^Registered by Australian Post — Publicationa No. YAW 1215" mESSEflGER« GIPSIIO SLOVenCEVVAUSTRAUJl T RTNTK XXVTTT štev 9 SEP 1983 Članice SD M. in domačinke iz \Snežnika' za stojnico s slovenskimi dobrinami. SLOMSKI OTROCI PltStJO Navzlic temu, da je deževno vreme o-mejilo Ethnic Communities Festival v Al-bury na pokrite prostore je mladinska folklorna skupina S.D.M. žela nad vse zadovoljiv uspeh. Že ob priliki slikarske razstave, ki jo je slovensko društvo v Albury-Wodonga 'Snežnik' priredilo s sodelovanjem našega časopisa pred par meseci, je bilo govora o etničnem festivalu, ki ga je mestna občina Albury načrtovala za letošnji september. Kljub temu, da so rojaki v tem dvojček mestu zelo aktivni, jim njih maloštevilnost dovoljuje udejstvovanje le do gotove meje. Zato so z veseljem sprejeli ponudbo za sodelovanje tudi ob priliki tega pomembnega nastopa, kije omogočil, da so se predstavili tudi široki javnosti. Že v soboto 10. septembra proti večeru so v prostorih 'Snežnikovega' doma na Olive street pričeli odmevati zvoki harmonike Viktorja Lampeta, ki se je pridružil skupini melbournčanov, ki so že uživali gostoljubnost rojakov v Albury. V nedeljo okrog poldne pa so se pripeljali še ostali, katerih je bilo za cel avtobus. Le nekoliko so se okrepčali po štirih urah vožnje in že se je bilo treba preobleči v narodne npše in imeti še generalno skušnjo s harmonikašem, kajti nastop slovenske skupine je bil napovedan že za okoli 2h popoldne. Kot že omenjeno, je deževje prisililo organizatorje, da so odpovedali sprevod po mestu in prestavili vse udejstvovanje v notranje prostore Civic Centra. To je odvzelo celi prireditvi sijaj in možnosti, katere niso mogle priti do pravega izraza, čeprav so pokriti prostori zelo raz-sežni. Na žalost so morale vse stojnice z ročnimi deli in jedili številnih skupin biti postavljene v dvorani in v predsobam. Ker je bil obisk zelo številen so se seveda stojnice kar zgubile v gnječi. 'Kranjske' pa imajo poseben vonj in naši nosovi so nas kaj hitro pripeljali do mize, obložene s slovenskimi jedili in slaščicami pa tudi z lepimi ročnimi deli. Neumorna tajnica 'Snežnika', ga. Marija Kromar, brhka v narodni noši je s svojimi prijaznimi pomočnicami in s prikupnim nasmeškom postregla vsakomur z dobrotami in lepo besedo. Razni nastopi folklornih in drugih skupin so se vrstili na odru že vse od poldne dalje. Naši slovenski otroci so bili eni izmed najpestrejših. Vsa dvorana jih je sprejela z navdušenim ploskanjem, ko so v parih in v spremstvu zvokov harmonike prikorakali na oder. Nastop naših malih je bil tokrat izredno dobro uvežban in je napravil na vse najlepši vtis.Napovedovàlec pa je še posebej povdaril, da je to skupina iz Melbo-urna, ki je prišla na povabilo Slovencev Alburyja. Po nastopu so se vsi vrnili v dom, kjer so se seveda odpočili ter potolažili prazne želodce z ukusno hrano, ki so jo pripravile članice 'Snežnika'..Seveda pa smo že lahko tudi videli na televizijskem aparatu ponovitev nastopa, ki ga je na video trak posnel g. Branko Jerin. Sledila je vesela slovenska pesem, ki nas vedno zna povezati, pa najsi bomo iz tega ali onega predela Slovenije, od tega ali onega društva. Kadar Slovenci zapojemo ni razlik — vsi smo eno. Predno je avtobus začel spet dolgo vožnjo proti Melbournu se je predsednik 'Snežnika' gospod Branko Jerin zahvalil vsem za sodelovanje, a še posebno zahvalo je izrekel G. Božu Lončaiju, kije organiziral izlet ter ge. Dragi Geltovi, kije pripravila mlade plesalce. Odgovoril mu je Božo Lončar potem pa so se morali mel-bournačani posloviti, kajti avtobusni šofer jih je že priganjal. ljal. Ne smemo pozabiti omeniti še požrtvovalnost harmonikarja Viktorja Lampe- ta, ki bi moral v tedno pred nastopom biti operiran na slepiču. Toda kljub nevarnosti ponovnega napada bolečin ni hotel razočarati nastopajočih otrok in je zato uporabil letalo namesto avtobusa, da je prišel v Albury. Tudi ta festival v Albury nam je lahko v dokaz, da je v slogi moč in, da le skupaj mi Slovenci lahko nekaj pomenimo. Otroci slovenske nedeljske šole, ki so nastopili v folklorni skupini na etničnem festivalu v Albury so: Toni Adamič, Lidija Markič, Stanko Ašenberger, Andreja Hojak, Aleš Brgoč Jana Brgoč, Igor Brgoč, Veronika Smr delj, David Markič, Barbara Smrdelj Erik Gelt, Frances Gelt, Toni Urbas Nataša Urbas, Damjan Pišotek in Mar garet Kastelic. 'OKTET FROM LJUBLJANA" Will be performing in Viktoria from October 20 to 23. Oktet will present Slovenian traditional folk and modern songs for one-and-a-half hours followed by dancing. Concerts will be as follows: S.Z. Geelong — Thursday, 20th October at 7 p.m. S.D. Melbourne — Friday, 21st October at 7 p.m. S.P.S.K. Jadran — Saturday, 22nd October at 7 p.m. S.K. Planica — Sunday, 23rd October at 2.30 p.m. Price of the tickets is $10.00. For reservations call: S.Z. Geelong: Joze Romuta Tel. (052) 78 5986 S.D. Melbourne: Anica Markic Tel. 870 9527 SP.S.K. Jadran: LOJZE KUMAR 740 1457 S.K. Planica: Miro Franetic 586 1292, A. Sestan 763 9891 Welcome to a pleasant evening or afternoon. ORGANIZING COMMITTEE SLOVENIAN ASSOCIATION OF VICTORIA vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERŠIČ Upravno-uredniški odbor - Editorial board ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAFtEN, POSTRUŽIN LJUBICA, ŠPACAPAN SIMON. Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price: 50 cents Letno - Annual Suscription: 6 Dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. OPROSTITE! V zadnji številki "Vestnika" ( Jul—Avg 1983) smo na prvi strani v poročilu "Planšaiji v Melbournu napačno vstavili ime Ivan Kobal, namesto Ivan Koželj. Zasluga organizacije obiska "Plan-šaijev" pripada g. Ivanu Koželju, predsedniku S.D.Sydney. G.Ivan Kobal, pa je seveda nam tudi dobro poznan kot pisec knjige "Man who built the Snow ". Obema se iskreno opravičujemo. BUDŽET ZA IMIGRACIJO V proračunu za leto 1983/84 je bilo Federalnemu Ministerstvu za Imigracijo in Etnične zadeve dodeljeno 158.8 milijonov Dolaijev. Ta denar bo v glavnem uporabljen v sledeče namene: Za nastavitev stalnih učiteljev v Programu za vzgojo odraslih naseljencev bo uporabljenih 800.000 Dolarjev. Center za razvoj učnega načrta in učil za ta program ba zahteval $ 250.000. Za poučevanja angleščine na delovnih mestih bo uporabljeno 1 milijon. Za varstvo predšolskih otrok, kadar se matere udeležujejo pouka angleščine je predvideno $ 550.000. Podpore etničnim organizacijam v pogledu nastavitve socialnega delavca bodo znašale 4.9 milijonov Dolaijev. Število plačanih socialnih delavcev pri etničnih organizacijah naj bi se povišalo nad 200 oseb. Migrant Resources Centri bodo prejeli JB 1,250.000, za prevajalno službo pa bo vlada prispevala 1,170.000 Dolarjev. 200.000 Dolaijev je predvidenih za nastavitev etničnih delavcev v takozvanih ženskih zatočiščih. V okviru posebnega humanitarnega načrta za doselitev beguncev je predvideno 3 14.1 milijona, kar bo dalo možnost naselitve in prevoza za 20.000 beguncev. Federacija Ethnic Communities Council pa bo prejela $ 50.000 podpore. PODPORE ZA DOBRODELNOST Federalna vlada Avstralije je v namen socialnega skrbstva med novonaseljenci z letu 1983/84 dodelila 200.000 Podpore do največ 10.000 Dolaijev bodo nakazane prosilcem, katere bo vlada odobrila. Minister za Imigracijo in Etnične zadeve Avstralije g. Stewart West je pozval etnične skupnosti in delavske organizacije, da zaprosijo za to podporo. Prednost pri odobritvi bodo imeli programi za nove dejavnosti na dobrodelnem polju ali pa preusmeritev že obstoječih takih dejavnosti. Prav tako bo posebna pozornost posvečena načrtom za nove etnične organizacije, za pomoč ostarelim, za mladinsko udejstvovanje ter za zdravstveno prizadete. Prošnje za podporo je treba vložiti na Regional Director of the Department of Immigration and Ethnic Affairs v galv-Immigration and Ethnic Affairs v glavnem mestu vsake dežele do 31. januarja 1984. NIČ VEČ "ALIENS" Sprememba v zakonu o Vseljencih (Migration Act) je odpravila sistem dveh vrst naseljencev v Avstraliji. Do sedaj so delali v zakonu razliko med naseljenci rojenimi v in izven Britanskega Common-wealtha. "Aliens" - tujec je bilo ime za izven Commonwealtha rojene, medtem ko so bili drugi nazvani "immigrant". Po novi odredbi so vsi prebivalci Av- RAZŠIRITEV MREŽE 0/28 Vlada je odobrila nakup štirih trans-miterjev, ki bodo razširili Multikulturno TV na Newcastle, Wollongong, Adelaide in Brisbane. To bo izvršeno pričetkom leta 1985. V finančnem letu 1985/86 pa bodo oddaje razširile* se na Perth, Darwin in Hobarth. V tem mesecu pa se bodo oddaje kanala 0/28 že videle v Canberri in Queanbeyanu. Kmalu za tem pa že tudi v Goulburnu in Coomi. SBS, ki vzdržuje radio in televizijo etničnega značaja v Avstraliji bo po letošnjem proračunu prejel $ 33.723 milijonov, skoraj 5 milijonov več kot v preteklem letu. stralije, ki niso natularizirani imenovani "non-citizen" in bodo imeli popolnoma enake pravice. Spremenile so se tudi uredbe o deportaciji v slučaju kriminalnega dejanja. Medtem ko so po starem vsi "aliens" lahko vedno bili deportirani se sedaj deportacija ne bo izvršila ako je "non—citizen" prebival v Avstraliji skupno 10 let. VODIČ ZA RAZVEDRILO Health Commission Viktorije je pripravila knjižico, v kateri lahko zdravstveno prizadete osebe dobijo navodila kje so jim na razpolago različna razvedrila. Namen knjižice je, da poda onesposobljenim največjo možnost spoznati kje najti takšne možnosti ali pa si jih usposobiti. Prav tako so v tem vodiču navedena imena expertov, ki lahko svetujejo kako in kje se vključiti v te programe. To knjižico "The Guide to Recreaction for People with Disabilities" se lahko dobi pri The Disabled Persons Information Bureau, Health Commission of Victoria, 555 Collins Street,Melbourne, telefon 616 7777. BOG JE USTVARIL SVET V BARVAH Slovensko versko središče v Merry-landsu (NSW) prireja konec leta likovno razstavo : Bog je ustvaril svet v barvah. Vabijo vse Slovenke in Slovence, ki ljubijo barvo in čopič ter slikajo, da sodelujejo na tej razstavi, ki hoče prikazati del slovenskega udejstvovanja na tem področju v Avstraliji. Vsakdo lahko sodeluje na razstavi največ s štirimi svojimi deli. "AUSTRALIA II // Slovita zmaga jadrnice "Australia II" v tekmah za Pokal Amerike je jasno pokazala dejstvo, da tukaj na petem kontinentu vse bolj prihaja do izraza nova avstralska nacija iz številnih skupin različnega etničnega izvora. Brez razlike na to odkod prihajamo, smo vsi prebivalci Avstralije že par mesecev spremljali edinstveno borbo te jadrnice z velikim zanimanjem in enoduš-no željo, da bi zmagala. Vsi smo trepetali kadar stvari niso šle najbolje in prav tako smo vsi bili vzhičeni nad neutrudnim delom in neupogljivo vztrajnostjo vseh ki so bili povezani v tem epičnem podvigu. Saj po 135 letih je bila Avstralija prva, ki je odvzela Amerikancem to trofejo. Ta zmaga je postala zmaga cele Avstralije in kenguru z boksarskimi rokavicami je postal simbol okoli katerega se je zbrala multikulturna Avstralija. Prvi poduk, ki ga lahko povzamemo iz te borbe za Pokal Amerike je neprisiljena povezanost vseh raznolikih prebivalcev Avstralije kadar je v vprašanju njen prestiž in interes. Drugi poučni primer te zmage pa nam je lahko vztrajnost moštva in organizatorjev. Kljub začetnim težavam in navzlic poskusom, da bi jadrnica bila diskvalificirana, niso popustili. Ko smo že skoraj vsi obupali v zmago, saj je bil rezultat tekem že 3:1 je moštvo