"orgle pa h k c" je jelavsk1 list za misleči: m atelje zeo. on ROOSEVELT SVAF OA NAJ UP0ŠTE1 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Praznikov je konec in za eno leto tudi "prazničnih nesreč 9» IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja JnioiUnaika Dela v tka lUkovna Druib«. Ckicago, II). * GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjtnih drtavah nt celo leto >3.00; ta pol let« $1.76} m Četrt let« $1.00. Inoiemstvo: za celo leto $3.60; as pol leta $2.00. Vsi rokopisi in OtfUui marajo biti v našem uimvne družbe. Izvoli jih cdbor slovenske sekcije na letni seji januarja ali februarja. Nom!nirani bo za člane "Proletarčeve" uprave !Frank Ale'«ih N« *"<»* Samomori .o vključeni v fcem ilevilu. Ranjen,h v .vinih Artach, Oscar Oblina Anna vrhnji .1*1 n. levi j. T,«.. Sqn.re v Ncw V.rkn, kak.r j. bil n. boilčni in dru.ih ,e.god.h p. j. b.lo v boiičnih in novoletnih pr.,nikih ve£ li.ei. Po^leC in Al R^k Odbor Za ninif/vmn^^nm. r, »oci>lne funkcljt: Pauline Dra- RAZN0TER0ST1 Roa,evelu in tudi °n je »^hi Iz Jugoslavije Btidfeport, O. — Letna ^- jJLt,.] ja kluba št. 11 JSZ je bila zelo Včasi za domačo uporabo zaklane praške ni bilo treba plačati ne pod Avstrijo in ne pozneje pod Jugoslavijo nika-kega davka. Zdaj je"to minulo. Vsakdo v Jugoslaviji, ki to zimo zakolje prašiča, mora plačati okrog 80 Din. davka. Nam-ivr vsakdo, razen kmetovalci. Ker pa je v Jugoslaviji velik:> delavcev in malih obrtnikov, ki rede prašiče za zakol doma in v domačo porabo, jih je ta davek zelo prizadel. * Sprememba vlade v Rumu-niji v fašistično smer je udarec na demokratično gibanje v Jugoslaviji in posebno še na če-hoslovaško, ker je novi rumun-ski režim zelo omajal malo an-tanto. Pred leti je bila jako enotna in skoz in skoz pod francoskim vplivom. Zdaj je »vlada Rumunije pod vplivom Hitlerja in jugoslovanska vlada pa se je sklonila k Rimu. V Bukarešti in v Beogradu sicer trdijo, da je ostala vmanja politika Rum unije in Jugoslavije nespremenjena, kar pa je le diplomatično rečeno. Fakt je, da se obe deželi — Jugoslavija sicer proti volji večine svojega ljudstva, natikata na os Rim-Berlin. * Meseca decembra je podpisala vlada v Beogradu ob priliki Delbosovega obiska tri trgovinske pogodbe s Francijo. Delbos je na tem obisku pou- ril v enakem smislu, dasi bolj I diplomati^no, ki je po ovinkih sler, Eduard Laben, Oscar Go-dina in Jack Groser. Letne seje. k!uba št. 1 se jc isto sodbo. Torej, če udeležilo 45 članov in članic. vidijo hinav-|Vzlic volitvam smo z dnevnim i . . ... ('•':() t;ui liiid h vrst za leta nanrei in bodo to- dobro obiskana. V odbor za e- L,- , . . . . ff, , .. , nu|Mfj in iMKio io Isuno sedanje uredbe, cerau je,reilom skončali že varne celuloze v Jugoslaviji,to 1938 so bili izvoljeni slede- dejavci lw J ! Vsled tega prisiljene ustaviti i ^ • Joseph Snoy ,tajnik-b!agaj1 „ I obmt. - — " fnikrFrank Matko, zapisnikir; s glavni organizator John Vitez Slovenski delavski listi v sta-i ; «rKaniiatorji v ►oznajo Joieph Snoy. i rem kraju poročajo, da so s Novi odbor kluba št. 1 J» S* Z* Francijo in Jugoslavijo". * Pod našlovom "Raaprodaja našega narodnega premoženja" piše "D. P." sledeče: "Nekaj časa je bilo upati, da bo konec roparskega izsekava-nja naših gozdov. Kakor pa poročajo iz Beograda, je