0 11.9 9.5 21.5 26.9 32.0 15.5 12.0 14.3 10.0 22.8 29.0 34.3 16.3 12.5 15.4 12.0 Bizeljsko 18.0 24.1 29.6 13.4 11.0 13.1 10.0 21.1 27.5 32.0 15.9 13.4 15.1 12.6 22.7 29.5 34.6 17.3 12.6 16.3 12.0 Celje 17.3 22.3 26.5 12.2 9.5 11.2 7.6 20.7 26.6 30.5 15.7 13.0 14.0 10.8 22.6 28.4 33.4 16.6 13.8 15.1 12.3 Starše 17.3 22.7 29.5 13.1 10.1 12.5 8.1 21.4 26.4 31.6 16.5 13.7 14.9 11.6 22.5 28.2 33.6 17.3 12.4 15.9 11.3 Maribor 17.9 22.0 26.3 13.6 9.8 21.6 26.5 32.1 16.7 14.2 22.6 27.8 33.5 17.7 13.6 Jeruzalem 17.3 21.8 26.0 12.9 9.5 12.4 9.0 20.8 25.9 31.5 16.8 14.0 14.5 12.0 21.8 27.0 32.0 17.6 13.5 15.5 10.0 Murska Sobota 17.6 22.5 26.7 12.4 8.6 12.0 7.1 21.3 27.0 32.1 15.6 12.7 14.4 11.1 21.9 28.2 33.4 16.3 10.3 15.8 9.9 Veliki Dolenci 16.5 12.6 9.0 9.1 4.4 20.7 25.6 30.5 16.5 14.4 11.4 10.0 21.5 26.8 32.0 17.2 11.0 12.4 7.4 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - julij 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - July 2005 Postaja I. Padavine II. in število padavi III. nskih dni M od 1.1.2005 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 57.7 7.0 4.8 2.0 0.1 1.0 62.6 10.0 363 Bilje 83.7 6.0 7.6 3.0 11.8 2.0 103.1 11.0 478 Slap pri Vipavi 112.6 6.0 14.7 4.0 18.8 3.0 146.1 13.0 517 Postojna 88.9 6.0 8.2 5.0 4.0 3.0 101.1 14.0 569 Kočevje 82.5 7.0 20.7 6.0 15.1 3.0 118.3 16.0 606 Rateče 127.4 7.0 58.6 7.0 33.5 4.0 219.5 18.0 623 Lesce 152.0 7.0 36.9 6.0 104.0 4.0 292.9 17.0 706 Slovenj Gradec 147.8 5.0 89.9 9.0 18.3 4.0 256.0 18.0 606 Brnik 149.8 7.0 26.3 7.0 47.5 4.0 223.6 18.0 646 Ljubljana 114.3 7.0 18.5 6.0 9.1 4.0 141.9 17.0 535 Sevno 130.3 7.0 46.1 8.0 21.9 3.0 198.3 18.0 607 Novo mesto 89.8 6.0 30.4 8.0 19.6 4.0 139.8 18.0 623 Črnomelj 77.4 7.0 48.7 7.0 28.2 1.0 154.3 15.0 657 Bizeljsko 111.5 6.0 39.0 6.0 46.6 4.0 197.1 16.0 582 Celje 129.4 6.0 59.7 8.0 44.3 4.0 233.4 18.0 629 Starše 87.2 6.0 86.6 6.0 23.8 5.0 197.6 17.0 502 Maribor 92.9 6.0 92.5 7.0 15.2 6.0 200.6 19.0 573 Jeruzalem 112.7 6.0 46.1 5.0 36.0 5.0 194.8 16.0 589 Murska Sobota 94.5 6.0 31.5 6.0 17.8 5.0 143.8 17.0 445 Veliki Dolenci 99.1 6.0 40.5 6.0 29.0 6.0 168.6 18.0 412 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2005 550 -i 500 450 - ja 400 s 350 - > < 300 u < 250 - t 200 150 - > 100 - 50 0 LJUBLJANA JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2005 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 5.5 % N 2.1 m/s , o o, NNE 2.8 %/s Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje NNW 1.2 m/s 4.5 % 5.3 % E 2.1 m/s W 1.8 m/s Slika 19. Vetrovne rože, julij 2005 Figure 19. Wind roses, July 2005 7.5 % N 1.3 m/s 5.3 % N 3.0 m/s 5.6 % NNW 1-5 %/s MME 101 % NNE 1.0 m/s NNW 1.3 %/s 15.7 % NNW 5.4 m/s 2.7 % NNE 3.0 m/s 4.6 % NW 1.8 m/s mit 124 % NE 1.3 m/s NW 1.9 m/s MD 22 % NE 1.7 m/s NW 4.3 m/s MC 23 % NE 2.2 m/s 2.2 % WNW 1., %/s 7.0 % ENE 1.2 m/s 16.2 % WNW 2.1 m/s 1.1 % ENE 1.2 m/s CMC 2.9 % ENE 2.6 m/s _ 7.3 % ... 2.6 % E 1.5 m/s W 1.6 m/s 2.2 % E 1.0 m/s 3.2 % W 1.5 m/s 2.7 % W 4.4 m/s 3.6 % E 2.2 m/s 1.0 % WSW 1.0 m/s ccc 15 % ESE 1.2 m/s WSW 1.2 m/s 6.0 % ESE 1.6 m/s WSW 1.3 m/s CCC 85 % ESE 3.0 m/s 1.5 % SW 0.9 m/s SE 43 % SE 1.9 m/s 7.6 % SW 1.9 m/s S- 6.° % SE 1.5 m/s 0.3 % SW 1.5 m/s 16.8 % SE 4.9 m/s 2.2 % SSW 1.1 m/s ccc 130 % SSE 2.3 m/s 8.2 % SSW 1.4 m/s SSE 29 % SSE 1.2 m/s SSW 11 m/s ___ 1.6 % SSE 2.5 m/s 13.0 % S 2.6 m/s 5.2 % S 1.2 m/s 0.3 % S 1.2 m/s 2.6 % N 1.5 m/s °.9 % N 1.5 m/s 1.9 % N 2.1 m/s 5.8 % NNE u %/s 0.6 % NNW 1.6 %/s 1.3 % NNE 1.0 m/s 3.4 % NNW 2.7 m/s 1.1 % NNE 2.4 m/s 3.0 % NW 1.0 m/s MC 126 % NE 1.8 m/s 1.3 % NW 1.3 %/s MD 27 % NE 1.4 m/s ..,., 16.8 % NW 3.9 m/s MD 16 % NE 2.3 m/s 5.1 % WNW 1.1 m/s DMD 75 % ENE 2.0 m/s 5.7 % WNW 3.1 m/s DMD 38 % ENE 2.5 m/s WNW 1.3 %/s 5.8 % ENE 1.5 m/s 9.1 % W 1.1 m/s 2.8 % E 1.2 m/s 17.9 % E 1.5 m/s 2.3 % W 2.4 m/s WSW 1.7 %/s ESE 20 % ESE 1.1 m/s WSW 1.8 m/s CCD 264 % ESE 1.7 m/s WSW 3.0 %/s ccc 34 6 % ESE 2.5 m/s 8.7 % SW 1.9 m/s 58 % SE 1.0 m/s 9.0 % SW 1.2 m/s 5.1 % SW 2.9 m/s 10.7 % SE 2.5 m/s SE 7.5 % SSW 1.3 m/s SSE 85 % SSE 1.6 m/s 2.8 % SSW 3.5 m/s SSE 20 % SSE 3.1 m/s SSW 2.5 %/s SSE 9.2 % S 1.4 m/s 2.4 % S 1.0 m/s S 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na Letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 35 % vseh terminov, jugovzhodniku je pripadlo le 5 %. Severozahodnik je pihal v 17 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 18. julija dosegel 16.4 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 50 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 31. julija dosegel 14.1 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, ki je pihal v 12 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema je pihal v 20 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 16. julija 13.0 m/s. Na Kredarici je veter v sunku drugi julijski dan dosegel hitrost 23.6 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 52 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 27 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 41 % vseh primerov, južnemu vetru in jugjugovzhodniku pa 26 %, sunek vetra je 16. julija dosegel hitrost 13.7 m/s. V Novem mestu je bilo največ severovzhodnika, skupaj s sosednjima smerema so ti vetrovi pihali v 26 % terminov, veter iz smeri od zahoda do jugjugovzhoda je pihal v 52 % vseh terminov; največja izmerjena hitrost je bila prvega julija 13.4 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, julij 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, July 2005 Postaja Temperatu ra zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -1.2 0.8 2.7 0.8 186 19 0 78 90 100 120 104 Bilje -0.8 0.9 2.5 1.0 189 28 35 98 84 110 127 108 Slap pri Vipavi -0.7 0.9 2.7 1.0 237 48 56 131 Postojna -0.2 1.9 3.8 1.8 209 22 12 89 67 104 115 96 Kočevje -1.7 0.6 1.9 0.4 193 46 39 93 Rateče -1.8 0.9 2.7 0.7 260 101 81 148 58 104 113 93 Lesce -1.2 1.7 2.7 1.1 406 72 214 213 Slovenj Gradec -1.3 0.9 3.3 1.0 315 172 44 182 62 93 113 90 Brnik -1.3 1.2 2.5 0.8 367 50 109 164 Ljubljana -1.6 1.6 3.5 1.2 274 47 22 116 62 112 113 97 Sevno -1.8 0.7 2.6 0.6 320 106 63 167 Novo mesto -1.3 1.6 3.2 1.3 225 68 56 117 68 96 102 89 Črnomelj -0.8 1.4 3.0 1.3 202 143 74 140 Bizeljsko -0.9 1.4 3.2 1.3 312 109 160 196 Celje -1.4 1.2 3.3 1.2 287 121 110 174 71 100 113 95 Starše -1.7 1.7 2.9 1.1 247 185 69 170 Maribor -1.3 1.7 2.9 1.1 277 193 42 170 Jeruzalem -1.8 1.0 2.0 0.4 352 110 102 179 Murska Sobota -1.3 1.8 2.6 1.1 318 75 53 137 58 101 110 90 Veliki Dolenci -2.1 1.4 2.3 0.5 373 115 81 173 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec V prvi tretjini julija je bila temperatura povsod po državi nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, z izjemo Goričkega odklon ni presegel 2 °C. Padavine so povsod močno presegle dolgoletno povprečje, skoraj povsod je padlo najmanj dvakrat toliko dežja kot običajno, v Lescah pa kar štirikrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo, na Obali so dosegli devet desetin običajnega trajanja sončnega obsevanja, v Zgornjesavski dolini, osrednji Sloveniji in na Koroškem je bilo le tri petine toliko sončnega vremena kot običajno. Druga tretjina julija je bila nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja, še najbolj so ga presegli v Prekmurju. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, na Obali in v Postojni je padla komaj petina dolgoletnega povprečja, manj kot za polovico povprečja je bilo padavin v osrednji Sloveniji, v Kočevju in Postojni. V Mariboru je bilo skoraj dvakrat toliko dežja kot običajno. Dolgoletno 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečje sončnega obsevanja je bilo povsod doseženo ali preseženo, na Goriškem in v osrednji Sloveniji je bilo sončnega vremena za desetino več kot običajno. Slika 20. 22. julija 2005 je zvečer neurje najbolj besnelo nad Kozjanskim in delom Sotelskega, a tudi ponekod na Gorenjskem. Zgodaj popoldne so nad tem območjem vidni prvi kopasti oblaki Figure 20. On July 22nd severe storm developed above Dolenjska, Notranjska and Zasavje, but also parts of Gorenjska region were damaged Slika 21. 26. julija 2005 zvečer je neurje pustošilo na Koroškem. Na liki je viden velik nevihtni oblak nad Koroško in okolico Figure 21. On July 26th severe storm developed above Koroška region Zadnja tretjina julija je bila opazno toplejša kot običajno, dolgoletno povprečje je bilo preseženo za 2 do 4 °C. Padavine v pretežnem delu države niso dosegle dolgoletnega povprečja, vendar so bile razlike med kraji zaradi nevihtnega značaja padavin velike. V Lescah je padla več kot dvakratna običajna količina padavin; dolgoletno povprečje je bilo preseženo tudi v Jeruzalemu, na Bizeljskem in v Celju ter na Brniku. Na Obali sploh ni bilo padavin, v Postojni je padla le desetina običajnih julijskih padavin, v Ljubljani pa petina. Odkar imamo meteorološka opazovanja in meritve na Kredarici je bilo vključno z letošnjim sedemnajst julijev brez zabeležene snežne odeje. Julija 1978 so zabeležili 25 dni s snežno odejo, julija 1984 20, julija 1980 pa 18 dni, julija 1970 in 2001 pa 15 dni. Julija 2004 je snežna odeja prekrivala tla 10 dni. Na sliki 22 je največja višina snežne odeje na Kredarici. 250 200 150 < g > 100 50 0 Najdebelejšo snežno odejo so namerili julija 1978, snega je bilo kar 238 cm. Julija 1985 je snežna odeja dosegla 150 cm, julija 2001 so namerili 140 cm snega, julija 1984 pa 130 cm. Slika 22. Največja višina snega v juliju Figure 22. Maximum snow cover depth in July 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Na sliki 23 je število dni z nevihto ali grmenjem v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; julija je bilo število dni z nevihto ali grmenjem na teh meteoroloških postajah enako ali nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani, na Kredarici in Črnomlju so zabeležili po devet nevihtnih dni, po enajst na Letališču Portorož in Celju; do šest pa na Koroškem in v Prekmurju ter Lescah. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo £ Q O ta > M H RATEČE £ Q O J 10 > 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 20 - 1951 1957 1963 l'l'M'l'M'l'l'M'l'M'l'fl 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 20 Q O d 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 23. Število dni z nevihto v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Number of days with thunderstorm in July and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so to meteorološko postajo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so zabeležili sedem dni z meglo, v Ratečah štiri. Slika 24. Število dni z meglo v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1961-1990 Q O ►J > w H 20 15 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili julija trije dnevi z meglo, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja, ki je bilo z osmimi dnevi zadnjič preseženo julija 1980. Od sredine minulega stoletja so bili trije juliji brez opažene megle, leta 1953 je bilo julija sedemnajst dni z zabeleženo meglo. 