vzdržalo v svojem prizadevanju in v sami poslednji etapi pred odločitvijo pripeljalo jadrnico v zmagovalni položaj. Nikoli vreči puške v koruzo je ena značilnih črt anglosaškega karakterja. To bi morali posnemati tudi mi. Da smo številčno majhna skupina nas ne sme napraviti malo-dušne. Nasprotno, še bolj se moramo zagristi v vse možnosti ki so nam podane ter jih še zboljšati. Tretji pouk iz te tekme je sam Alan Bond, sponzor in organizator "Avstralia II". On nam je živ primer kakšne možnosti nudi ta kontinent. V Avstralijo je prišel kot majhen dečko, skupaj s svojimi starši. Ko je bil star 18 let si je kupil prvo stavbeno zemljišče, ga preprodal in kupil par drugih. Iz teh prvih transakcij se je do danes razvilo veliko podjetje, ki ga je napravilo za večkratnega milijonarja. Vsakemu, ki pravilno gospodari, pametno in vztrajno dela ter ima na svoji strani tudi nekoliko sreče, Avstralija še vedno nudi velike možnosti za uspeh. Četrti poduk pa nam je to, da je složnost nujno potrebna, kadar je v projekt povezano večje število oseb.. Ako bi pri podvzetju "Australia II" ne bilo složnosti in povezanosti vse od milijonarja Bonda do konstrukterja, od načrtovalcev do administratorjev, od kompjuter programerjev do obrtnikov in od kapitana do zadnjega moža posadke, te zmage ne bi bilo. To je dejstvo, ki nas nazorno poduči, da je za uspeh povsod, tudi pri nas, potrebno iskreno sodelovanje vseh slojev, od visokega izobraženca do zadnjega rokodelca. Upajmo, da nam bo ta veliki triumf avstralskega športa služil, ne samo v ponos, nego tudi v podučen primer. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042/1044 DQNCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom. Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Australiji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz... ) Varneje na uslugo: Private car park available. We also come to your home if you desire. Regarding any aspect of your travel requirements: Overseas, Interstate, Cruises, Hotels (Passports, Passport photos, Visas, all travel documents etc... ) Contact: Eric Ivan GREGORICH DONVALE TRAVEL SERVICE 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje POMOČ ŠOLAM KDO VARUJE OTROKE Možnost razstavljanja je omejena na Slovence in na tiste, ki imajo s Slovenci bližnje sorodstvene vezi. Prijave sprejema Slovensko versko središče sv. Rafaela, P.O.Box 280, Merry-lands IM.S.W., 2160. /ooo Sedem etničnih skupnosti v Viktoriji bo prejelo od deželne vlade skupno 70.000 Dolarjev, da si nabavijo in razvijejo učilna sredstva za učenje svojega jezika. Skupnosti same naj bi razmislile in podale vladi predloge, kako čim bolj razviti učenje jezika v dnevnih državnih šolah, pa tudi v svojih etničnih šolah. Skupnosti, ki so po mnenju Minister-skega odbora za Multikulturo in Etnično vzgojo najbolj potrebne za to nakazilo so: Vietnamska, arabska, kitajska, turška, kambodžijska, macedonska on srbo-hrvatska. V zadnjem času je bilo v javnosti precej poročil, da nekateri domovi, kjer gledajo na otroke predšolske starosti ne upoštevajo uredb in pogojev predpisanih od oblasti dežele Viktorije. Director Health Commission's Pre-School Child Development Branch je dejal, da bo njegov urad preiskal vsako tako obdolžitev, tudi če bo anonimna. Vabi vsakogar, ki bi imel pritožbo proti takemu otroškemu oskrbovališču naj jo sporoči na Pre-School Child Development Branch, telefon 616 7487. MOJ OCKA Že je minil očetovski dan. Otroci slovenske nedeljske šole so se tudi letos za ta dan pripravili s kratkim programom. Najprej je nastopila skupina deklic, ki je zaplesala na melodijo Lutka na vrvici (Puppet on a string), katero je pela Sandy Shaw. Ga. Pišotek je pripravila in ko-reografirala vse gibe in korake. Deklice so bile enako oblečene v črno,z rumenimi krilci in rdečimi pentljami na copatkah in v laseh. Zanimivo jih je bilo gledati že pred plesom, kako so si dodajala lepoti-la;; splesom pa so dokazale, da se v petih vajah morejo naučiti veliko različnih korakov, kombinacij in potrebne paradne povezave. Tudi publika jih je toplo sprejela in jih nagradila z navdušenim aplavzom. Sledila je deklamacija Otona Župančiča, 'Ciciban posluša očetovo uro', katero sta se naučila Damjan Pišotek in Igor Brgoč. David Markič pa je za očete najprej povedal pesmico Slavka Juga, 'Sorodnika', potem pa nam je na harmoniko zaigral nekaj poskočnih. Aleš Brgoč se je naučil pesem Vojana Arharja, 'Vezi', v kateri je povdaril, kako pomembni so mostovi, ki družijo ljudstva in narode vsega sveta, vezi ki vežejo in tvorijo mavrični lok od srca do srca. Mala Natasha Pišotek bi se nam letos prvič predstavila z igranjem na klavir. Naučila se je tri otroške pesmice, njen bratec Damjan pa dve, da bi zaigrala za očete, vendar — klavir je zaklenjen v mladinski sobi in bi se s prenosom v dvorano pokvaril in razglasil, zato je morala ta točka odpasti. Natasha in Damian sta svoje razočaranje znala hitro skriti. Andreja Hojak je zaplesala moderni ples na pesem Yankee Doodle in sije korake ter gibe izmislila sama. Nataša Urbas pa je povedala o Jedilniku Saše Vegri, ki pravi, da se ji zdi čudno, zakaj se nikomur ne dop ade, ko pa zna tako lepo pripraviti: kruh, kos sira, kolobar salame, precej marmelade, olivo zeleno, majonezo rumeno in še stepeno smetano... Barbara Smrdel se je naučila pesem istega pesnika Angina, pesem , ki pove, da ni tako hudo biti bolan, saj ni treba iti v šolo, se nosi šal okoli vratu po najnovejši modi, mama bere pravljice, očka pomaga risati in dobijo še dobrote — če jo dobi en otrok, jo hoče še drugi, zakaj ne, ko je pa bolezen tako fina. Na orglah so igrale za očete tri deklice: najprej Jana Brgoč, ki je zaigrala L.Viv in Yellow Rose of Texas, potem Frances Gelt, kije zaigrala