prodaja lesa iz naših gozdov v Italijo zavzela tak obseg, da je prodana vsa količina za izdelovanje celuloze primernih lesnih . , PIP _____ ra- ____... _________ ketirjev", ki izrabljajo unije v svoje osebne namene. Ti zakoni udaril potrebo *imožjega gospo-in kampanja, ki jo vodijo privatni interesi, pa v resnici n»o darskega sodelovanja med naperjeni proti takozvanim "unijskim raketirjem", ampak ^----~ T----- proti unijam kot takim. Profita lakomni gospodarski sistem noče, da se bi delavci organizirali, pa bodisi v AFL ali pod CIO. Voditelji obeh unijskih skupin to razumejo. Tudi delavci se zavedajo te resniee. Niso pa še zreli za solidarnost in za uravna-naiye bojev tako, da bi bili skoz in skoz delavstvu v korist. Takozvani "new deal" je na krmilu šesto leto. Delavcem je veliko obljubljal. Socialisti smo vedeli v naprej, da to, kar bo new deal ljudstvu skušal dati, so le reforme za ozdravljenje kapitalizma. Kapitalisti so jih radostno sprejeli — namreč vladna posojihi in take zakone, ki so njihova industrijska podvze-tja, banke itd. izvlekli iz nevarnosti protpada. Ko hitro so bili potegnjeni iz opasnega stanja, so dvignili silovito gonjo proti rsem tistim določbam, ki izgledajo, da so v prid delavcem in farmarjem, ali ki so bile celo resno sprejete z namenom, da jim pomagajo. Kapitalisti so udarjeni s slepoto in še bolj pa delavsko ljudstvo, ki jim po>verja vzlic tem svojim skušnjam politično moč. Po šestih letih vladanja stranke, ki se je laskala za prijateljico delovnega ljudstva, so delavci tposebno lani doživeli na industna 1 nem bojišč-u poraze, ki so ne samo posledica nesloge ampak v glavnem posledica njihovega političnega službovanja kapitalističnim strankam. Delavci, ki so proti skebom na indu-stnalnem politi, dočim sami skebajo na političnem polju, ne morejo pričakovati zmag v stavkah v takem obsegu, da se jim bi žrtve res izplačale. Njihovo borbo proti "neodvisnim" jeklarskim korporacijam in v neštetih drugih konfliktih z delodajalci jim je lani in prej zlomila predvsem politična sila ki f® LT[aŽ!lih rokah' Ako »e lahko posebno iz svojih anskih borb uče, da je demokratska stranka prav tako kapitalistična, kakor republikanska, in da jih je ena kot druga pripravljena ubijati v stavkah. Dalje se lahko uče, da četudi je predsednik republike naklonjen socialnim reformam, je brez •prave moči, ako nima zaslombe v zakonodaji. Tako so delavci na izgub? na celi črti zgolj po svoji krivdi. Socialisti jim neutrudoma dopovedal jemo, rta zlo brezposelnosti v kapitalistični uredbi, ko se producira vse zaradi prosita, ne more b*ti odpravljeno, razen tu in tam v zamahu oboroževanja m vojne. Toda kriza je potem še toliko huiša. Ura- l^1^! b^reln:h v tej dežeIi je nam pr*a'da negi problema kap,U1>2ein ni v sUnju reiiti ™<*vse važ- „ jetorej.Ie ®den: zedinjenje ameriških unij za skup- Zl^ iV f kupmJ^ni2aciji " gospodarskimi smernicami. In pa združenje teh unij za delavsko politično ak- IrLr^ A? mnumšl™** ^ maksimalnega socialističnega programa Ako se morejo tz izkušenj kaj naučiti, bodo že v prihodnje kongresne volitve, ki so blizu, posegle s svojimi kandidati, namesto da bi "indorsirale" razne deZknUke n^ re- naselbinah: Rase Skoff, Bar-knjigami Cankarjeve družbe I ttyn; Rose Mihelčič, Blaine; letos vsi zadovoljni. Naročila;' 4 Gorenc Fr., BHdgeport; jih je tudi Proletarčeva knji- nadzornika: John Vitez in garna, kot običajno. Cemu jih Frank Vovk.