20 5 0 5 15 15 -J 10 5 5 0 0 5 0 Na sliki 25 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Da je bilo vremensko dogajanje dokaj pestro razberemo tudi iz poteka zračnega pritiska, saj so poleti razlike med območji visokega in nizkega zračnega pritiska precej manjše kot pozimi. Povprečni dnevi zračni pritisk je bil prvega julijskega dne 977.2 mb, do 3. julija narasel na 983.7 mb in se 5. julija spustil na 976.5 mb. Nato je naraščal do 14. julija, ko je dosegel 985.0 mb, po vmesnem padcu na 978.6 mb 18. julija, je zračni 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pritisk 20. julija dosegel enako vrednost, kot je bila 14. julija. Nato je hitro padel in 22. julija z 976.1 mb dosegel najnižjo vrednost v juliju 2005. Slika 25. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare julija 2005 Figure 25. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in July 2005 Na sliki 25 desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vodne pare v zraku je bila nizka 2. julija (delni pritisk vodne pare 12.1 mb), najmanjša pa 6. julija (11.8 mb). 17. julija se je delni parni pritisk povzpel na 20.4 mb, nato za nekaj dni upadel, zadnje dni meseca, ko je bilo zelo vroče, pa ponovno naraščal, najvišjo mesečno vrednost je dosegel s 23.1 mb predzadnji julijski dan. SUMMARY The mean air temperature in July was above the 1961-1990 average, the anomaly was mostly between 0.5 and 1.5 °C that is with some exceptions mostly within the limits of normal variability. Towards the end of July there was a heat wave, which significantly contributed to the above average monthly temperature. Also in July there were some sudden and intense changes from warm to cold weather and back to warm. There was a cold period during the first third of the month; the middle of July was warm. There was more sunny weather than on average only on the Coast, Karst and Goriška region. Elsewhere sunshine duration was bellow the 1961-1990 average, mostly due to prevailing cloudy weather during the first third of July. Precipitation was distributed unevenly and it was mostly above the 1961-1990 average, the only exception with precipitation below average were the Coastal region, Postojna, Kočevje and Goriška region. In some areas of Gorenjska, Upper Soča valley, Štajerska and Koroška region approximately double amount of usual precipitation in July fell. On July 22nd severe weather occurred in some parts of Gorenjska, Dolenjska and Notranjska. Also hail was observed, but most of the damage was caused by flash floods of torrential water streams. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month ( °C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (° C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 ° C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 19 Razvoj vremena v juliju 2005 Weather development in July 2005 Janez Markošek 1. julij Oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami Nad severovzhodno Evropo, Balkanom in Jadranom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je pomikala prek Slovenije. V višinah se je proti vzhodu prek naših krajev pomikala dolina s hladnim zrakom (slike 2-4). Ponoči in čez dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami. Lokalno so bili tudi močnejši nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24, ob morju 26 °C. 2. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo oblačno, ponekod vetrovno Nad Alpami se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo vzhodno od nas še jedro hladnega zraka. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj je bilo v severovzhodni Sloveniji še pretežno oblačno in ponekod je rahlo deževalo. V višjih legah in ponekod po nižinah je pihal severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 29 °C. 3.-4. julij Delno jasno z zmerno oblačnostjo Od Skandinavije do osrednjega Sredozemlja je segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil nad Alpami greben s toplim zrakom. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Več jasnine je bilo prvi dan, drugi dan pa je bilo občasno ponekod tudi pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29 °C. 5. julij Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma nevihtami, hladno Nad vzhodnimi Alpami, Panonsko nižino in severnim Sredozemljem je nastalo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je od severozahoda proti Alpam segla dolina s hladnim zrakom (slike 57). Že v noči na 5. julij se je pooblačilo, padavine in nevihte so se do jutra razširile nad vso državo. Čez dan je bilo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Zvečer se je ob morju razjasnilo. Zapihal je severni do severovzhodni veter. Padlo je od 25 do 75 mm dežja, največ v Beli krajini. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22, na Primorskem do 26 °C. 6. julij Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla ali nizka oblačnost Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno in deloma srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7.-12. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, pogosto dež, deloma plohe in nevihte, hladno Na vreme pri nas je vplivalo višinsko jedro hladnega zraka, ki se je zadrževalo nad Alpami, severnim Sredozemljem, zahodnim Balkanom in delom Jadrana (slike 8-10). Prevladovalo je pretežno oblačno in razmeroma hladno vreme s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. 8.,11. in 12. julija so bilo lokalno tudi močnejši nalivi. Sončna obdobja so bila kratka, občasno je bilo delno jasno predvsem na Primorskem. Tudi ponoči je pogosto deževalo. Razen na Primorskem, se najvišje dnevne temperature niso dvignile nad 25 °C. 13.-14. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska, višinsko jedro hladnega zraka pa se je pomaknilo nad Balkan. S severnimi vetrovi je pritekal toplejši, vendar občasno še bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so bile v notranjosti države krajevne plohe in nevihte, prvi dan le v vzhodni in južni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31 °C. 15. julij Pretežno jasno, občasno delno oblačno V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 31 °C. 16. julij Spremenljivo oblačno, občasno padavine, deloma nevihte Nad severno in delom srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Zjutraj in dopoldne se je prek Alp proti vzhodu pomikala oblačnost tople fronte, proti večeru pa nas je oplazila slabo izražena višinska dolina s hladnim zrakom (slike 11-13). Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, le v severovzhodni Sloveniji je bilo dopoldne pretežno oblačno z manjšimi krajevnimi padavinami. Popoldne se je zmerno pooblačilo in proti večeru so bile krajevne plohe in nevihte. Ob nevihtah je pihal močan veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 17.-18. julij Delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne in zvečer posamezne nevihte Nad srednjo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan oslabelo. Zahodno Evropo je dosegla hladna fronta. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Popoldne in zvečer so bile posamezne nevihte. Drugi dan je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 32 °C. 19. julij Ponoči povsod dež, čez dan delne razjasnitve, še plohe in nevihte Nad srednjo Evropo je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska z vremensko fronto, ki se je v noči na 19. julij pomikala prek Slovenije. Višinska dolina s hladnim zrakom nas je prešla čez dan. (slike 14-16). Padavine in nevihte so do jutra zajele vso Slovenijo. Na Krasu je bilo neurje z močnim nalivom in močnim vetrom. Čez dan se je delno razjasnilo, sredi dneva in popoldne so bile še posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29 °C. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj in dopoldne posamezne plohe Nad severno in severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska motnja se je v prvi polovici dneva ob zahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Delno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne so bile posamezne plohe. Proti večeru je bilo povsod pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26, na Primorskem do 30 °C. 21.-23. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad južno Skandinavijo ter delom zahodne in srednje Evrope jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme pri nas (slike 14-16). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Krajevne plohe in nevihte so se pojavljale v noči na 21. julij in nato čez dan. Drugi dan je bilo dopoldne suho vreme, popoldne so bile spet pogoste plohe in nevihte. Lokalno so bilo tudi močnejši nalivi, ponekod, na primer v Črnomlju, je padala toča. Zadnji dan obdobja je dopoldne ponekod še deževalo, na Primorskem pa se je že delno razjasnilo. V notranjosti države je bilo razmeroma hladno, najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25 °C, na Primorskem pa so bile najvišje dnevne temperature do 30 °C. 24.-25. julij Delno jasno z zmerno oblačnostjo Nad Alpami, Balkanom in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, drugi dan dopoldne pa pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 26. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne posamezne nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma vlažen zrak (slike 17-19). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 27.-29. julij Pretežno jasno, zelo vroče V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje v višinah s šibkimi jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo in zelo vroče. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 35 °C. 30. julij Pretežno jasno, zelo vroče, zvečer v severni Sloveniji nevihte Nad srednjo Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je ob jugozahodnih višinskih vetrovih dosegla Alpe. Pred njo je nad naše kraje še pritekal zelo topel zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Zvečer se je zmerno pooblačilo in v severni Sloveniji so bile krajevne nevihte. Zelo vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 36 °C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 31. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer posamezne nevihte Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal malo manj topel in bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so bile le še posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 29, na Primorskem do 33 °C. Slika 1. Meteorološka postaja v Babnem polju, znana je po nizkih zimskih temperaturah Figure 1. Meteorological station in Babno polje, it is well known for low winter air temperature 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1.7.2005 ob 14. Slika 3. Satelitska slika 1.7.2005 ob 14. uri uri Figure 3. Satellite image on July, 1st 2005 at 12 GMT Figure 2. Mean sea level pressure on July, 1st 2005 at 12 GMT Slika 4. Topografija 500 mb ploskve 1.7.2005 ob 14. uri Figure 4. 500 mb topography on July, 1st 2005 at 12 GMT Slika 5. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5.7.2005 ob 14. Slika 6. Satelitska slika 5.7.2005 ob 14. uri uri Figure 6. Satellite image on July, 5th 2005 at 12 GMT Figure 5. Mean sea level pressure on July, 5th 2005 at 12 GMT Slika 7. Topografija 500 mb ploskve 5.7.2005 ob 14. uri Figure 7. 500 mb topography on July, 5th 2005 at 12 GMT 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 8. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11.7.2005 ob Slika 9. Satelitska slika 11.7.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 8. Mean sea level pressure on July, 11th 2005 at 12 GMT Figure 9. Satellite image on July, 11th 2005 at 12 GMT Slika 10. Topografija 500 mb ploskve 11.7.2005 ob 14. uri Figure 10. 500 mb topography on July, 11th 2005 at 12 GMT Slika 11. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16.7.2005 ob Slika 12. Satelitska slika 16.7.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 11. Mean sea level pressure on July, 16th 2005 at 12 GMT Figure 12. Satellite image on July, 16th 2005 at 12 GMT Slika 13. Topografija 500 mb ploskve 16.7.2005 ob 14. uri Figure 13. 500 mb topography on July, 16th 2005 at 12 GMT 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 14. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21.7.2005 ob Slika 15. Satelitska slika 21.7.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 14. Mean sea level pressure on July, 21st 2005 at 12 GMT Figure 15. Satellite image on July, 21st 2005 at 12 GMT Slika 16. Topografija 500 mb ploskve 21.7.2005 ob 14. uri Figure 16. 500 mb topography on July, 21st 2005 at 12 GMT Slika 17. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26.7.2005 ob Slika 18. Satelitska slika 26.7.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 17. Mean sea level pressure on July, 26th 2005 at 12 GMT Figure 18. Satellite image on July, 26th 2005 at 12 GMT Slika 19. Topografija 500 mb ploskve 26.7.2005 ob 14. uri Figure 19. 500 mb topography on July, 26th 2005 at 12 GMT 26 UV indeks in toplotna obremenitev UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks Sončni žarki sicer že junija dosežejo največjo moč, a v povprečju je ozonska zaščitna plast junija nad našimi kraji nekoliko debelejša kot v juliju, zato so vrednosti UV indeksa junija in julija v podobne. V Uradu za meteorologijo Agencije za okolje tudi letos redno dnevno objavljamo napoved UV indeksa. Objavljamo najvišjo dnevno vrednost, ki jo ob jasnem vremenu po lokalnem času pričakujemo okoli 13. ure, torej dve do tri ure prej, kot je dosežena najvišja dneva temperature zraka. Zaradi pomembne razlike med razmerami v nižinskem svetu in gorah, objavljamo vrednost tako za gorski svet, kot tudi za nižino. UV žarki prodirajo tudi v vodo, zato sonce lahko opeče tudi v vodi. Oblačno vreme še ni zagotovilo, da nas sonce ne more opeči, saj del UV sončnih žarkov prodre skozi tanjše oblake; tanek oblačen sloj prepušča do 80 % UV sevanja. Tudi v senci nas lahko doseže del razpršenega ali odbitega UV sevanja. Delež razpršenega sevanja je večji pri UV žarkih kot pri vidni svetlobi. UV sončnih žarkov ne čutimo. Porjavela koža nudi le omejeno zaščito pred UV sončnimi žarki, primerljiva je z zaščitnim faktorjem 4. Izpostavljenost sončnim žarkom tekom dneva se sešteva. K prejeti dozi UV sončnega sevanja prispeva tudi od površine tal in vode odbiti del sevanja. Osnovni zaščitni ukrepi pred UV sončnimi žarki so: • omejimo izpostavljenost sončnim žarkom v urah okoli sončnega poldneva, • poiščemo senco, • nosimo obleko, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, • nosimo pokrivalo, ki ščiti oči, obraz, vrat in ušesa pred sončnimi žarki, • nosimo sončna očala, ki varujejo oči tudi ob straneh, • uporabljamo kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 15, • zelo pomembna je zaščita dojenčkov in otrok. Na moč UV sončnega sevanja pri tleh vpliva tudi debelina zaščitne ozonske plasti, zato smo povzeli slike debeline ozonske plasti nad severno poloblo po Kanadski meteorološki službi, saj pri nas debeline zaščitne ozonske plasti ne merimo. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 6., 16. in 26. julija 2005 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 6th, 16th and 26th of July 2005 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada Tako kot ob koncu junija, je bila tudi ob koncu julija debelina ozonske plasti nad srednjo Evropo in našimi kraji nekoliko tanjša kot v dolgoletnem povprečju, zato je bil tudi UV indeks v tistih dneh nekoliko višji, kot je običajno ob koncu julija. 50 40 30 20 10 0 -10 ■30 -30 -50 -70 Z intenzivnim UV sončnim sevanjem in vročino so bili podani vremenski pogoji za pospešeno nastajanje fotokemičnega smoga. Glede na podnebne razmere je najbolj izpostavljena Primorska, kjer je običajno največ sončnega vremena in temperatura najvišja. Poleg tega je v bližini Primorske Padska nižina, ki je močan vir spojin, ki so potrebne za nastajanje fotokemičnega smoga. Priporočila za ravnanje občutljivim osebam, naj se v času povišane koncentracije ozona v zraku pri tleh, zadržujejo v zaprtih prostorih in se izogibajo večjim telesnim naporom na prostem, deloma sovpadajo s priporočili za obnašanje ob vročini. Tako kot vročina ima tudi koncentracija ozona v prizemni plasti zraka izrazit dnevi potek z vrhom v popoldanskem času. Slika 2. Na sliki je prikazan odklon debeline zaščitne ozonske plasti 29. julija 2005. Odklon je izražen v % od povprečne debeline ozonske plasti v obdobju 1978-1988. Podatki so povzeti po Kanadski meteorološki službi, ki deluje v okviru organizacije Environment Canada. Intenzivno zelena barva označuje območje, kjer je bila zaščitna ozonska plast 10 do 15 % tanjša kot v povprečju. Figure 2. Ozone deviation from the normals in % on 29th July 2005; source: Meteorological Service of Canada 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo UV indeksa ne računamo v Sloveniji, saj dnevno ne spremljamo debeline zaščitnega ozonskega plašča nad Evropo. Uporabljamo rezultate, ki jih za nas računa nemška nacionalna meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu v Nemčiji v dogovoru s Svetovno meteorološko organizacijo za potrebe regije VI SMO. Toplotna obremenitev V zadnjih letih je bil najbolj vroč julij 2003. Julij 2005 je šele sredi meseca prinesel poletno vročino, najhujši vročinski val poletja 2005 pa je bil v zadnji tretjini julija. Najbolj svež je bil 6. julij. Tako kot spomladi so se tudi poleti toplotne razmere večkrat hitro in občutno spremenile. Taki hitri prehodi iz vročega v hladno vreme in obratno večini ljudi ne povzročajo težav, saj se zdravo telo v dobri kondiciji neodvisno od naše volje dobro prilagaja. Taki prehodi so obremenitev le za občutljive, oziroma tiste, katerih prilago-ditvena sposobnost je zmanjšana. Letos na srečo najmočnejši vročinski val ni trajal dolgo. Posledice vročinskega vala so sorazmerne z njegovim trajanjem, prav tako pa so odvisne od tega, kdaj v sezoni nas zajame vročinski val. Huda vročina je neprijetna še posebej v mestih in kadar traja več časa. Študije iz tujine kažejo, da so ob vročinskih valovih najbolj prizadeta skupina starostniki, večina raziskav postavlja mejo pri 65 letih. Večina raziskav kaže tudi na večjo občutljivost ženske populacije, kar lahko razložimo s fiziološkimi razlikami med moškimi in ženskami. Slika 3. Starostniki v mestih so med vročinskimi valovi najbolj ogrožena skupina (foto: Marko Clemenz) Figure 3. During heat waves elderly represent the most vulnerable group (Photo: Marko Clemenz) 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vročina je neprijetna tudi za živali. Tiste, ki živijo na prostosti, si lahko pomagajo in si poiščejo zavetje pred vročino, saj jim je ustrezno obnašanje prirojeno. Drugače je pri domačih živalih, ki se ne morejo prosto gibati. V vročih dnevih moramo še posebej poskrbeti, da jim nudimo dovolj sveže vode in jim zagotovimo zračen in senčen prostor. Slika 4. Ne samo ljudje, tudi živali težko prenašajo vročino Figure 4. Not only humans, also animals suffer during heat waves Na sliki 5 je podana ocena toplotnih razmer na osnovi ekvivalentne temperature izračunane po Faustovem pravilu, ki upošteva le vpliv temperature in vlažnosti zraka. Meja splošne toplotne obremenitve je pri 56 °C. Prag splošne toplotne obremenitve je bil prvega in petega julija presežen na Obali. Sledili so sveži dnevi in šele 13. in 14. julija je bil prag splošne toplotne obremenitve ponovno dosežen na Obali. V Ljubljani se je toplotna obremenitev pojavila šele 15. julija, 16. julija pa je bilo prevroče povsod po nižinah. 19. julija je vročina nekoliko popustila, do naslednjega vročinskega vala je bila vročina neprijetna le za najbolj občutljive na Obali in Goriškem. 24. julija je vročina postala neprijetna najprej na Obali, naslednjega dne pa tudi drugod. Najhuje je bilo 29. julija, zadnji dan meseca pa je vročina že postopoma popuščala. 70 30 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Najvišja dnevna vrednost ekvivalentne temperature v juliju 2005 Figure 5. Maximum daily equivalent temperature in July 2005 Kot zanimivost si oglejmo, kako pogosti so v osrednjem poletnem mesecu razmeroma sveži dnevi, ko temperatura ves dan ne preseže 20 °C. Sredi poletja se nam taki dnevi zdijo hladni, pogosto jih spremljata oblačnost in padavine. V Ljubljani so bili trije (vsi v prvi polovici meseca), v Murski Soboti štirje (med njimi je bil najhladnejši 9. julij), v Novem mestu dva (9. in 12. julij). Prodori hladnega zraka bolj ohladijo notranjost države, zato na Obali in Goriškem takih dni ni bilo. Na Obali je temperatura vsak julijski dan dosegla vsaj 24 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo I V dolgoletnem povprečju so julija v nižinskem svetu notranjosti države dva ali trije dnevi, ko temperatura ne preseže 20 °C, na Goriškem in Obali je verjetnost za tako svež dan julija zelo majhna. Njihova pogostost je prikazana na sliki 7. V zadnjih dveh desetletjih opažamo, da postajajo taki dnevi bolj redki, kot so bili v preteklosti. Vendar sta julija 2004 in 2005 pokazala, da spremembe niso postopne in so v posameznih letih možni tudi opazni odmiki od pričakovane tendence. Za primerjavo še nekaj podatkov o povprečnem številu toplih (temperatura doseže vsaj 25 °C) in vročih (temperatura doseže vsaj 30 °C) dni v juliju. V Murski Soboti in Novem mestu so v dolgoletnem povprečju julija v povprečju trije in pol vroči dnevi in 18 oziroma 19 toplih dni. V Ljubljani smo v primerjalnem obdobju zabeležili v povprečju pet vročih in 19 in pol toplih dni. Na Goriškem je dolgoletno povprečje števila toplih dni 16 dni in pol, vročih pa 10 in pol. Primerjava za obalno območje ni možna neposredno, saj se je merilno mesto večkrat selilo, kar je najbolj vplivalo na najvišje in najnižje temperature. Slika 6. Med vročinskim valom lahko osvežitev poiščemo tudi v vodi, še pomembneje je, da zaužijemo dovolj vode, saj je izhlapevanje potu s kože najbolj učinkovit način oddajanja odvečne telesne toplote (foto: Marko Clemenz) Figure 6. The most efficient way to give off the superfluous heat is evaporation of sweat (Photo: Marko Clemenz) LJUBLJANA 1___L i H mm ni 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 § 6 O NOVO MESTO | 1 II | J .IL II ... § 6 O J P llllllll I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 7. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo, ki ni presegla 20 °C Figure 7. Number of days with maximum temperature equal or less than 20 °C Dolgoletno povprečno število vročih dni je bilo julija 2005 preseženo. Na Letališču Portorož jih je bilo 10, na Goriškem 12, v Novem mestu 8, v Murski Soboti 7. V Ljubljani je bilo julija 2005 osem vročih 10 10 8 8 6 6 4 P 4 2 2 0 0 10 10 BILJE 8 8 4 4 2 0 1962 1968 1974 1980 1986 992 1998 2004 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dni, največ jih je bilo leta 1983, sedem julijev pa je minilo brez vročega dneva, zadnji med njimi je bil julij 1997. Na Primorskem je bilo doslej največ vročih dni julija 1994. Na Štajerskem pa julija 2003 in 1952. z a o J 15 > NOVO MESTO t .... i ITJ il I. z a o J 15 > PORTOROŽ 1 , i I | i Un i L Jh. .i III i iiiPiPü iiimini im 20 2 a o J 15 > w H >m i" ¡Firiiiniriii i i !i S 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 BILJE 20 2 Q o J 15 > M H >w 1-7 H nivnuvi' ■i ■"■"■"■il 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 Slika 8. Število vročih dni v mesecu juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 8. Number of hot days in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 Topla noč je noč, ko temperatura ne pade pod 20 °C, takih noči je v naših krajih julija kar nekaj. V Ljubljani smo v julijih v letih 1968, 1983, 1988, 2000, 2002 in 2005 imeli po eno tako noč, po dve sta bili julija 1998, tri pa v vročem juliju 2003. V Novem mestu je bila julija 1973 in 1988 po ena topla noč, dve pa sta bili letos. V Mariboru je bila topla po ena julijska noč v letih 1952, 1967, 1973, 1983, 1988, 1994, 2002 in 2004, po dve topli noči v letih 1991, 1995, 2003 in 2005, po tri pa v julijih 1987 in 1998. Na Goriškem in ob Obali so tople noči pogostejše kot drugod po državi. V Biljah so v julijih 1962, 1968, 1973, 1979, 1984, 1986, 1992, 2001, 2002 in 2005 zabeležili po eno toplo noč, leta 1998,1999, 2003 in 2004 pa dve, po tri so bile v letih 1967, 1983, 1994, 1985, po štiri 1982 in 1995, maksimalnih 7 pa je bilo do sedaj zabeleženih v juliju 1995. Topla noč spada med pokazatelje velike toplotne obremenitve, saj takrat tudi ponoči toplotna obremenitev ne poneha in je počitek moten. 30 30 25 25 20 10 10 5 5 0 0 30 30 25 25 20 10 10 5 5 0 0 SUMMARY The Global UV index describes the level of solar UV radiation at the Earth's surface. The typical high values in Slovenia are in high mountains up to 10, in low land up to 9. During the last few days in July UV radiation was above the average levels. With exception of Primorska region were the first fourteen days in July relatively fresh, in the middle of July there was a short warm period, followed by five relatively cold days. The last days of July were very hot, this was the most intense heat wave in summer 2005. 32 Meterorološka postaja Letališče Cerklje Meteorological station at the Airport Ceklje Andrej Hrabar Po podpisu Sporazuma o ustanovitvi letališke meteorološke postaje na Letališču Cerklje, Cerklje ob Krki, ki sta ga podpisala g. Janez Podobnik, dr. med., minister pristojen za okolje in prostor in g. Karl Erjavec, minister pristojen za obrambo, smo na Agenciji RS za okolje, v sodelovanju s SV, začeli pripravljati vse potrebno za zagon letališke meteorološke postaje. Dejavnosti na agenciji so zajemale predvsem spremembo sistemizacije delovnih mest, šolanje ustreznega kadra, zagotovitev potrebnih finančnih sredstev in ustanovitev oddelka na Letališču Cerklje. Poleg tega na Agenciji RS za okolje nudimo strokovno podporo pri inštalaciji meteoroloških tehničnih sredstev na letališču in prevzemamo vzdrževanje le-teh. Slika 1. Meteorološka postaja na Letališču Cerklje, skrajno desno je senzor za sedanje vreme, levo od njega stoji merilnik višine baze oblakov Figure 1. Meteorological station on the Airport Cerklje Ustanovljen oddelek izvaja naloge povezane z zagotavljanjem meteorološke podpore izvajanju zrakoplovnih operacij na samem letališču in ostalim zračnim operacijam letalskih in helikopterskih enot Slovenske vojske. Poleg osnovnih nalog zaposleni uslužbenci opravljajo tudi naloge povezane z vodenjem klimatološke postaje in splošne sinoptične postaje. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo r Slika 2. Vremenska hišica s klasičnimi instrumenti na Letališču Cerklje Figure 2. Meteorological screen with conventional measuring instruments on the Airport Cerklje Postaja je opremljena tako z avtomatsko kot tudi s klasično merilno opremo. Na klimatološki postaji neprekinjeno opazujejo vremenske pojave, izmerjene in opazovane vrednosti ob glavnih opazovalnih terminih (ob 7., 14. in 21. uri po srednjeevropskem času) vpisujejo v klimatološki dnevnik. Sinoptična postaja sporoča podatke na sedež državne meteorološke službe in te podatke lahko zasledimo v sredstvih javnega obveščanja; ti podatki obsegajo opis vremena in temperaturo zraka ter veter, če je ta močnejši. Izven terminov z opazovanji vremena pa objavljamo le podatke o temperaturi in vetru, ki jih posreduje avtomatska meteorološka postaja. Po poskusnem delovanju meteorološke postaje se meteorološki podatki z letališča objavljajo v medijih javnega obveščanja od avgusta 2005. Lokacija tega merilnega mesta je zelo dobra. Vplivi neposredne okolice na mikroklimo so zanemarljivi, zato bodo meteorološki podatki reprezentativni za širše območje. S tem njihova uporaba ne bo omejena le na potrebe letalskega prometa in obveščanja javnosti o vremenskih razmerah, pomembni bodo tudi v agrometeorološkem informacijskem sistemu, saj je to nižinsko območje Dolenjske in Posavja poznano po intenzivni kmetijski pridelavi. 34 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Na Obali in na Krasu je julija padlo do 60 mm padavin, proti vzhodu je količina padavin naraščala. V Ljubljanski kotlini je padlo okoli 100 mm, v severovzhodnem delu Slovenije čez 140 mm, največ, nekoliko nad 200 mm dežja, pa v Zgornjesavski dolini. Odstopanja nad povprečjem niso bila velika, razen v višjih predelih Gorenjske in na mariborskem območju, kjer je padlo od 70 do 80 mm dežja več kot povprečno. Časovno so bile padavine precej enakomerno razporejene na 14 do 20 padavinskih dni. Po količini so bile padavine zelo različne zaradi pogostih močnih nalivov, ki so jih spremljala močna neurja. Uprava RS za zaščito in reševanje (UZRS) je iz vseh koncev Slovenije poročala o številnih nesrečah: na čezmerno namočenih tleh so se sprožili številni zemeljski plazovi, meteorna voda je zalila številne kleti in druga poslopja, hudourniki pa so povzročili veliko škode na cestah in rečnih bregovih. Že v prvih dneh julija so se razdivjala neurja v Vipavi, Solkanu, Žireh, Sežani, Divači, Cerkljah, Tržiču, Kamniku, Rogatcu, Slovenj Gradcu, Zasavju in na Dolenjskem. Močni nalivi so bili tudi med 9. do 12. julijem v Radencih, Selnici ob Dravi, Slovenski Bistrici, Zgornji Polskavi, Šmartnem, Lovencu na Pohorju, Račah, Gorišnici, Rušah, v okolici Maribora, ponovno v Slovenj Gradcu in v Podvelki. Številna neurja so bila tudi v obdobju med 16. in 26. julijem. Prizadelo je Prevalje, Vitanje, Radovljico, Slovensko Bistrico, Komen na Krasu, Predoslje, Senčur, Mengeš, Britof pri Kranju, Žalec, Ljubno, Litijo, Polskavo in Hajdino ter ponovno Tržič in Kranj, Podčetrtek ter Sevnico, Hoče in Slivnico pri Mariboru. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, julij 2005 Table 1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, July 2005 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letal. 4.5 5.9 44 5.1 6.1 51 5.5 6.3 59 5.0 6.3 154 Bilje 4.1 5.3 41 4.9 6.0 49 5.2 6.0 56 4.7 6.0 146 Slap pri Vipavi 4.1 5.6 41 4.5 5.3 44 4.9 5.9 52 4.5 5.9 137 Godnje 4.4 5.6 43 5.1 5.9 49 5.4 5.9 59 4.9 5.9 151 Kočevje 3.2 5.1 32 4.1 5.4 41 4.3 5.7 47 3.9 5.7 121 Rateče 2.9 4.7 28 4.0 5.5 40 4.0 5.3 42 3.7 5.5 111 Lesce 3.4 4.8 35 4.3 5.5 43 4.2 5.7 45 4.0 5.7 122 Slovenj Gradec 3.3 4.9 32 3.7 5.4 38 4.2 5.8 45 3.7 5.8 116 Brnik 3.4 4.7 34 4.1 5.2 41 4.3 5.7 46 4.0 5.7 121 Ljubljana 3.4 5.3 35 4.6 5.6 46 4.7 6.1 51 4.2 6.1 132 Sevno 3.6 5.3 36 4.0 5.4 41 4.3 6.0 47 4.0 6.0 124 Novo mesto 3.4 5.3 35 4.5 6.0 45 4.5 6.1 49 4.1 6.1 129 Črnomelj 3.7 5.6 37 4.3 6.0 43 4.6 5.9 50 4.2 6.0 130 Bizeljsko 3.4 5.5 34 4.2 5.8 42 4.5 6.0 50 4.1 6.0 126 Celje 3.5 5.2 34 4.2 5.5 43 4.5 5.9 49 4.1 5.9 126 Starše 3.7 5.5 36 4.4 5.8 45 4.6 6.1 50 4.2 6.1 132 Maribor 3.6 5.9 36 4.3 6.0 44 4.4 6.1 48 4.1 6.1 128 Maribor-letal. 3.6 5.8 36 4.4 5.9 44 4.4 6.0 48 4.1 6.0 128 Jeruzalem 3.5 5.4 35 4.2 5.5 42 4.2 6.3 47 4.0 6.3 124 Murska Sobota 3.3 5.2 33 4.2 5.7 42 4.2 5.6 47 3.9 5.7 122 Veliki Dolenci 3.4 5.5 34 4.1 5.7 40 4.2 6.0 46 3.9 6.0 120 Toča je padala 8. julija v okolici Krškega in prizadela sadjarska območja v Posavju, zlasti sadovnjake v Stari vasi, Leskovcu, Artičah, Globokem in Arnovem selu. Prizadeta območja so segla tudi na del Dolenjske. Toča je veliko škodo povzročila tudi v vinogradih. Letos so neurja s točo prizadela že več 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo kot 9200 hektarjev kmetijskih površin v 29 občinah vzhodne in jugovzhodne Slovenije. Samo na območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine je do srede julija toča že prizadela več kot 2300 hektarjev površin, oziroma več kot 80 odstotkov sadjarskih površin za intenzivno sadjarsko pridelavo (Kmečki glas, št.28. let. 62). Dvaindvajsetega julija je neurje s točo prizadelo še okolico Podčetrtka, Črnomelj in že drugič letos Posavje, najhuje okolico Sevnice. Povprečna mesečna temperatura je bila v večjem delu Slovenije nad 20 °C, le v hribovitih predelih Gorenjske in Notranjske nekoliko nad 16 °C. Izrazito toplejša je bila druga polovica meseca, ko so se navišje dnevne temperature večkrat povzpele nad 30 °C. Na Goriškem so jih izmerili 11- krat, 30. julija se je ogrelo celo do 35 °C. Podobno vroči so bili dnevi tudi na Obali. V drugih predelih države je bilo vročih dni s temperaturo čez 30 ° C od šest do osem. Nad 30 °C se ni ogrelo le v hribovitih predelih Gorenjske. Povprečna mesečna temperatura zraka se je približala dolgoletnemu povprečju na Obali, drugod je bilo od povprečja topleje za 1 do 1.5 °C. Preglednica 2. Datumi metličenja, prašenja in svilanja koruze ter zrelost in žetev pšenice v Sloveniji, julij 2005 Table 2. Dates of tasseling, pollination and silking phenological stages of maize crops and dates ripeness and harvesting of winter wheat crops recorded in Slovenia in July 2005 Hs svilanje žetev Fenološka postaja (m) metličenje koruze prašenje koruze koruze zrelost pšenice pšenice Brod 147 05.07. 10.07. 10.07. 10.07. 16.07. Dobliče (Črnomelj) 157 03.07. 16.07. 19.07. 14.07. 18.07. Bizeljsko 170 15.07. 18.07. 20.07. 13.07. 