On Top of Old Smoky; zadnja pa je bila Veronika Smrdel s pesmijo Fly me to the Moon. Prav lepo jih je bilo poslušati. Tonček Urbas se je naučil pesmico o Sladkih Možičkih, bonbonih, ki so fantu tako všeč, da se ne more premagati — ve, da bo oče jezen, vendar sladkosnednost je pač bolezen. Tonček je pesmico lepo znal, vendar je bil mikrofon malo previsoko zanj in so ga samo najbližnji dobro slišali. Jana Brgoč, Frances Gelt in Margaret Kastelic pa so povedale pesmico 0 ušesih, katero je napisala Eia Peroci in pravi, kako so ušesa včasih malo gluha, če jim ni všeč kar morajo poslušati. Otroci so za svojo zadnjo točko pripravili smešnico Zastrupljeni kolač; sme-šnico o natančnem filmskem direktorju, ki ni bil nikdar zadovoljen — če so igrali igralci normalno, je hotel bolj živo; ko so pretiravali in skakali, je hotel bolj veselo. Ko so se smejali, je hotel bolj žalostno. Pqtem so jokali, spet ni bilo prav. Dejal jim je, da morajo pohiteti, pa spet ni bilo prav in so morali spet ponoviti. Po šesti ponovitvi pa jih je spodil domov. Gledalci in poslušalci v dvorani so o-troke po vsaki točki nagradili z lepim in navdušenim ploskanjem. Tako so pokazali, kako spoštujejo delo naših najmlajših, ki se res trudijo. Včasih se tu in tam najde mati, ki pravi, da otrok ne more priti v slovensko šolo, ker ima toliko dela v obvezni šoli, da komaj zmaguje. Vendar poglejmo o-troke ki so nastopali za očetovski dan: vsi hodijo v šolo, so pridni v šoli, se udej- Lepe viže je zaigral David Markič. Barbara Smrdel in Nataša Urbas sta nastopili z deklamacijami. Avstralski prvak na harmoniko Branko Tomažič igra v cerkveni dvorani v Kew. stvujejo pri športu ter so v nekaterih panogah celo zmagovalci; potem se učijo igranja instrumentov, pa kljub temu se najdejo čas in navdušenje, da pridejo v slovensko šolo in na vaje, pa zaradi tega njihovo delo v šoli nič ne trpi. Naj se zahvalim mamicam in očetom, ki so tako skrbni in jim ni žal časa, ko pripeljejo otroke v šolo. Ni samo čas v nedeljo popoldne; velikokrat se pogovarjamo z mamicami po telefonu, ko je treba kaj pripraviti in urediti, pa še nikoli nobena mati ni rekla: "Ne, tega pa ne bom!" - kadar rabiva z go. Magdo v šoli pomoč. Mamice in očetje vedno radi pomagajo. Iskrena zahvala Brgočevim za orgle, ki so jih pripeljali za koncert in pa mladini, ki je v nedeljo dopoldne pomagala s pripravo odra. Odboru S.D.M. hvala za denarno pomoč pri nakupu krilc, Heleni Vučko za čitanje programa in Ameliji Arnuš, ki je spremljala otroke, ko so odnesli svoje čestitke in darilca očetom, s svojimigranjem na orglah. Naj zaključim z zahvalo vsem prisotnim za navdušeno priznanje otrokom in čestitam otrokom, ki so se zares potrudili. Draga Deklice šole S.D.M. so lepo izvedle ples "Lutkica na vrvici9 Jana Brgoč, Frances Gelt, Margaret Kastelic in Tonček Urbas so se postavili z deklamacijo pesmice O ušesih. VESTNIKOVA 6. LETNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL SLOVENCEV VIKTORIJE bo v prostorih SLOVENSKEGA KULTURNEGA IN RAZVEDRILNEGA CENTRA 82 Ingrams Road, Eltham, Victoria od petka 21.oktobra do nedelje 23.oktobra 1983. Razstavo bo uradno odprl: UMETNIŠKI VODJA LJUBLJANSKEGA OKTETA G. IGOR ŠVARA v petek 21.oktobra 1983, ob 5.30 uri popoldne. Andreja Hojak v "Yankee Doodle' J02E URBANČIČ Telefon: 850 7226 KAL-C ABINETS STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police. Kitchens SPECIALISTS FOR: Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic. Z4NIMIMOSTI iz SLOVENIJE V KOZJEM ŽE DOLGO NI GORELO V CELJU Nepridipravi vsako leto napravijo precej škode na športno-rekreacijskih objektih na Golovcu v Celju. Vsak teden potrgajo najmanj tri cevi za prho v kopališču, približno toliko ročk, vsako leto ob-jestneži razbijejo za 150.000 do 200.000 dinarjev šip. Pokradejo številke na garderobah, termometre in termostate na na bojleijih, električne žarnice in zmanjkal je celo zvočnik. Tako objekt za katerega so so odšteli kar precej miljard dinaijev zgublja na vrednosti in uporabnosti. Škoda, ki jo tako povzročajo nepridipravi znaša kar 4 petine vseh stroškov za vzdrževanje. Statistike kažejo, da je Temeljno sodišče Celje iz leta v leto bolj obremenjeno, veča pa se tudi učinkovitost sodnikov. Tako so sodniki leta 1981 rešili nekaj več kot 54.000 primerov, lani pa že več kot 57.000. Tako je bilo sodišče ob koncu preteklega leta le še za 11.111 zadev v zaostanku. Obetajo pa sedaj še večjo obremenitev sodišča, ker so v zadnjih mesecih odkrili precej novih kaznivih dejanj. Več je predvsem gospodarskega kriminala, kjer zaskrbljuje naraščanje davčnih utaj. Te so ponavadi izvršene zelo premišljeno in zvito, tako, da jih je težko odkriti. Vse več pa je tudi poneverb, grabežov, zlorab položaja in še nekaterih drugih kaznivih dejanj s tega področja. Lani so sodniki obravnavali tudi štiri kazniva dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili. (Povzeto iz "Novega Tednika) RIMSKE TOPLICE Kmalu za pevskim zborom "Liro" v Kamniku, ki se ponaša s tem, da je bil prvi necerkveni pevski zbor na Slovenskem je zapel v javnosti, izven cerkvenih zidov mešani zbor v šmaijeti pri Rimskih toplicah. Bil je povečini mešani zbor in središče kulturnega ustvaijanja v tem predelu Spodnje Štajerske. Preigrali so tudi lepo število spevoiger in si ustanovili tu in tam tudi instrumentalni krožek kot tamburaški zbor, šramel in podobno. VRHNIKA Poljedelska zadruga v Vrhniki bo letos izvozila okrog 30 ton sira Emental v Švico. Dogovor s švicarskim uvoznikom imajo že polnih šest let in za sledeče leto predvidevajo izvoziti 39 ton Ementalerja, tudi v Švico. CERKEV DOMA V Sloveniji je vlada sprejela enotne kriterije za starostno zavarovanje duhovnikov, spremembo davčnega zakona tako, da ni nobenega