-ji niso poklali, nam ni znano. Na seji so člani živahno raz-* ,r pravijali tudi o priporočilu za Socialist dr. Avgust Reis-! odložitev zbora JSZ in Pro-man bi imel v Celju tpreduVati • svetne matice, ki bi se imel vr-o Franciji. Vlada pa mu je Siti v tem letu. Te diskuzije solrelec je bil zadnji moment prepc.adala .nc udeležili skoro vsi navz prej mp -kupaj pet let. Ta člani. Splošno mnenje je bilo, urad je imel do leta 1927.' da bi odložitev zbora našen.u Vinko Ločniškar, zapisni-gibanju škodovalo, kajti na- kar. Dosedanja zapisnikarica stalo bi mrtvilo, iz katerega se je bila štiri leta Arvgela Zaitz, bi težko izkopali. |ki ni več kandidirala. Mnenje članstva nagega klu-! Joseph Drasler, organizator, ba je, da bi se morala sociali- j Dosedaj je imel ta urad Frank stična stranka podati na delo 'Alesh. za zgraditev delavske stranke' Nadzorni odbor: Joe Oblak, (Labor Party) in prav tako,. Kr.sfina Turpin in Fred A. Vida bi morala zanjo delovati J.!"ep* S. Z. člani so izvajali, dal Dramski odsek: Louis Beni-je skrajni čas pričeti s takim Joat^ Drasler in Trank delom, kajti soc. stranka samsi kot taka se v sedanjih okolšči-nah ne bo mogla razviti v de- pred 10.' uroi ali celo prej kot običajno. | Nato so nam članice postregle z vložki in natakarji pa z žlahtno kapljico. Kot že omenjeno, je v klubo-vem odboru precej sprememb. Na seji je pVevladovaJo razpo-1 oženje, da moramo člani in članice storiti v tem letu vse I nastopiti, dasi bi dr. Reisman le ponovil predavanje o istem predmetu, ki ga je imel že prej v Mariboru. Nedvomno niso bili vladnim komisarjem všeč njegova izvajanja o uspevanju demokracije in o ljudski fronti v Franciji, ki je zaledje demokracije. * V Zagrebu izhaja že drugo leto list "Kultura". Urejevali je prijateljsko.delavskemu gibanju in brani demokracijo. Ch;cago, III. — Na prošli 5e-ji kluba št. 1 JSZ dne 29. dec. je bila g!a\n i točka dnevnega ..J.. . , , reda volitve odbora za leto *™JI m.(KI' da bodo ™še prire- \\m. Izvoljeni so skdefe-_i^i od- Cha*. Pogorelec, tajnik-bia- Mek! Y°}> de,aLvn; in k,ubu vrajnik. Do edanji tajnik Justin fndof>lt> novih članov. Ako bo Z a jc ni ve? kandidiral. Pogo-1 a mfd ^^nstvom ostali, tajnik že enkrat k,f v le/u J938 **™o be-IeziI vec aktivnosti in še boljše uspehe kakor doslej. P. O. Jugoslovanski ministrski predsednik Stojadinovič namerava to leto j>osetiti Berlin* kjer mu bodo priredili svečan sprejem. ObLsk izvrši morda že ta mesec. * Koncem leta 19H6 je imela Jugoslavija že 15,173,608 prebivalcev, ali nad tri milijone več kakor leta 1931. Zaitz. (Natpesto prejšnjega člana tega odseka J os. Turpi-na, ki ni več kandidiral, je bil favsko politično silo. Vsi znaki ^voljen Joseph Drasler. Beni-nam pričajodo. Bodočnost de- i ln Zaitx sta Ponovno izvo-lavstva in našega gibanja je ,<>,,a ' tesna v vseh ozirih. Depresija , ^T**?} V^ • svojo mogočno šibo brezpo-!