18.07. Murska Sobota 184 17.07. 20.07. 21.07. 13.07. 22.07. Bukovci 216 14.07. 20.07. 22.07. 18.07. 25.07. Metlika 217 10.07. 15.07. 18.07. 10.07. 15.07. Novo mesto 220 08.07. 15.07. 23.07. 08.07. 18.07. Podlehnik 230 21.07. 23.07. 25.07. 10.07. 27.07. Starše 240 24.07. 25.07. 25.07. 19.07. 27.07. Zibika 245 15.07. 16.07. 18.07. 21.07. 28.07. Mokronog 251 11.07. 16.07. 18.07. 14.07. 26.07. Ljubljana 299 19.07. 22.07. 24.07. 10.07. 26.07. Veliki Dolenci 308 21.07. 25.07. 28.07. 16.07. 29.07. Kadrenci 316 02.07. 16.07. 19.07. 10.07. 20.07. Grm 330 17.07. 18.07. 20.07. 20.07. 27.07. Slovenske Konjice 332 18.07. 21.07. 23.07. 09.07. 21.07. Mozirje 347 11.07. 19.07. 22.07. 08.07. 21.07. Zgornje Bitnje 378 18.07. 20.07. 21.07. 01.08. 03.08. Celje 380 16.07. 21.07. 26.07. 23.07. 29.07. Ilirska Bistrica 414 08.07. 18.07. 20.07. 18.07. 27.07. Grad / Cerklje 438 14.07. 16.07. 18.07. 16.07. 22.07. Sevno 515 17.07. 20.07. 22.07. 18.07. 25.07. Visoke temperature so botrovale močnemu izhlapevanju vode iz tal in rastlin. V dnevih s temperaturo blizu 30 °C je izhlapelo več kot 6 mm vode na dan. Izračunana povprečna mesečna evapotranspiracija je bila v kmetijsko pomembnejših predelih nad 4.0 mm vode na dan. Cel mesec skupaj je izhlapelo od 120 mm v hribovitih predelih do 150 mm vode na Obalnem območju (preglednica 1). Količina izhlapele vode je večinoma presegla količino padavin, le v hribovitih predelih Gorenjske in v Pomuiju je bilo padavin več od količine izhlapele vode. Kljub temu, da je bilo padavin v pomembnejših kmetijskih predelih nekoliko manj od količine izhlapele vode je bilo zaradi pogostih padavin, pomankanje vode v v vrhnjem sloju tal le občasno in kratkotrajno. Pomanjkanje vode za kmetijske kulture, zlasti breskve, je bilo zmerno na Goriškem in na Obali, zato je bilo potrebno vodo nekajkrat dodati z namakanjem. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, julij 2005 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, July 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 23.2 23.2 36.0 31.4 17.2 17.5 26.4 25.8 37.0 31.8 18.8 19.4 29.1 27.7 40.7 33.6 21.4 22.2 26.3 25.6 Bilje 21.6 22.2 28.0 27.6 17.3 18.0 26.6 27.0 36.6 35.2 19.9 19.9 28.3 28.8 39.0 37.4 21.1 21.9 25.6 26.1 Lesce 18.4 18.4 30.2 26.0 12.0 12.7 21.8 21.6 33.0 30.0 15.6 16.0 23.3 23.3 34.6 32.1 15.7 16.4 21.3 21.2 Slovenj Gradec 18.3 18.5 29.7 25.8 12.3 13.0 21.6 21.1 31.7 28.4 15.7 16.5 23.9 23.4 33.3 29.8 16.4 17.1 21.4 21.1 Ljubljana 19.6 19.7 32.3 30.3 14.4 15.2 23.5 23.6 36.1 33.6 16.8 17.1 25.7 25.6 37.2 35.0 17.6 17.9 23.0 23.1 Novo mesto 20.8 20.7 29.1 26.8 17.8 17.8 23.1 22.7 30.2 29.0 18.5 18.4 24.5 24.0 33.6 31.3 19.0 19.1 22.8 22.6 Celje 20.1 19.8 33.6 28.3 15.0 15.6 23.2 22.4 34.3 30.2 16.6 17.5 24.4 24.0 33.8 30.4 18.0 18.3 22.6 22.1 Maribor-letališče 19.3 19.1 33.0 27.5 13.8 14.8 22.3 21.7 34.8 30.4 15.0 16.4 24.5 23.9 39.0 34.3 17.2 17.1 22.1 21.6 Murska Sobota 19.6 19.6 29.0 26.5 14.6 14.4 22.0 22.1 30.4 29.2 17.2 17.2 24.6 24.7 35.4 33.2 16.8 16.8 22.1 22.2 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz Ol max * -ni podatka Tz2 min Tz Ol min PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 40 35 o 2^30 a S— 25 S— ^20 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 205 231 269 705 0 155 181 214 550 0 105 131 159 394 -1 2620 1715 1021 Bilje 201 227 264 693 29 151 177 209 538 29 101 127 154 383 29 2547 1697 1016 Slap pri Vipavi 195 221 261 676 31 145 171 206 521 31 95 121 151 366 31 2505 1637 956 Postojna 168 200 238 606 58 118 150 183 451 58 68 100 128 296 58 2010 1273 693 Kočevje 156 188 219 564 11 106 138 164 409 11 56 88 109 254 11 1880 1177 609 Rateče 136 169 204 509 21 86 119 149 354 21 36 69 94 199 20 1638 981 492 Lesce 159 194 225 578 14 109 144 170 423 14 59 94 115 268 14 1962 1241 666 Slovenj Gradec 158 188 231 576 32 108 138 176 421 32 58 88 121 266 31 1936 1235 659 Brnik 167 199 233 599 26 117 149 178 444 26 67 99 123 289 26 2012 1311 720 Ljubljana 178 218 259 655 38 128 168 204 500 38 78 118 149 345 38 2324 1550 897 Sevno 159 192 234 586 19 109 142 179 431 19 59 92 124 276 18 2089 1316 702 Novo mesto 176 213 249 639 39 126 163 194 484 39 76 113 139 329 39 2270 1508 873 Črnomelj 185 215 251 650 27 135 165 196 495 27 85 115 141 340 27 2341 1568 920 Bizeljsko 180 211 250 641 39 130 161 195 486 39 80 111 140 331 39 2280 1525 886 Celje 173 207 249 629 35 123 157 194 474 35 73 107 139 319 35 2202 1459 834 Starše 173 214 247 634 31 123 164 192 479 31 73 114 137 324 31 2280 1523 882 Maribor 179 216 248 642 35 129 166 193 487 35 79 116 138 332 35 2306 1533 894 Maribor-letališče 172 210 241 624 17 122 160 186 469 17 72 110 131 314 17 2205 1452 829 Jeruzalem 173 208 240 621 14 123 158 185 466 14 73 108 130 311 14 2300 1506 858 Murska Sobota 176 213 241 629 33 126 163 186 474 33 76 113 131 319 33 2207 1479 849 Veliki Dolenci 165 207 237 609 18 115 157 182 454 18 65 107 127 299 18 2241 1457 817 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vremenske razmere, zlasti padavine so vplivale na kvaliteto pridelka pšenice in na potek žetve. Pridelovalci žit poročajo, da je letošnji pridelek količinsko dober, kvaliteta pa slaba (Kmečki glas, št.32, let. 62). Vremenske razmere so bile ugodne spomladi, ko se je žito razraščalo, vlage ni primanjkovalo niti v času steblenja, prav tako je bila založenost tal z vodo dobra tudi v fazi nalivanja zrnja. Na kvaliteto zrnja so odločilno vplivale vremenske razmere v sklepnem obdobju dozorevanja in še potem, ko je žito že dozorelo, so potek žetve onemogočale pogoste padavine. Pšenica je v žitorodnih predelih Slovenije dozorela na začetku druge dekade julija, zaradi neugodnega vremena je žetev potekala v tretji dekadi julija (preglednica 2). Dokončno so bili posevki požeti šele v prvi tretjini avgusta. Padavine z vmesnimi vročimi obdobji so povzročile kalitev zrn v klasu. Letos je od zadnje tretjine junija do konca julija v Pomurju padlo 204 mm dežja (julija 143 mm), na primer lani, ko je bila kvaliteta pridelka neprimerno boljša pa 102 mm (julija 36 mm). Kaljenje na klasu povzroči zmanjšanje vsebnosti beljakovin in povečanje vsebnosti ogljikovih hidratov. Žitarji kvaliteto glede na vsebnost beljakovin in ogljikovih hidratov izrazijo s »številom padanja«. Letos je bilo to število nizko. Še slabše vremenske razmere so bile ob dozorevanju rži, pri kateri je možnost kaljenja na klasu še večja kot pri pšenici. Zaradi slabe kvalitete zrnja je bila večina pridelka rži odkupljena za predelavo v krmila. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature;Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0,5,10 °C Vm I., II., III. M ETP * ! SUMMARY In July air temperatures were close to the normal, the only heat spell with daily maximums over 30 °C was recorded in the last decade of the month. Monthly precipitation exceeded the normal. Frequent heavy showers and thunderstorms raised the level of water streams and excessively soaked the land. Numerous flooding of buildings and landslides were reported. Heavy hail storms were recorded in Posavje and Dolenjska region resulted in heavy losses in fruit growing regions of Posavje, Kozjansko, and Bela krajina. Repeatedly rain hindered the final stage of ripening and harvest of wheat crops resulted in the fall of quality of wheat and rye yield. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °c) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C declines of monthly values from the averages ( °C) decade, month potential evapotranspiration (mm) missing value extreme decline 39 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v juliju Discharges of Slovenian rivers in July Igor Strojan Julija se je vodnatost rek glede na predhodne sušne mesece povečala. V celoti so bili pretoki podobni povprečnim dolgoletnim julijskim pretokom. Prvi del meseca je bil vodnat, drugi suh. Glede na prostorsko porazdelitev je bila vodnatost rek večja kot navadno v severovzhodni Sloveniji, manjša pa na zahodu države (slika 1). Pod vplivom močnejših lokalnih padavin so se občasno močneje povečali pretoki manjših rek in potokov (slika 2). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki rek so se v prvi polovici julija pod vplivom večinoma enodnevnih padavin štirikrat (drugega, šestega, devetega in dvanajstega julija) izraziteje povečali. Pretoki so bili v tem obdobju srednji do ponekod občasno veliki. V drugi polovici meseca so se pretoki večinoma zmanjševali (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili julija nekoliko manjši kot navadno. Izmed zgoraj navedenih obdobij povečanj pretokov so bili pretoki največji v drugem in tretjem primeru. Kljub temu, da je v tretjem primeru padlo manj padavin kot v drugem, so se zaradi predhodne namočenosti in večjih začetnih pretokov v tretjem primeru povečali bolj kot v drugem primeru (slika 2 in 3 ter preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju nekaj odstotkov večji kot navadno v juliju (slika 3). Največ vode je preteklo po Dravinji, Sotli, Savinji in Muri. Najmanjši pretoki rek so bili, podobno kot največji, v celoti petnajst odstotkov manjši kot v julijih dolgoletnega primerjalnega obdobja. Julija so bili pretoki najmanjši ob koncu meseca (slika 2 in 3 ter preglednica 1). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers in July were similar to those of the long-term period. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki julija 2005 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the July 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to July mean discharges of the 1961-1990 period 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SUHA —PODBOČJE I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - ■ CERKVENIKOV MLIN MOSTE -RADENCI Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek julija 2005 Figure 2. The July 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers 800 W 600 400 200 4 50 50 50 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7.0 6.0 O ^5.0 O H §4.0 Ph v T \ t V t \ 20 / <<1. > t \ / \ t i- 4 t i J 7 \ 0 / A =t5 1- A t H* t S -t i -i H S \ i h 1 -20 L. A >- k. i \ v J \ -40 -60 -80 14:00 0:30 13:52 1 :10 14:03 1:40 14:19 2:07 14:37 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v septembru 2005 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in September 2005 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v juliju Srednja temperatura morja v juliju je bila podobna dolgoletnemu povprečju. Najnižja mesečna vrednost je bila višja od nizkega, najvišja pa nižja od visokega dolgoletnega povprečja. Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Temperatura morja je prva dva dni strmo padla, zatem je bila, od 6. do 13. julija, najnižja v mesecu. Po 13. juliju se je morje začelo ponovno segrevati in tudi ohladitev med 19. in 23. julijem ga ni več ohladila pod 24 °C srednje dnevne temperature. Po 23. juliju pa se je temperatura morja le še zviševala, do temperature 28,6 °C, ki je bila dosežena zadnji dan meseca (slika 5). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka in srednja dnevna temperatura morja v juliju 2005 Figure 5. Mean daily air temperature and sea temperature in July 2005 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2005 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in July 2005 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper julij julij 2005 min 1992-2004 sr max °C °C °C °C Tmin 1 21,0 15,8 20,2 22,6 Tsr 1 24,5 22,4 24,8 27,0 Tmax 1 28,6 27,4 29,1 31,9 SUMMARY Sea levels in July were above the average for this season of the year. Mean sea temperature was close to the mean of the 1992-2004 period. 49 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juliju 2005 Groundwater reserves in alluvial aquifers in July 2005 Urša Gale Julija je na območjih aluvialnih vodonosnikov prevladovalo običajno stanje zalog podzemnih vod. Te smo zabeležili tako na območjih Ljubljanske, Krško Brežiške in Celjske kotline, kot tudi v delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije. Nizke vodne zaloge so ta mesec prevladovale na Prekmurskem in Sorškem polju ter v Vipavsko Soški dolini. Na nekaterih delih so se gladine podzemne vode v juliju dvignile tudi nad običajno raven. Na območjih aluvialnih vodonosnikov je v mesecu juliju padlo več padavin, kot je običajno. Največje količine so bile zabeležene na Kranjskem polju in v Celjski kotlini, kjer je padlo približno štiri petine dežja več, kot znaša dolgoletno mesečno povprečje. Običajnim vrednostim so se najbolj približale padavine izmerjene na Ljubljanskem polju, kjer je bil presežek nekaj odstoten. Časovno je deževalo tekom celega meseca, največje količine pa so izmerili v prvi polovici meseca. Na večini merskih postaj, z izjemo v Vipavsko Soški dolini, je bil zaradi velikih količin padavin julija zabeležen dvig podzemne vode. Zvišanje gladin nad 20 centimetrov je prevladovalo na Apaškem, Murskem, Ptujskem, Sorškem in Ljubljanskem polju, v dolini Kamniške Bistrice in v Spodnji Savinjski dolini. Višje zaloge od običajnih so julija tako zaznamovale dele Murskega, Ptujskega in Kranjskega polja ter Spodnje Savinjske doline. Na jugu Apaškega polja ter na Vrbanskem platoju so bile zaloge podzemne vode ekstremno visoke (slika 3). Največji dvig, 204 centimetrov, je bil julija zabeležen v dolini Kamniške Bistrice na merski postaji Preseije. Vrednost ustreza 16% maksimalne amplitude na tej postaji. Največji upad podzemne vode je bil izmerjen v Šempetru na Mirensko Vrtojbenskem polju. Znižanje gladine je na tej postaji znašalo 15 centimetrov, kar je manj kot 2% maksimalne amplitude postaje. Največji dvig podzemne vode glede na maksimalno amplitudo merskega mesta je bil dosežen v predelih Spodnje Savinjske doline, na jugu Apaškega polja in na Vrbanskem platoju. Zvišanje gladine podzemne vode na Apaškem polju v mesecu juliju je prikazano slika 1. Slika 1. Zvišanje gladine podzemne vode na Apaškem polju v centimetrih (julij 2005) Figure 1. Groundwater level rise on Apaško polje in centimeters (July 2005) V juliju so nad iztoki prevladovali dotoki v vodonosnike, zato so se zaloge podzemne vode povečale. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V istem mesecu lani je bilo stanje zalog podzemne vode ponekod bolj, ponekod pa manj ugodno kot letos. Lani je bila hidrološka suša zabeležena v Vipavski dolini ter na nekaterih predelih vodonosnikov v severovzhodni Sloveniji. V Ljubljanski in Celjski kotlini so prevladovale vodne zaloge nad dolgoletnim povprečjem. Mursko polje - Zgornje Krapje Krško polje - Skopice Vipavska dolina - Šempeter Sp. Savinska dolina - Levec ODOOO'DO Ljubljansko polje - Kleče ] Pflfrhmk* ] PEtPT-5 ;PlQ.P25 P5Ö PaOronE - Ti: p; irfiit Padrone - Mediana HKtinh qiaan Slika 2. Mediana mesečnih gladin podzemnih voda (m n. m.) v letih 2003, 2004 in 2005 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 2. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2003, 2004 and 2005 - red circles, in relation to percentie values for comparative period 1990-2001. SUMMARY In July normal groundwater reserves prevailed. Hydrological drought was measured in northeastern parts of the country and in Vipava Soča valley. In some parts of aquifers groundwater reserves lifted above normal level due to big amount of precipitation. 179 178 177 1/6 1/5 285 100 200 300 280 400 500 275 500 61 56 51 46 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ekstremno visoke vodne zaloge (extremely high GW reserves) nadpovprečno vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) sušno (low GW reserves) ekstremno nizke vodne zaloge (extremely low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juliju 2005 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in July 2005 ( U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 52 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v juliju 2005 Air polution in July 2005 Andrej Šegula Onesnaženot zraka v Sloveniji v juliju 2005 je bila za malenkost nižja kot v prejšnjih dveh mesecih. Za tako ugodno stanje je bilo krivo zelo spremenljivo vreme, saj smo imeli edino daljše obdobje lepega vremena od 25. do 30. julija. V mesecu juliju so bile izmerjene koncentracije SO2 nizke na merilnih mestih, ki niso pod neposrednim vplivom večjih virov emisij, medtem ko so bile kot običajno precej višje na merilnih mestih vplivnih območij emisij TE Trbovlje, TE Šoštanj in tovarne VIPAP v Krškem. Prekoračitev mejnih vrednosti je bilo v juliju malo. Število dovoljenih prekoračitev mejne urne vrednosti v celem letu je bilo za leto 2005 do konca julija že krepko preseženo v Ravenski vasi, manj pa na Dobovcu in Kovku (vplivno območje TE Trbovlje) ter v Krškem. V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. Tudi to število je bilo za leto 2005 do meseca julija prekoračeno na že omenjenih merilnih mestih. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile precej pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so na mestnih lokacijah presegle mejno dnevno vrednost -največkrat (9 dni) na merilnem mestu v Zagorju. Število letno dovoljenih prekoračitev dnevne mejne vrednosti je bilo že preseženo do konca julija na mestnih lokacijah. Povprečne julijske koncentracije ozona so bile zaradi spremenljivega vremena celo malo nižje od junijskih. Razen na merilnih mestih v Mariboru in Zagorju so presegle ciljno 8-urno vrednost, v višjih legah, na Primorskem (Nova Gorica, Koper) ter v Ljubljani pa tudi opozorilno urno vrednost. Število letno dovoljenih prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti ozona kot tudi letna mejna vrednost parametra A0T40 so bili do konca julija že preseženi na skoraj vseh merilnih mestih. V juliju 2005 začenjamo objavljati rezultate meritev z nove merilne postaje v Kopru, ki meri ozon in delce PM10. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1. Koncentracije v večjih mestih so bile daleč najvišje v Zasavju, kjer so - sicer le enkrat - tudi presegle mejno urno vrednost. Na kakovost zraka v teh krajih vplivajo poleg emisije iz trboveljske termoelektrarne tudi lokalni viri emisije iz industrije. V Trbovljah je bila najvišja urna koncentracija 389, najvišja dnevna pa 66 pg/m3. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so večkrat presegle mejno urno vrednost. Najvišja urna koncentracija 642 pg/m3 je bila izmerjena na Velikem vrhu, najvišja dnevna 95 pg/m3 pa v Šoštanju. Najvišje koncentracije SO2 v Sloveniji z največ prekoračitvami mejnih vrednosti so bile izmerjene na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Na Kovku je bila najvišja povprečna mesečna koncentracija 45 pg/m3, najvišja povprečna dnevna pa 198 pg/m3, najvišja urna koncentracija 1216 pg/m3 pa je bila izmerjena na Dobovcu. Za merilno mesto v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, je tokrat na voljo premalo podatkov za so koncentracije tokrat le enkrat presegle mejno urno vrednost. Povprečna mesečna koncentracija je bila 30 pg/m3, kar je druga najvišja izmerjena vrednost v Sloveniji v mesecu juliju. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno precej nižja od dovoljene. Izmerjene koncentracije so dosegle 50 % mejne urne vrednosti in so bile višje na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla le 15 % mejne vrednosti spet na merilnem mestu v Ljubljani. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Benzen Povprečna julijska koncentracija benzena na merilnem mestu Maribor je dosegla le 12 % dopustne letne vrednosti (preglednica 3). Ozon Koncentracije ozona v zraku so bile zaradi spremenljivega vremena nizke za ta čas visokega poletja. Kljub temu so povsod razen v Zagorju in na merilnem mestu v Mariboru, ki je pod močnim vplivom prometa, presegle ciljno 8-urno vrednost, v višjih legah, na Primorskem in v Ljubljani pa tudi opozorilno urno vrednost. Le-ta je bila kot običajno največkrat prekoračena v Novi Gorici. Najvišja urna koncentracija je bila zabeležena na novem merilnem mestu v Kopru. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4 in preglednica 4. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PMi0 so presegle mejno dnevno vrednost predvsem na mestnih merilnih mestih. Najvišja dnevna koncentracija in največ prekoračitev mejne dnevne vrednosti je bilo izmerjenih v Zagorju in Trbovljah. Visoke koncentracije v Trbovljah so posledica emisije več virov, med drugim tudi gradbišča nove industrijske cone v bližini. Najvišje koncentracije so bile izmerjene na koncu 6-dnevnega obdobja lepega in zelo toplega vremena proti koncu julija. Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM25 je prikazana na slikah 5 in 6 ter v preglednici 5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v ^g/m3 za julij 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 1. Concentrations of SO2 in ^g/m3 in July 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 92 3 26 0 0 0 7 0 0 Maribor 93 4 33 0 0 0 14 0 0 Celje 96 3 40 0 0 0 9 0 0 DMKZ Trbovlje 78 16 389 1 9 0 66 0 0 Hrastnik 94 8 290 0 7 0 35 0 0 Zagorje 93 5 263 0 17 0 42 0 1 Murska S.Rakičan 96 4 13 0 0 0 8 0 0 Nova Gorica 83 7 31 0 0 0 16 0 0 SKUPAJ DMKZ 6 389 1 33 0 66 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 96 5 104 0 0 0 16 0 0 EIS CELJE EIS Celje 87 1 18 0 0 0 3 0 0 EIS KRŠKO Krško* 40 26* 209* 0* 67 0 49* 0* 16* Šoštanj Topolšica Veliki vrh 100 14 584 6 12 0 95 0 0 0 1 100 28 642 2 27 0 63 0 EIS TEŠ Zavodnje 100 17 523 1 2 0 67 0 0 Velenje 96 4 210 0 0 0 21 0 0 Graška Gora 100 5 262 0 0 0 41 0 0 Pesje 100 6 143 0 0 0 21 0 0 Skale mob. 98 9 262 0 0 0 51 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 11 642 9 41 0 95 0 1 Kovk 98 45 897 17 68 0 198 2 14 EIS TET Dobovec 96 40 1216 23 96 0 109 0 7 Kum 94 8 580 2 7 0 51 0 0 Ravenska vas 100 16 488 1 210 0 63 0 33 SKUPAJ EIS TET 27 1216 43 381 0 198 2 54 EIS TEB Sv.Mohor* 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v ^g/m3 za julij 2005, izračunane iz umih meritev avtomatskih postaj Table 2. Concentrations of NO2 in ^g/m3 in July 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 97 22 74 0 0 0 DKMZ Maribor U 90 25 91 0 0 0 Celje U 97 16 59 0 0 0 Trbovlje U 100 20 80 0 0 0 Murska S. Rakičan N 96 10 43 0 0 0 Nova Gorica U 100 16 63 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 92 3 13 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 58 31 96* 0* 0 0 EIS TES Zavodnje N 100 1 38 0 0 0 Skale mob. N 98 0 53 0 0 0 EIS TET Kovk N 98 9 76 0 0* 0 EIS TEB Sv.Mohor* N Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (^g/m3) za julij 2005, izmerjene na avtomatskih postajah Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (^g/m3) in July 2005 measured by automatic stations CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež.* 67 0.6* 1.5* 0* 95 0.5 DKMZ Maribor 97 0.4 0.8 0 95 | 0.9 Celje 100 0.2 0.5 0 Nova Gorica 100 0.3 0.5 0 EIS CELJE EIS Celje* 79 0.1 0.6* 0 Preglednica 4. Koncentracije O3 v ^g/m3 za julij 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4. Concentrations of O3 in ^g/m3 in July 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV A0T40 maks maks >CV MREŽA od 1.apr. >CV £od 1. jan. Krvavec N 100 114 186 4 0 48111 180 14 82 Iskrba* N 81 59 170* 0* 0* 36842* 154* 7* 60 Ljubljana Bež. U 93 66 185 4 0 30051 175 11 38 DKMZ Maribor* U 94 46 119 0 0 6263* 101* 0* 0* Celje U 100 64 161 0 0 29875 149 7 40 Trbovlje U 100 45 145 0 0 19668 135 2 14 Hrastnik* U 73 55* 155* 0* 0* 23770* 136* 4* 27* Zagorje U 97 42 142 0 0 15120 114 0 12 Nova Gorica U 100 76 200 18 0 37554* 190 15 * O! Koper U 100 105 230 13 0 205 21 Murska S. Rakičan N 100 62 141 0 0 26201 132 4 31 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 96 79 174 0 0 23606 156 8 46 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 92 160 0 0 29201 144 7 54 EIS TES Zavodnje N 100 90 156 0 0 31777 146 9 58 Velenje U 97 56 147 0 0 18560 127 2 10 EIS TET Kovk N 99 84 158 0 0 30520 140 7 55 EIS TEB Sv.Mohor* N 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |ig/m3 za julij 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in |ig/m3 in July 2005, calculated from 1-hour values by automatic stations PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. kor. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 83 26 58 1 40 1.24 21 34 DKMZ Maribor 89 34 77 3 60 1.19 22 50 Celje 93 31 78 3 62 1.12 Trbovlje 77 43 89 7 109 1.3 Zagorje 92 45 86 9 95 1.39 Murska S. Rakičan 94 25 63 2 42 1.22 Nova Gorica 74 34 64 6 30 1.2 Koper* 72 27 58* 2* 1.3 Iskrba (R) 100 16 38 0 12 24 MO MARIBOR MO Maribor 99 34 102 4 62 1.3 EIS CELJE EIS Celje 75 27 60 1 52 1.3 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* 1.3 EIS TES Pesje 100 24 67 2 13 1.3 Skale mob. 97 21 66 1 8 1.3 EIS TET Prapretno 77 29 70 1 8 1.3 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations sld - merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško* Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 I Dcp(^g/m3) □ MV-1ura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) I Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v juliju 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in July 2005 □ 1 = 1 3 1 DMKZ 1-1 1 1 EIS TEŠ _ 1 3-1-1 1 ' 1 =1 1 ■-1 , EIS TET -r" 1-1 EIS TEB 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor ■ Celje Zagorj e ♦ Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj M Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v juliju 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in July 2005 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor* 0 10 20 30 40 50 60 70 i - i 1 _l__ URBANO I-1 i □ r i i i i i i i i i i i NEURBANO □ cp(^g/m3) ■ MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v juliju 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in July 2005 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. I_I_I_, 1 1 1 1 1 URBANO Maribor* 1 1 1 1 Celje 1 1 1 1 Velenje Trbovlje Hrastnik* -J 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Zagorje 1 1 1 1 Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan 1 1 1 1 NEURBANO Vnajnarje . 1 1 1 1 Maribor Pohorje 1 1 1 1 1 Krvavec __i_i_J 1 Iskrba* -T-1-'l 1 1 1 1 1 Zavodnje . 1 1 1 1 Kovk Sv.Mohor* ' 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v juliju 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in July 2005 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper* Pesje Škale mob. Prapretno 0 □ cp(^g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v juliju 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in July 2005 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 180 160 140 d 120 c o 01 100 C 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ^^^"Ljubljana Bež. Maribor ■ Celje Trbovlj e Koper • Nova Gorica A Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v juliju 2005 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in July 2005 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in July 2005 was little lower than in the two previous months due to very unstable weather. SO2 concentrations were low in the places, which are not directly influenced by some greater sources of emission, while they were as usually considerably higher in the sites influenced by emission from Trbovlje and Šoštanj Power Plants and from Paper Mill Factory in Krško. Exceedences of the limit values were rare in July. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and Benzene were low - far below the allowed values. There were exceedences of the 8-hours long-term objective value of ozone concentration as well as the 1-hour information threshold exceedences with maximum at Nova Gorica. Daily concentrations of PM10 particles exceeded the allowed value especially at the urban sites. 61 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER V Andreja Kolenc juliju so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh merilnih postajah smo kontinuirno spremljali vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov se izvajajo v pretočni posodi v katero se preko črpalnega sistema kontinuirano dovaja voda iz matice vodotoka (površinske vode) ali iz vrtine (podzemna voda). V juliju so avtomatske merilne postaje delovale brez večjih izpadov. Zaradi slabega delovanja črpalnega sistema na Savi v Hrastniku ne prikazujemo podatkov iz te merilne postaje. Rezultati online meritev osnovnih fizikalnih parametrov so prikazani na slikah 2 in 3 . Vodostaji rek so se v prvi polovici julija pod vplivom občasnih obilnejših dnevnih padavin izraziteje povečali. Kot posledico smo zaznali upadanje temperature vode ter rahel porast povprečnih dnevnih vsebnosti raztopljenega kisika v vodi. Zaradi redčenja vode smo izmerili tudi nekoliko nižje električne prevodnosti. V drugi polovici meseca so vodostaji upadali, temperatura Save in Savinje pa je zaradi toplejšega vremena spet nekoliko narasla, kar je ponovno povzročilo upadanje vsebnosti raztopljenega kisika v vodi. Slika 1. Avtomatska merilna postaja za spremljanje kakovosti podzemne vode v Sp. Savinjski Dol. Levec Figure 1. Automatic measuring station for groundwater quality monitoring in Sp. Savinjska Dol. Levec Tudi na avtomatskih merilnih postajah, kjer spremljamo stanje podzemne vode (Levec in Hrastje) smo sredi julija, kot posledico obilnejših padavin v prvi polovici meseca, beležili dvig gladine. Rezultati kontinuiranih meritev osnovnih fizikalnih parametrov sicer niso kazali bistvenih sprememb stanja kakovosti vode glede na pričakovane vrednosti 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sava medno sava medno sava jesenice na dolenjskem h 21,0 do sava jesenice na dolenjskem sava jesenice na dolenjskem 390 savinja medlog savinja medlog savinja medlog In n _ lin . . . ! ; I Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v juliju 2005 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in July 2005 240 19.0 240 220 220 17.0 200 200 15.0 180 180 13.0 160 160 11.0 140 140 9.0 120 120 100 7.0 100 350 350 u 25.0 300 300 250 250 = 17.0 200 3.0 150 150 9.0 5.0 100 100 350 25.0 300 co 17.0 250 13.0 200 9.0 150 5.0 100 60 50 10 63 Agencija Republike Slovenije za okolje SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 13 12 /40 11 735 10 /30 /25 720 /15 7 10 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE ni t lalHllB TrrinTrnirrr 1 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ............................. LJUBLJANSKO P. HRASTJE Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v juliju 2005 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in July 2005 80 /9 77 /5 50 /3 40 /1 69 6/ 10 65 1 2.5 1 1 .5 5*10.5 9.5 /.5 50 40 30 20 1 0 SUMMARY Due to big amount of precipitation in first half of July water level of Sava and Savinja rose. As the consequence lower water temperatures and higher average daily values of dissolved oxygen were measured. In the middle of July the rose of groundwater level was noticed at groundwater stations in Sp. Savinjska Dol. Levec and Ljubljansko polje Hrastje. Results of continuous measurements of basic physical parameters (water temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrolo-gical situation and do not show deviations from the expected values (Figures 2-3). 64 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - julij 2005 Earthquakes in Slovenia - July 2005 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2005 zapisali 155 lokalnih potresov, od katerih smo za 132 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 33 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0 in enega, ki so ga kljub majhni magnitudi čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juliju 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. *t «T o% tj Jv -4 w w ja irov if w ur ar 15'w Mkgnrlud* Ml1/ Slika 1. Potresi v Sloveniji - julij 2005 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in July 2005 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v juliju 2005, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 12. julija ob 6. uri 4 minut UTC (oziroma 8. uri 4 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v bližini Bovca. V Logu, Čezsoškem, Bovcu, na Livku in ponekod v okoliških krajih so prebivalci slišali bobnenje. Magnituda tega šibkega dogodka je bila 1,7. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - julij 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - July 2005 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem, širina Zem, dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2005 7 1 17 48 45,53 14,26 7 1,4 Ilirska Bistrica 2005 7 1 19 35 46,07 15,43 6 1,0 Bohor 2005 7 3 22 57 46,32 13,52 9 1,0 Bovec 2005 7 5 5 2 46,30 13,58 12 1,0 Bovec 2005 7 6 10 28 46,24 15,76 1 1,1 Rogatec 2005 7 7 9 32 45,81 14,87 10 1,0 Suha Krajina 2005 7 8 0 33 45,86 15,69 4 1,2 Bušeča vas 2005 7 8 20 33 46,51 14,64 13 2,1 Eisenkappel, Avstrija 2005 7 9 0 55 45,39 14,99 2 1,3 Gorski Kotar, Hrvaška 2005 7 9 1 31 45,36 14,97 9 2,0 Ravna Gora, Hrvaška 2005 7 9 1 57 45,35 14,95 6 1,4 Ravna Gora, Hrvaška 2005 7 9 4 4 45,88 14,89 15 1,0 Zagradec - Sela 2005 7 10 13 44 46,31 13,56 8 1,2 Bovec 2005 7 12 6 4 46,31 13,61 9 IV* 1,7 Bovec 2005 7 12 9 29 46,32 13,59 7 1,2 Bovec 2005 7 13 5 35 46,31 13,60 7 1,5 Bovec 2005 7 14 0 30 45,61 15,82 11 1,1 Bratina, Hrvaška 2005 7 14 5 34 45,66 14,27 11 1,6 Pivka 2005 7 16 1 37 45,54 14,26 9 1,6 Ilirska Bistrica 2005 7 17 4 31 46,31 13,25 11 1,3 Muzec, Italija 2005 7 18 22 49 46,14 15,00 6 III* 0.9 Zagorje ob Savi 2005 7 19 14 45 46,12 14,91 7 1,7 Sentlambert 2005 7 20 22 49 46,41 14,51 10 1,0 Zgornje Jezersko 2005 7 22 14 2 45,93 14,88 7 1,0 Ivančna Gorica 2005 7 25 8 32 46,31 13,58 7 1,1 Bovec 2005 7 25 22 0 45,73 15,40 16 1,1 Zumberak, Hrvaška 2005 7 25 22 12 46,05 14,77 11 2,0 Litija 2005 7 26 12 21 46,08 14,74 8 1,3 Janče 2005 7 27 3 7 46,00 16,01 3 1,2 Andraševec, Hrvaška 2005 7 28 10 46 46,23 15,94 17 1,2 Vrbno, Hrvaška 2005 7 28 10 52 46,38 15,35 3 1,1 Zreče 2005 7 29 0 59 46,47 15,05 7 1,0 Spodnji Razbor 2005 7 30 21 57 45,87 15,71 2 III* 1,2 Koritno - Dobova 2005 7 31 14 10 45,36 14,87 12 1,3 Gorski Kotar, Hrvaška 66 Svetovni potresi - julij 2005 World earthquakes - July 2005 Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2005 Table 1. The world strongest earthquakes - July 2005 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 2.7. 02:16:43,7 11,25 N 86,17 W 5,6 6,4 6,6 27 blizu obale Nikaragve 5.7. 01:52:02,9 1,82 N 97,08 E 6,2 6,5 6,7 21 Nias, Indonezija Na območju Gunungsitoli so bile poškodovane zgradbe in ceste. 5.7. 16:53:26,4 26,47 S 27,43 E 2,7 5 Južnoafriška republika V rudniku blizu Carletonvilla je ena oseba izgubila življenje, ena pa je bila ranjena. 23.7. 07:34:57,0 35,53 N 139,94 E 6,1 6,0 61 blizu južne obale Honšuja, Japonska Na območju Tokija je bilo ranjenih 23 oseb in poškodovana ena zgradba. 24.7. 15:42:06,2 7,93 N 92,17 E 6,6 7,5 7,3 16 Nikobarsko otočje Na Andamanskih in Nikobarskih otokih je bilo poškodovanih nekaj zgradb. 25.7. 15:43:41,1 46,83 N 125,06 E 5,0 4,7 48 Heilongjiang, Kitajska Pri Daqingu je vsaj ena oseba izgubila življenje, še vsaj 12 je bilo ranjenih. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2005. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120" -120" -60' o oO 6 7 8 Magnitude 60' 120" ■ ■ O 33 70 200 700 Globina [km] 180' Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2005 Figure 1. The world strongest earthquakes - July 2005 68 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2005 meritve cvetnega prahu potekajo v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V juliju je bil v zraku cvetni prah pravega kostanja, trav, trpotca in koprivovk in majhne količine pelina, metlikovk in ščirovk, bora, oslada ter posamezna zrna hmelja, kaline (liguster), kislice in kobulnic. V juliju je kot vzrok za alergije pomemben cvetni prah pravega kostanja, trav in v Primorju krišine. Začne se pojavljati tudi cvetni prah pelina, ki svoj vrh sezone pojavljanja doseže v prvi polovici avgusta. Prvi julijski dan je bil oblačen s padavinami, najmanj jih je bilo na Obali. V zraku je bilo zelo malo cvetnega prahu. Naslednji dan je bil na Obali sončen, drugod je bilo več oblakov kot jasnega neba, obremenjenost zraka s cvetnim prahom je opazno narasla. 3. in 4. julija je prevladovalo sončno vreme, tudi temperatura se je zvišala; predvsem na račun cvetenja pravega kostanja, koprivovk in trav v zraku je bilo veliko cvetnega prahu. Sledil je oblačen dan s padavinami, v notranjosti države je bilo hladno, obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila nizka. 6. julij je bil sončen, v zraku je bilo spet nekaj več cvetnega prahu. Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v juliju 2005 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2005 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku julija 2005 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Podatki za merilno mesto v Mariboru so le do 18. julija, nato pa podatkov iz tega kraja nimamo. Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom je julija močno vplivalo nestalno vreme, predvsem padavine in suha obdobja z visoko dnevno temperaturo. Tako je bila koncentracija cvetnega prahu v zadnji tretjini meseca kljub večinoma sončnemu in toplemu vremenu nizka. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. julij je bil v Mariboru napol oblačen, padavine so se pojavile šele zvečer, v Ljubljani in na Obali so ves dan prevladovali oblaki, padavine se bilo popoldne in zvečer. Sledili so dnevi z nizko obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom. V Mariboru je oblačno vreme s pogostimi padavinami prevladovalo od 8. do 12. julija, podobno je bilo v Ljubljani, kjer pa je 10. julij minil brez padavin. Ob morju je bilo v teh dneh nekaj sončnega vremena in precej oblakov, tudi padavine so bile z izjemo 10. julija pogoste. Bilo je dokaj sveže. 13. in 14. julija je bilo večinoma sončno in spet topleje, predvsem na Štajerskem so bile pozno popoldne padavine. Koncentracija cvetnega prahu je spet opazno narasla. Padavine so močno vplivale na cvetenje kostanja, koncentracija cvetnega prahu po deževnem obdobju ni več narasla do visokih vrednosti, močno pa se je povečala koncentracija cvetnega prahu koprivovk. Tudi naslednji dan je bil sončen in topel. V Ljubljani in ob morju je bilo 16. in 17. julija sončno in toplo, v Mariboru je bilo deloma sončno, 16. julija so bile občasno padavine. 18. in 19. julij sta bila ob morju večinoma sončna, čeprav so bile v noči iz 18. na 19. julij padavine. Koncentracija cvetnega prahu je bila nato vse do konca julija razmeroma nizka, kljub temu, da je bilo veliko sončnega vremena in je bila temperatura zraka visoka. Največ cvetnega prahu so v tem obdobju prispevale koprivovke; kostanj in večina trav so odcveteli. V osrednji Sloveniji in na Štajerskem je bilo toplo in le napol sončno, vendar brez padavin. Ob morju je bilo od 20. do 23. sončno in toplo vreme. V Ljubljani in Mariboru je bilo 20. julija napol sončno, v Mariboru so bile zvečer padavine. Od 21. do 23. julija je bilo več oblakov kot sončnega vremena, občasno so bile padavine. 24. in 25. julija je prevladovalo sončno in toplo vreme. Takrat je začel cveteti pelin, do konca meseca so bila v zraku le posamezna zrna cvetnega prahu pelina. 26. julij je bil poletno topel, ob morju in v osrednji Sloveniji je bilo sončno, v Mariboru napol oblačno, popoldne in zvečer so bile na Štajerskem padavine. Od 27. do 30. julija je bilo sončno in zelo vroče. Zadnjega julija je bilo največ sonca ob morju, tam je bilo tudi najbolj vroče. V Ljubljani je sonce sijalo le polovico dneva, na Štajerskem je bilo večinoma oblačno. Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja julija 2005 Figure 2. Average daily concentration of Chestnut (Castanea) pollen, July 2005 Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru julija 2005 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, July 2005 pravi kostanj trpotec trave koprivovke pelin ščirovke in amarantovke oslad bor skupaj % Koper 19.5 5.2 12.5 44.7 0.8 1.5 1.0 2.5 87.7 Ljubljana 34.6 3.7 10.7 39.1 1.0 2.7 1.4 1.6 94.7 Maribor 32.4 2.5 10.4 50.2 0.3 0.0 0.4 96.2 Na vseh merilnih mestih je bilo v zraku največ cvetnega prahu koprivovk, pravega kostanja, nekoliko manj pa trav in trpotca. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina julija 2005. Za Maribor podatki manjkajo. Figure 3. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, July 2005 Preglednica 2. Vsota cvetnega prahu pelina po letih Table 2. Sum of Mugwort pollen 8 6 4 2 0 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Koper 12 3 16 15 7 7 10 Ljubljana 16 49 114 72 37 51 71 24 43 26 Maribor 66 38 21 / Vsota povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu pelina v juliju po posameznih letih za Ljubljano, Koper in Maribor je podana v preglednici 2. V Ljubljani, ki ima najdaljši niz podatkov, je izstopalo leto 1998. Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora julija 2005 Figure 4. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, July 2005 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 12 CO E Ž 01 N > LLI I— >CO 3 - Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca julija 2005 Figure 5. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2005 60 50 CO E Z Ct N O _J > LU I— 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav julija 2005 Figure 6. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, July 2005 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 6 0 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oslada julija 2005 Figure 7. Average daily concentration of Meadow sweet (Filipendula) pollen, July 2005 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 200 150 CO E z Ct N O > 100 LU I— 50 0 Koper Ljubljana Maribor ■ KOPRIVOVKE 1 lli i A .ilIIJI liitnimmi 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk julija 2005 Figure 8. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2005 10 6 — Koper Ljubljana Maribor SCIROVKE IN AMARANTOVKE 0 WIL+- 13 5 7 I 1111 7 9 11 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ščirovk in amarantovk julija 2005 Figure 9. Average daily concentration of Gossefoot and Amaranth family pollen, July 2005 8 4 2 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Stajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in July as follows: Chestnut, Mugwort, Pine, Plantain, Grass, Meadow sweet, Nettle family and Gossefoot and Amaranth family. 73 OTROCI O VREMENU CHILDREN ABOUT WEATHER Tanja Cegnar Svetovna meteorološka organizacija pripravlja album z naslovom Otroci o vremenu. V njem bodo objavljene otroške risbe, slike in grafike, ki prikazujejo lepoto vremena in oblakov, delo meteorologov in hidrologov, meteorološke in hidrološke instrumente, vlogo napovedi in preprečevanja z vremenom povezanih naravnih nesreč ter otroško razumevanje okolja v povezavi z vremenom, podnebjem in vodami. Album je tematsko zastavljen zelo široko in nudi veliko ustvarjalne svobode. Države članice Svetovne meteorološke organizacije naj bi prispevale slike, risbe ali računalniške grafike otrok v starosti do 16 let. Vsaka država naj bi izmed šolskih izdelkov otrok izbrala največ tri slike, ki naj bi jih posredovala Svetovni meteorološki organizaciji. Vsi izbrani izdelki bodo objavljeni na spletni strani Svetovne meteorološke organizacije, lahko pa bodo uporabljeni tudi za druge promocijske namene v okviru dejavnosti Svetovne meteorološke organizacije. V Sloveniji prispevke v imenu Svetovne meteorološke organizacije zbira Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo. Izmed izdelkov, ki bodo na naš naslov prispeli do 1. decembra 2005, bomo izbrali tri najboljše, ki jih bomo posredovali Svetovni meteorološki organizaciji. Dvajset najboljših izdelkov bomo objavili tudi na spletni strani Agencije RS za okolje, predstavili pa jih bomo tudi v Mesečnem biltenu Agencije RS za okolje. Šole naj svoje prispevke s pripisom za akcijo »Otroci o vremenu« do 1. decembra 2005 pošljejo na naslov: Agencija RS za okolje Urad za meteorologijo Vojkova 1 b 1000 Ljubljana 74