dvojnega obdavčenja verskih dejavnosti, dogovor o ustanovitvi muzeja slovenske sakralne umetnosti v samostanu v Stični ter namembo znatnih sredstev za ohranitev slovenske kulturne dediščine sakralne vsebine. Še vedno pa so nesprejemljive zahteve katoliške cerkve za organizirano karitativno dejavnost cerkve, o praznovanju božiča ter o verskih radio oddajah. Potovanje metropolita dr. Šuštaija po Avstraliji pa je tudi v režimskih krogih naletelo na odobravanje, češ, da so njegovi nastopi in izjave, ki jih je imel na tej poti imele ugoden odmev. SjC Papež Pavel Janez II. je v začetku maja imenoval dva nova slovenska škofa in sicer: dr. Jožefa Smeja, rodom iz Bogojne pri Murski Soboti za pomožnega škofa v Mariboru in msgr. Jožefa Kvasa iz Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem za pomožnega škofa v ljubljanski škofiji. V Zagrebu §e je vršilo zasedanje Sveta škofovskih konferenc Evrope, v katerem sodelujejo predstavniki 25 držav. Program zasedanja je obsegal razprave o "evangelizaciji Evrope" ter priprave za Tretji evropski ekumenski sestanek, ki naj bi bil naslednje leto v Italiji. Organizator tega zasedanja v Zagrebu je delegat škofovske konference Jugoslavije v tem Svetu, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. To je prvikrat, da se je tak sestanek vršil izven Rima. "NAŠ TEDNIK" 35 LET Predsednik Avstrije dr. Rudolf Kirhs-sleger je poslal časopisu slovenske manjšine na Koroškem "Naš tednik" čestitke ob priliki 35-letnice njegovega izhajanja. Ob tej priliki je povdaril zasluge tega časopisa za nego slovenskega jezika. "Naš tednik" je tudi objavil čestitke avstrijskega kanclerja Sinovca, v katerih je naglasü potrebo po nadaljevanju dialoga s slovensko manj šino.Podčrtal je, da je avstrijska vlada proti bilo kakršnega načina prisilne asimilacije in, da se sklada z oceno bivšega kancleija Krajskega, da manjšine potrebujejo več pozornosti kot večinski narod. ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postrežem boste v domačem jeziku V Kozjem se dobro zavedajo nevarnosti požarov in imajo tudi močno gasilno društvo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1875. To društvo ima tudi svoj Gasilski dom z veliko dvorano, katero so po petih letih zidanja odprli leta 1970. Društvo je opremlmljeno z najsodobnejšo gasilsko tehniko in posveča posebno pozornost preventivnemu delovanju. Imajo 309 članov od tega 198 moških in 111 žensk. Mladinski odsek pa šteje 95 mladeničev in mladenk. Na raznih tekmovanjih so si dosedaj priborili 105 pokalov, ki jih hranijo v domu. IZ LJUBLJANE V Ljubljani je bil v soboto 3. septembra zaključen 29. mednarodni sejem "Vino 83", na katerem je letos sodelovalo 580 razstavljalcev. Organizatorji tega sejma so priredili tudi nekoliko seminarjev, na katerih so razpravljali o proizvodnji in izvozu jugoslovanskih vin. Med drugim so ugotovili, da Jugoslavija spada med prvih deset proizvajalcev vina in, da kljub temu v Jugoslaviji popi- jejo povprečno samo do 28 litrov vina na osebo v dobi enega leta. Na tej tradicionalni razstavi vina, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, mineralne vode, opreme za vinogradništvo in gostinstvo je pokazalo svoje izdelke 580 razstavljalcev iz Jugoslavije in 24 iz inozemstva. Predstavljeno je bilo 1.758 vrst pijače, od tega 1.521 vzorcev vina. Pokrajinski glavar Avstrijske Koroške g. Leopold Wagner je v soboto 3.septembra obiskal Ljubljano. Ob tej priliki je imel razgovore s predsednikom Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o perečih vprašanjih sodelovanja med S.R.Slovenijo in Koroško. Posebno paZnjo sta posvetila položaju slovenske narodne manjšine na Koroškem, in obmejnemu gospodarstvu. SLOVENŠČINA ZA JAPONCE V Tokiju na Japonskem je bil objavljen priročnik slovenskega jezika v izdaji univerzitetne založne "Dajgaku Soren". Ta knjiga, katero so skupano pripravili japonski slavisti Hirosi Jamasaki in Kazuo Tanaka s pomočjo Aleksandre Krajger se bo tako pridružila seriji priročnikov jugoslovanskih jezikov, katere je v preteklih dveh letih objavila ta založba. V pripravi imajo sedaj besednjak z 1500 besed slovenskega jezika. Vsi ti priročniki so pisani tako, da jih lahko izkoristjo tudi naši ljudje, ki se učijo japonskega jezika. Pty. Limited • Quality Of fset and Letterpress Printers o Creative Designers • Gold Stamping • Raised Printing ZA VSE TISKARSKE USLUGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ 1 STUDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733 DVA NOVA ČASTNA ČLANA Po pravilih S.D.M. lahko Upravni odbor predloži redni letni skupščini, da podeli naslov častnega člana takemu rednemu ali ustanovnemu članu, ki si je pridobil izredne zasluge za društvo. Letošnja letna skupščina S.D.M. je ta naslov odobrila dvem osebam, za katere nihče ne more trditi, da si nista s svojim dolgoletnim in nesebičnim delom pridobili ugled in priljubljenost pri vseh članih pa tudi pri vsakomur, ki jih pozna. Ta dva nova imena, ki se bosta sedaj lahko prečitala na stenskem imeniku častnih članov v domu S.D.M. sta Draga Gelt in Werner Remšnik. kaj, kje, kdo ? Tudi ga menda ni primera, da bi Werner komurkoli zameril in ni je osebe na našem hribu v Elthamu, da Wernerja ne bi spoštovala in cenila njegovo prijateljstvo. Njegov pomirjevalni značaj zna tudi vedno pogasiti vsako iskro nesporazuma. Njegove trezne besede so vedno visoko cenjene in imajo močan vpliv. retrgano sedem let. Ko so bili zgrajeni posebni šolski prostori sta program in delo med tamošnjimi slovenskimi učenci, katere poučuje skupaj z. go. Magdo Pišotek, postali zgleda vredni. Ze en sam obisk v razredu je vsakemu obiskovalcu priča s kakšno predanostjo in ljubeznijo se obe učiteljici trudita prenesti lepote našega Werner