^"; Ben,Rer 'n Frank i . . . * , »i • i/.»l! t Z, O Silvestrovi zabavi kluba st. 1 Chicago, III. — Si V vest rova zabava, ki jo je priredil klub št. 1 v petek 31. decembra, je dobro uspela. Trajala je do 4. v jutro. Prihodnja klu bova prireditev bo v nedeljo 20. februarja. O sporedu zanjo bomo poročali v prihodnjih številkah. "Cankarjev Glasnik" o Ameriškem družinskem koledarju Decemberska številka "Cankarjevega Glasnika" piše pod naslovom "Književno»t" med drugim: Ameriški družinski koledar. Ko je bila ta izdaja ie polna, smo dobili od Jugoslovanske dejavske tiskovne družbe v Chicagu njen koledar za leto 1938. O tej publikaciji povemo kaj več prihodnjič, a za danes naj omenimo, da gre uredništvu in tiskarni vsa čast za to publikacijo, ki je po vsebini ln po opremi krasno delo. PeAči-ca Slpvencev je v tej deželi, skoraj sami tlakarji, vsak »v težki borbi za vsakdanji kruh, prisiljen, da si ukrade trudne ure od preipotrebnega počitka, če hoče storiti kaj kulturnega, selnosti je ponovno tu. Zbor je bas v takih okolščinah še posebno potreben, kajti treba je nam o vsem tem razpravljati in sklepati, kakšne naj bodo naše smernice v tem položaju v bodoče. Publicijski odsek: Louis Be-niger, D. J. Lotrich in Frank Zaitz. Za klubove zastopnike v o-krajni organizaciji so bili izvoljeni Joneph Drasler, Anton [Garden, Vinko Ločniškar, po-Bilo je sklenjeno, da ostane i nald J. Lotrich in Frank Zaitz. na3 klub še v naprej v Prosvet- V odboru za sodelovanje s ni matici. Enako je sklenila v klubovim mladinskim odsekom nedeljo 26. decembra tukaj- Red Falcons so Mrs. A. Dre-Šnja federacija društev SNPJ. - ■ ^ ■ John Teran pohvalil _ nas koledar Eljr, Minii. — Ves kup izvodov Ameriškega družinskega koledarja, ki sem ga naročil, sem zlahka razprodal. Cital sem ga pa kar sproti, kad*r sem le utegnil in vsega }»rr braL J?o moji ^od«bt je vsebina res izvrstna. Vsi, ki so ga že prečitali, soglašajo z menoj. Dva naša stara odjemalca Družinskega koledarja sta mi rekla, da sta naročila Koledar Glasa Naroda, ki je blio glašan v Pro3veti. "Si prepozen, nismo vedeli" in tako naprej. No, kupila1 sta oba tudi naš koledar in bosta vsaj lahko primerjala. Kdor na Elyju in v okolici še nima družinskega koledarja, in ga želi, naj to sporoči meni, pa bom jaz izvršil naročilo. — John Teran. Ali ste si Ameriški družinski koledar za leto 1938 že naro- čili? in v tem osredju je Frank Zaje uredil knjigo, s katero bi se lahko postavila vse večja, vse bolj srečno opremljena narodna skupina. Med sotrudniki so nekateri stari znanci, pa tudi nekatera nova imena. Vsi prispevki so dobri, nekateri izvrstni ... Skromen je bil začetek pred 24. leti; mnogo je bilo težav in pesimisti šo bili brezupni. Gotovo je tudi sedanji, urednik imel bridke ure. Na-ipredek od leta do leta opra\v čuje optimiste in letošnja izdaja je lahko ponos urednika, so-trudnikov in naprednega slovenskega delavstva v Ameriki. Cena je 75c, neverjetno, če pri-j in Družinski koledarji so šli precej dobro izpod rok. To je v resnici knjiga, ki bi morala biti v vsaki slovenski hiši. Nedavno, ko sem šel naokrog s koledarji, sem spet dobil nekaj obnovitvenih naročnin na Pro-letarca. Ampak je glede moje agitacije za našo stvar smola, ker sem tako privezan. * Delavske razmere so zelo slabe. Tovarne so skrčile obrat in enako ali pa še bolj tudi premogovniki. Delavce še zmerom odpuščajo. Vzlic temu smo si voščili vesele božične praznike in srečno Novo leto. Seveda iz'navade. Kajti kdor položaj razume ve, da nas čaka "ravno narobe", to je, "vsega hudega