in Mila Remšnik WERNER REMŠNIK, rodom iz Ormoža je po prestanih zmedah druge svetovne vojne in po končanem studiju v strojno inženirski stroki, leta 1949 prispel v Avstralijo. Kot vsakemu teh prvih "New Australian" začetna leta v novi zemlji niso bila lahka. Trajalo je precej žasa, dokler si ni zagotovil zadovoljivo službeno mesto v svojem poklicu ter si s soprogo Milo osnoval družino in dom, v katerem je bil vsakdo vedno dobrodošel ter gostoljubno sprejet. Werner in Mila sta se kmalu vključila v delovanje S.D.M. in že mnogo let predno je Werner postal odbornik smo jih često videli zaposlene na naših prireditvah. Leta 1970 je bil Werner izvoljen za blagajnika S.D.M. in je te posle vršil, z enoletno izjemo, pet let, vse do leta 1976, ko je bil izvoljen za podpredsednika. Vse odkar Werner ni bil blagajnik je bil pa zelo aktiven v delovnem odboru, katerega je nekaj let tudi vodil. Njegova profesija, teoretična pa tudi praktična sposobnost sta pri izgradnji in nadaljnem razvoju našega centra bili neprecenljive vrednosti. Vsi dobro vemo, kaj se prvo sliši če se kjerkoli pojavi tehnični problem, pa naj bo to pri vodni pumpi ali pa pri razmnoževalnem stroju: " Telefonirajmo Werner-ju, da popravi !" In še nikoli se ni zgodilo, da bi Werner tak SOS poklic neprijazno sprejel. Kaj pa DRAGA GELT. Malo je rojakov v Melbournu, da je ne bi poznali. Saj se udejstvuje na tako številnih poljih. Mnogokrat se lahko slišijo občudujoče pripombe: Kako le toliko zmore . Res imeti mora neizčrpen vrelec energije, neomejeno voljo pa tudi izredno veliko ljubezen do vsega kar je našega — slovenskega, da lahko toliko svojega časa, znanja in spretnosti nesebično pokloni drugim, predvsem slovenskim otrokom. Draga je doma iz Dobrave pri Ljubljani, kjer je napravila prve korake v šolo, katero je potem zaključila z učiteljsko kariero. V Melbourne je prispela kot mlado dele polno patriotičnega idealizma leta 1968. Po kakem letu napornega dela pri umsko prizadetih otrocih v Kew Cottages je zopet dobila službo v svojem pravem poklicu: poučevanju. Kaj kmalu po svojem prihodu v Melbourne se je vključila tudi v slovensko udejstvovanje ter poučevala v šoli Slovenskega verskega centra v Kew ter tam tudi vodila tudi folklorno skupino.Ko pa se je pozidalo slovensko kulturno središče na Elthamu se je njeno udejstvovanje med Slovenci osredotočilo v glavnem na S.D.M. V največji meri z njenim sodelovanjem se je ustanovila slovenska nedeljska šola pri S.D.M., ki sedaj uspešno deluje že ne- Pater Bazilij , verski pastir Slovencev v Melbournu in Viktoriji je prav v času najvažnejših priprav za "walkaton" obolel. Infekcija, katere vzrok je menda bil ugriz nekega insekta mu je otežkočala gibanje, saj bi po navodilu zdravnika moral mirovati v postelji. Navzlic temu, da s@ ni popolnoma podvrgel navodilom za mirovanje je že na poti okrevanja. Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel, 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim ! Draga in Jože Gelt jezika, naše stare domovine in naših tradicij že tukaj rojenim slovenskim otrokom. Gospa Draga pa je tudi plodovita in nadarjena slikarka in njena dela žanjejo vedno veliko zanimanja pri obiskovalcih naših slikarskih razstav. Poleg vseh družinskih dolžnosti — v zakonu z Jožetom Geltom ji je življenje poklonilo dečka in deklico — ji je uspelo zbrati podatke in fotografije iz slovenske zgodovine ter sestaviti slovensko zgodovino v angleščini, katero namerava publicirati v obliki knjige. V vseh zadnjih letih tudi ni bilo proslave ali kulturne prireditve pri S.D.M. pri kateri Draga ne bi igrala glavno vlogo. Pri vsem tem pa je nad vse skromna oseba, ki se nikoli ne sili v ospredje in išče pohvale. Zgleda, da je vse njeno veselje in plačilo v zadoščenju, da delo, ki ga vrši prinaša zadovoljive uspehe. S svojo mirno in umerjeno osebnostjo si je Draga pridobila številne prijatelje, ki so z veseljem sprejeli na znanje, da ji je S.D.M. podelilo častno članstvo. V življenju dveh naših tukajšnjih rojakin — rodnih sester po rodu iz bližine Mute na Štajerskem bo teden koncem letošnjega septembra za vedno zapisan v spominu. Lojzki Drk je v petek 30. septembra v bolnišnici umrl soprog Niko — po rodu Hrvat. V 52 letu starosti je podlegel raku na pljučih. Za seboj poleg užaloščene soproge zapušča tudi dva otroka. Semantha, hčerka njene sestre Irene, ki je pri Geelongu poročena z Nikom Peruš, pa se je v soboto 1. oktobra v civilni ceremoniji poročila z Robertom MacKay. Družino Šraj smo že parkrat omenili v Vestniku. Pavel Šraj, doma iz Radovljice, je poznan kot eden redkih mojstrov, ki se ukvaijajo poleg učenja igranja na gitaro tudi z izdelovanjem klasičnih in baročnih instrumentov. Njegova soproga Sherrill pa je še vsakega našega človeka presenetila z njenim brezhibnim znanjem slovenščine, čeprav je rodom iz Avstralije. Sedaj pa zvemo, da se je Sherrill, ki je po poklicu solicitor z večletno prakso, odločila odpreti svojo odvetniško prakso kar domalo je v Hamptonu. PLODOVITA LETA V Argentini je letos praznoval svoj 80-ti rojstni dan dr. Tine Debeljak, eden največjih slovenskih kulturnih delavcev v tujini. Ze v domovini je v svojih mladih letih vzbujal pozornost kot pesnik, pisatelj, u-rednik, kritik in prevajalec ter poznavalec vseh slovanskih jezikov, pa tudi nemškega, italijanskega in madžarskega. Tine Debeljak je rodom iz Škofje loke. Gimnazijo je opravil v Škofovih zavodih v Št. Vidu, slovanske literature pa je študiral na ljubljanski in praški univerzi. V letih 1929 - 1931 je bil lektor za slovesnki jezik na univerzi v Krakovu; po vrnitvi v Ljubljano pa je prevzel uredništvo revije Življenje in svet ter istočasno poučeval na gimnaziji. Leta 1935 je prevzel uredništvo kulturne rubrike pri