polno novo leto". Trav je povedal tisti pastor, ki je na božični večer govoril v VVashing-tonu, D. C., ob priliki slovesnega prižiga božičnega drevesca, katerega se je udeležil tudi Roosevelt, da vsi, ki pojejo izrekajo voščila o večriem Roosevelt svari kongres, da naj upošteva naloge, ki mu jo je dalo ljudstvo (Nadaljevanje s 1. strani.) Žoganje s krivdo za krizo Za ekonomske- roj al iste so označevani v tej deželi po Rooseveltovem tolmačenju ljudje, ki mize pred resnico in gledajo edino v prošlost in na svoje kupe zlata ter na prof it. Profit in imovina jim je vse — vse drugo je postransko. Ekonomski rojalisti vodijo propagando, ki naj ameriško Ijud- organizacijo, ki so jo imeli, so jim ubile komunistične intrige, da je razdejana že v večini držav. Tako vidimo maso. ki le posluša boje med politiki kapitalističnih strank, ki se tu in tam za silo organizira in nato sprička za prazen ni£, na drugi strani pa plutokrate, ki vzlic slabim časom kujejo profi-te, si povečavajo svoje imovin ne in so si v prošlem letu na« stvo prepriča, da je sedanje. kova|. b]izu stiri m[mtAc ^ ^^^^^SfimlU kur J^j far J e v v d rv kfend ah. Nekaj od proTi oiznisu . On je *ovraž-|tf>h dob*kov je sicer Upadlo kapitala (dasi je Roosevelt |na male delni^arjc> a 0ni ne ogataš) in kor je aovra- ^^ in kot ka,plja na veji. •ivatn. iniciativi, vre vse TuW vu7mnrn v "najbo- Nič se sam bogataš) žen pr narobe, ljudi jc spet čezdalje več brez dela in privatni kapi- Take so razmere v gatejši deželi na svetu' ne ve, kaj dobimo do konca te- merjate s cenami angleških knjig, ki imajo na stotisoče naklade. paiblikanske "delavske prijatelje", kot so to počele doslej. Kajti staro socialistično pravilo, da osvoboditev delavstva je stvar delavstna samega, je resnično, kakor je bilo, kajti (politiki, ki kontrolirajo demokratsko in republikansko stranko, mu ne bodo tudi v bodoče nudili drugega kakor drobtine, in še te dajo le pod pritiskom razmer. Sebi pa režejo pogačo. miru na zemlji, tega ne mislijo, kajti to so jim le besede. Vpad militarizma na kitajsko nam to dejstvo jasno izpriču-j faj tal je v skrbeh, ker ne ve, kaj; Ra letaf kajti zakrknjeni bo- pr.de jutri. Taka je kampanjaJRataški a|0j je očitno na delu ekonomskih rojalistov proti L „ r.^:,__k: ksi; omo- svojemu — rešitelju! In rti judstvo? Ljudstvo je v tem zgodovinsko za fašizem. Ako bi bili ameriški delavci in farmarji tega dejstva uvesti, bi se strnili v ftffijo politično silo, kajti le t momen- njo bi bili v stanju zastražiti važnem svoje koristi. To bodo storili, in v Španijo in prej v Etiopijo b9ju me(i ekonomskimi in po-1 kadar izprevidijo, da si more-je. Pobijajo ne samo vojake, litičnimi toki, brez moči, ker ni jo pomagat v teh razmerah le ampak žene in otroke, starce organizirano za politično akci- * socalističnimi smernicami, in moške, ki niso vojaki, da so j0t Brezposelnih je kakih 11 katere jim je v korist izkorišče-ulice*mest kar ra;>sute z mrli- milijonov, prejkone več, a so valcev zagnusila kapitalistična či. Omenjeni p;Utor jc hvalil enako brez moči. Se to>vojo | propaganda. M 5$ VALERIJAN PIDMOCYLNYJ MESTO II O M A \ Poslovenil sa "ProUtarc*" TONE SEL1SKAR I« Henry Ford pravi, do unije ne bo pa ne bo priznal (Nadaljevanje.) Nov svet je vzklil v njem, »vet nove miali, ki draži možgane, ki pometa vse kote in kotičke, ki ruši brezobzirno vse, kar mu brani naeeiiti ae v tem novem zai.etiAču. Kakor da je našel novo začarano besedo, ki odpira vse vrata, katere je vse do zdaj zamanj iskal pod temnimi stenami zidovja, kjer se je od pile utrudil od tega Iskanja. In kakor bistroviden opazo.alec, ki se hoče ves pijan od nenadnega silnega odkritja in v strahu, za njeno resničnost preveriti in ga obuvati in podpreti s še temeljitejšim opazovanjem — tako je zdaj planil na ulico, kjer je mnogo ljudi, kjer je množica, kjer lahko opazuješ in gledaš do neskončnosti. Ko je dospel na Hreščatyk, se mu je zdel ta prostrani trg kakor steza ogromnega vrta, vsa »;Kmrta s hladnim puhom brezkončnega roja ptic iz sinjih višav, ki so pravkar priletele izza hiš, izza teh plosko obtesanih skal z barvastimi nastavki. Solnce, zasidrano v svojem hladnem blesku pa je nenehoma škropilo pod noge, pod kopita in pod kolesa ter na strehe potoke mavrično žarečih isker in ves ta bleščeči prah je drhtel od jasne zmrzali, ki si jo občutil kot radost, tako lagodna in mila se ti "je zdela, da ti je bil ves svet karkor nasmeh bitja, ki se je zagledalo v solnce. Vse kar je videl, je bilo večje in temnejše, vse sence so se poglobile in poostrile v najtanjše odtenke, ves šum se je dvignil vse bliže nebeški bleščavi in škrt snega pod nogami je zvenel kakor veder šelest. Ulica je bila obljudena. Vračali so se iz uradov. Nepregledne vrste ljudi so se premikale pod širokimi oglasi, prelivale so se v množice, spajaLe s svetlobo, ki se je razblinjala nad njimi kakor pojav živega duha. Koliko pogledov, koliko gibov! Strasten drget ga je prešinjal, ko se je za-ril mednje. Kakor da bi bili vsi ti pogledi uprti le vanj, kakor da so vsi ti zgibi le njemu namenjeni, kakor da ga pozdravlja neskončna vrsta pojočih junakov. In vsi ljudje bo mu z Jajcitako blizki, tako preprosti in znanf — Čez nekaj hipov pa se bo vsakdo po--' dal na svoj dom: ta k svoji ljubici, k svojim mislim, v svoje-na vade in razvade, v svojo -modrost m v j»rojo neumnost. Tamkaj v svojih zasebnih in ločenih zavetjih obdelavajo njive svojega minulega življenja, tamkaj igoje radostno ali obupno cvetje svojega malega življ-enja, tam vsakdo pričakuje nekaj, kar si drugi ne želi ali pa morda ipodobno toda uteledeno v čisto drugo občutje, pobarvano z drugačnimi odtenki, nalito v kozarce iz različnega stekla in različnih vzorcev. Za . vsakega poedinca se pričenja svet in ugaša; vstaja in zgineva v majhnem prerezu njegovih trepalnic. Ljudje so različni! Blazno različni, četudi so si na zunaj tako zelo podobni drug drugemu. In videl je vse te ljudi kakor eno samo bitje, ki se je nenadoma razblinilo v čudovito raznobarvnost, kot eno samo obličje, razblinjeno v krivem ogledalu na tisoč obrazov, ki je vsako zase ohranilo svojo lastno uganko. Množica ga je dramila. Ni mu vzbujala samo pogleda, tudi nos se mu je širil in nozdrvi so mu drhtele od poželjenja, da se dotakne te gibljive glasne gmote. Zahrepenel je občutiti'z vsemi svojimi čutili vse in »vsakega posebej, zajeti vso to množico z vsemi odtenki njih življenja in jo shraniti v delavnici svoje duše, kjer se raztapljajo vtisi na ognjišču krvi in se kujejo na nakovalih srca. Vse za-tvornice njegovega bitja so bile dvignjene in