dnevniku 'Slovenec', leta 1936 pa je napravil doktorat iz filozofije. Vojna mu je preprečila, da bi nastopil mesto univerzitetnega profesoija n Poljskem. Begunska leta po drugi svetovni vojni je preživel v Rimu, dokler se ni dokončno naselil v Argentini. Pesniti je pričel že v dijaških letih; danes pa ga prištevajo med vodilne slovenske pesnike. Kot prevajalec sodi v družbo Zupančiča in Gradnika, ki ne samo posloveni, ampak posreduje tujejezično besedilo v vsej izvirni lepoti. Število njegovih prevodov gre v desetine in mednje spadajo dela kot Dantejev Pekel, pesnitve češkoslovaškega pesnika Macha 'Maj', Puškina 'Bahčisarajski vodomet', Kossak-Szuckove 'Križaiji' , ki obsega kar 4 knjige, in še mnoga druga dela. Je tudi izredno plodovit esejist in publicist, ki je pri svojem delovanju vedno bodrilno vplival na literate iz mlajših generacij in jim z veseljem pomagal do objav. S svojim delovanjem si je zaslužil tudi članstvo Pen kluba v Londonu ter visoko priznanje madžarskega Pen kluba. V Argentini ima njegovo publicistično delo v znatni meri politično noto, vendar so besede, ki jih je zapisal ob priliki Prešernovega dne, pomembne za vsakogar ki mu je obstoj slovenskega jezika in njegove tiskane besede globoko pri srcu: "Mi vsi moramo odgovarjati za obstoj naroda.....Tako doma, kjer govore Slovenci danes spačen jezik kot Prešernove "nemškute" nekoč.....in se majejo osnove jezika " v vihaijih jeznih domačije". Prav tako tudi v zdomstvu, ko nam "sonce ne sije. . . in kraje naše obdajajo le tuje mrzle skale. . ."Prav zato imamo vsi še poseben vzrok, da se spomnimo ob letošnjem Prešernovem dnevu na njegov zadnji klic v življenju: Vzdignite me ! Zadušiti me hoče ! Zadušiti doma — Prešerna: s cenzuro, s kulturno prisilo, s tlako, s strahom pred pravico do drugačnosti, s strahom celo pred besedo iz zdomstva. Zadušiti v zdomstvu — Prešerna: z nadvlado materialističnega teka za denarjem. Pesniku in pisatelju, ki mu je lepota vse bogastvo, se tako godi, kot se mu je v Prešernovem času: " Kranjec moj mu osle kaže. . . živi, vmege brez denaija." Te duhovne krize je zadnje čase več kot v Prešernovem času. Mislim na ta dan: ali smo potapljajoči se slovenstva zvon ? Ali naj jokamo za mrtvimim, ki so izgorevali v kulturnem delu med nami ? ... Naj bo to Prešernov rod ? Rod , ki vanj upamo? Rod tistega Prešerna, ki je s kulturnim delom nadomeščal malo-številnost Slovencev in ki je sanjal celo o Sloveniji kot neodvisni državi! Jaz in ti, mi vsi smo odgovorni za to, kakšen bo naš odgovor na ta zadnji Prešernov klic, ki je tudi naš: Vzignite me, zadušiti me hoče! Če se kdo hoče prepričati kako odlično je njeno znanje slovenskega jezika in morda tudi kako sposobna je kot odvetnik jo lahko pokliče po telefonu na številko 598 0512. Poštni naslov pa je P.O.Box 213, Hampton, 3188, Vic. VERA REMŠNIK THE ROLE AND FUNCTION OF THE SLOVENIAN ASSOCIATION Other than involvement as individual in business, Industry and politics, the Slovene as a community, are involved in various local activities, such as festivals and charities. The community as a whole is represented on the ethnic radio broadcasts on 3 E.A. Because the broadcasts are governement run, no particular ethnic organisation has any monopoly or control over what is included in the programs. Instead, individual organisations, and indeed individuals as such, have the right to request any article to be included in the program. There are strict guidelines for the content of the programs. A small group of Slovene individuals is responsible for the research, preparation and presentation of the programs. The program often includes informative articles, articles of literature, culture in general, world wide information; it has a direct news service about home and abroad, news about schooling; it advises the Slovenian public about Governement matters and also of Slovenian organisation and community news. The presenters of the program, basically work on the idea that the program is intended to foster Slovenian Language and tradition in Australia. Like most other ethnic groups resident in Australia, the Slovenes, have throughout the years, formed a number of organisationa, clubs, or associations. Most of them are based in areas where the concentration of Slovene residents is greatest. For example,there are Slovenian organisations in East Keilor, Springvale, Geelong, and St.Albans. The organisation which is being researched for this paper is based in Eltham. The Eltham site was a carefully made choice. Prior to this move the organisation had its residence in Parkville. Having investigated the waves of Slovenian migration to Australia, we can appreciate the circumstances under which some Slovenes came to this country. Conditions were particularly difficult for the refugee migrants, who came here around the late forties and fifties. The hardships faced by these Slovenes are contributing factors to the birth of the Slovene Association of Melbourne. (S.D.M.) FORMATION AND A BRIEF HISTORY OF S.D.M. For a number of years following their arrival in the new country, the D P.s had to exist in difficult conditions. Australia had not yet learnt the art of being a host country. Unfortunately, the Governement had adopted a policy of assimilation towards the migrants. ...in the late 1940's Australia was a remarkably homogeneous society. The response of the Australian structures and institurions actively promoted by successive Australian Governments in the 1950 . .s and 1960 . .s was one of 'assimilation'. Jean Martin discusses the Australian ^ÜDn^nweaft^ Government s definition of the Migrant's existence in Australia. The definition forcefully promoted by the Commonwealth Government became confirmed