razpenjeni tok te človeške struge je drl vanj in se gnetel v en sam hudournik, da bi ipo-»gmii^ijegovo stvarjenje v pogon. To prvo podrhtavanje svoje ustvarjalne sile je začutil kakor bolečino, kakor vznemirjenje, ki ga je bilo strah, kakor nekak sanjski polet, ki ga je vsega obvladal, ga zanašal, dvigal, dokler ni oslepljen in gluh sam samcat ostal sredi množice s svojim lastnim plamenom. Tedaj se je podal domov, nesoč seboj ta plamen pazljivo rn skrbno, kakor da bi na veliki četrtek nesel svečo v cerkev. Ko pa je prišel tako iz osvetljene ulice in iz suhega mraza v svojo sobo, je videl, kako je temna in »vlažna in utrujenost ga je zmo-' gla. Vse v njem je obstalo in plamen, ki ga je pravkar žgal, je naglo, tiho in brez sledu izginil. Kje je ves ta zanos? Počemu ipa je doživljal vse to, da je zuaj tako nenadoma ugasnilo? Kar v suknji je sedel na stol, užaljen, obupan, ker se mu je vse navdahnjenje tako naglo osulo in neizmerno je obžaloval to izgubljeno upanje na pisanje. Pred nekaj trenotki si je bil svest svoje stvariteljske moči, čeprav ni vedel, o čem da bo pisal ftn kako, toda čutil je v sebi ono poplavo, ono ki-penje občutja, ki se utrga m izlije iz tesne » \ skrivališča duše. Pa je usahnilo kakor :>tu-denček v pesku, počilo je kakor napihnjen balonček. In spet je jalov, spet je v svoji sobi, v tej krsti svojih »pričakovanj, spet sedi poleg mize, kjer je kakor prokleti suženj stražil noč in dan svoja iskanja. Mar bo vedno tako? ^ Mar je za vedno obsojen na kazen, mar mu je za vedno naložena pokora, ker je bil tako lahkomiselen in si je želel biti pisatelj ? Obsojan na ve€$n dvom, ki bo rušil hi pusto-šil njegovo dušo, ki mu bo neprestano prizadeval nepremagljivo bolest, ki mu bo navdahnil sovraštvo do samega sebe, do življenja in do vseh ljudi? Neutešena želja po ustvarjanju pa je najhujše zlo. Uničuje čistost občutja, prevrača življenje v neprestane pasti, teši ga z neverjetnimi sanjami, davi ga z obupom, žali srce, draži razum, opleta se človeka kakor srebot in ni je sile, ki bi jih premagala, kajti vsi drugi vzroki nepokoja so minljivi, le studenec, ki ne more privreti na dan, sc razliva po notranjosti .pečine. Tačas pa je za hrbtom književnika Kad-čenka, ki ni mogel ničesar napisati, dozorevalo prijetno presenečenje. Kajpak, literarno življenje se je razživelo kakor običajno vsako toliko časa. Sovražne organizacije nenehoma grmadijo razstrelivo v vsakdanjih prepirih in prerekanjih, le enkrat ali dvakrat na leto završi pravcata resnična literarna burja, takrat »pač, kadar se boj za privilegije, za vpliv, za prvenstvo v tiskarnah in založbah ves razgali. Le notranje literarne zmage v pisatelju vrednotijo literaturo, vnanji uspehi, ki vrednotijo le osebo književnika, pa nimajo z literaturo nobenega opravka. Prav tako ne, kakor režiserske intrige z igro umetnika na odru. Kadar pa je podjetnost sama po sebi brez odziva, tedaj ipostane borba za njene posledice tembolj glasna in gibčna in ustvarja pravcati kader borcev, ki se štejejo k pisateljevanju samo zato, ker se živo udejstvujejo v oni zunanji literaturni kulturi, za katero ni potrebno imeti daj*u za pisanje. Vzrok za spopad je bil zelo preprost. Kilo je izpraznjeno mesto tajnika osrednje literarne revije in vsaka struja je ponujala svojega