as public knowledge; migrants were lucky to have found a home in Australia, away from the tensions and economic desolation of post-war Europe; they were essential to economic growth and they were assimilable. Martin's research in this area, suggests that the Australian Government and indeed some of other people, held the naive opinion, that these non-Anglo-Saxon migrant, should and could, step out and discard their culture, tradition and ethnic identity, as one would remove and discard unwanted clothing. The host country did not know about the inormous impact the migration programme would have on the current Australian community structures. The Australian public had been prepared by the government to tolerate the 'assimilable' migrants, for after all, they would soon become 'pseudo' Australians. The public was not always told to accept these new migrants and their different ways, nor was it encouraged to appreciate the cultural contributions the migrants could make. In some cases, this ignorant attitude served only to retard the development of a favourable relationship between the host country and its new migrants. A smaller number of Slovenes, who were interviewed, described from personal experience incidences which exemplified the fact, that there definitely was some prejudice wxisting during the forties and fifties. However, the majority of people interviewed, expressed that pressure to assimilate was quite mild. When one compares the Slovenes to other ethnic groups, it is not difficult to realise that they would, in general, have fewer problems assimilating. The Slovenes were less obvious, both in appearance and behaviour. For example, the Slovenes would not have had small huddles of old women dressed in black, making them obviously different. Apait from occasionally to face the prejudice, the D.P.S also had to contend with the community which did not have the facilities to cater adequately for them. Government departments rarely had interpreters; often they did not have any information about the migrants, and therefore lacked the knowledge necessary to pro-wide suitable services. Australian structures did, not have.to change to.incorporate fne new migrants. The Australian people aia nor have to worry about being swamped by new cultures. The migrant cultures were consequently ignored or devalued and migrants were dispersed through existing structures, ( work, religion, educational, legal, health). ,-(Storer, 1979;5) The sometimes hostile attitudes of some Australians and the lack of any suitable facilities within government and community structures for matters relating to migrants, were just two of a number of factors which determined a need for an ethnic organisation. Because many, perhaps most Slovene DJP.s spoke little, if any English on arrival here, the obvious problems relating to lack of host community language, had to be faced. Dealing with communication problems in general, was often a part of the daily routine. ( To continue in next issue:) Starejši so z eno nogo še v domovini, mlajši jo dojemajo le s tipalkami BERT PRÌBAC plovejo domov« »Jadra srca Bert Pribac, po rodu iz Šergošev na Primorskem, je menda edini v Avstraliji živeči Slovenec, ki je s svojimi delom dosegel priznanje v slovenskih literarnih krogih v stari domovini in zamejstvu. Pred mesecem dni se je mudil v Sloveniji, kjer je sklenil pogodbo s Cankarjevo založbo za natisk prevodov Antologije sodobnega avstralskega pesništva, katero je pripravljal zadnja štiri leta. Sedaj pa ima v pripravi zbirko svojih religioznih pesmi ter Antologijo slovenskega pesništva v angleščini, pri kateri sodeluje tudi prof. Niko Grafenauer. Rokopis svojih verskih pesmi je poslal v dar slovenskemu metropolitu nadškofu dr. Šuštarju, ki se mu je zahvalil v prisrčnem pismu, iz katerega s privoljenjem g. Pri baca citiramo sledeče značilne vrstice: "...S tem večjim zanimanjem pa sem bral pesmi, ki ste mi jih poslali in so mi zelo všeč. Čestitam vam k temu delu in upam, da ga boste mogli izdati. Pišete, da ste protestantske vere, a da sva, ker sva oba Slovenca vendar med seboj močno povezana. Vesel sem, da naju povezuje ista krščanska vera in ista zakoreninjenost v slovenski zemlji... Ljubljanski dnevnik "Delo" pa je 5.avgusta objavil razgovor s pesnikom Bertom Pribcem, iz katerega navajamo par za nas v Avstraliji najzanimivejših odlomkov: LJUBLJANA, avgusta - Široka avstralska prostranstva z večnacionalno in večkulturno skupnostjo, katere korenine segajo v evropska in ameriška tla - ponujajo mnogovrstne motive, pripoveduje slovenski izseljenski pesnik v Avstraliji Bert Pribac iz Šergašev na Primorskem. Že nekaj časa je na obisku pri sorodnikih v Sloveniji. Pribac je dobrodušen in zanimiv interpret svojih notranjih hotenj in estetskih nagnjenj, ki jih goji do poezije, življenja in vsega lepega. Na vprašanje, kdaj je začel pisati pesmi in kakšna poezija je bila to, je sproščeno odgovoril: i »Pesmi sem začel pisati že v gimnazijskih letih. Bile so to pesmi oziroma lirični občutki o okolju in deklicah. Predvsem me jc navdihovalo morje, ciprese, vinogradi. Tiste čase sem se zgledoval po Puškinu in Kosovelu. Eden romantik, drugi pa sodobnik. Rekel bi, dopolnjujoče nasprotje!« - Torej je Kosovel za vas eden najljubših slovenskih pesnikov? »Človek doživi različna spoznavna obdobja in kar mu je bilo včeraj všeč, mu danes ni več, ali pa mu je man j všeč. Res pa je, da sc najbolj oplajam pri pesnikih 20. stoletja, tako tudi pri Kosovelu. Ima veliko izrazno moč in čustvo kar kipi iz njegovih verzov. Ljubim čustveno poezijo, tisto, ki razgrinja globine človeških čustev in misli. Kosovel je obenem tudi preprost, kmečki, zna pa biti svetovljanski.« - Pišete p