kandidata. Nastala je pravcata parlamentarna kriza z dogovori, sejami, ipogoji, zvonili so telefoni, sklepale so se nove grupe in razpadale skupne fronte, napadali so se in oblegali. To je trajalo mesec dni. Vsi so že bili krvavi, toda nihče ni odstopil. Tedaj pa je nekdo stavil predlog, da črtajo vse kandidate in pozovejo nekoga, ki se ni udeleževal tega literarnega klanja. In tako so nekako vsi takoj pristali na Stepana Kadčenka, ker so bili že vsi utrujeni in ker novi kandidat še nikoli ni nobenega užalil in ker se je vedel ponižno, tako da je slehernik u«pal, da bo lahko na.ta ali oni način vplival nani. In tako se je vsedel Stepan Kadčenko v uredništvo in na vratih je bilo napisano: "Tajnik uredništva: Sprejema v torek, četrtek in soboto od 11. do 13. ure." neže in majhne ljud! njihovega dejanja sram. Do takrat pa moramo biti pripravljeni £e na britka razočaranja. Brez boja ni zmage. Mi ga.vodimo pošteno za pravično stvar: za svo-'jbodo in demokracijo, ki je mogoča edino v socialistični družbi. . Naročnikom Proletarca in /.avednim delavcem sploh želim, da bi bilo to leto, v katerega smo stopili, zanje in za našo gtvar res veselejše in srečnejše, kakor je bilo minulo leto. Unija »vinih i*lavta?, ""kt <■ Mich., z« civilne »vobodteine tvojih članov, in njoni člani ilatkarji, ki *o i« »popadli i Fordovimi ravnata* Iji v Kaniai Citjrju, St. Louiau in nekaterih drugih krajih. imajo proti tebi mogočnega »ovratnika, čigar namen je ameriški javnorti dokasati, da sakoni sa varovanje delavcev, lakon, ki jim jamči pravico organisirati •c v unijo, in razni drugi zakoni v fordovem industrijskem" carttvu nič ne pomenijo. Na vrhnji »liki so delavke, ki ao bile v Dearbornu pred Fordovo tovarno aretirane saradi razdejanja letakov. Prrd njimi je bilo aretiranih mnogo drugih in ie več pa pred Fordovimi tovarnami v tiatih meatih, kjer to njegovi delavci na atavki. Piketiranje ao jim namreč oblaati prepovedale. 0 AGITACIJSKEM POTOVANJU ZA PROLETARCA PO PENNSYLVANIJI LOUIS ZORKO IX. Dela! Dela! Ogromno dela! V tem mesecu literarnih- bitk je nastal v uredniških prostorih temu primeren. nered. Stepan je zagrabil za delo, zavihal si rokave, prevdarno se je lotil sleherne stvari, .saj se je to naučil za časa svojega hajdukovanja, deloma pa mu je bilo prirojeno. Arhiv za ro-kopisepploh ni bil urejen. Vsa korespondenca v obupnem stanju. V knjižnici ni bilo se-znamka knjig in le-teh je manjkalo več kakor tri četrtine. Človek pa ima samo dve roki. (Dalje prihodnjič,) Kadar naročate knjige, poslu-zite se Proletarceve knjigarne. ♦ ♦♦♦t > I I I I II I U »♦»II ♦♦♦■»♦♦♦♦»♦M***** Društvom in Kliibom Za čimboljši .gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCU 99 Nekaj o svojih vtisih, ki sem ; jih dobil na agitaciji za Proletarca po Pennsylvaniji, sem parkrat že poročal. V zadnjem poročilu sem omenil, da sem se ustavil jpri John Fradlovih v Latrobu. John je dejal, "ravno prav, da si prišel; jutri ne delam, pa se bova vozila za naročniki ves dan." Nesreča pa je bila, da je bilo naslednji dan vse ledeno po cestah in ulicah, da ni bilo mogoče ven ne pes ne z avtom. Pri-morsna sva bila ostati cel dan na "sedeči stavki" i.i se pogovarjala to in ono, največ seveda o delavskih Vprašanjih. Drugi dan je moral John na delo, jaz pa sem bil namenjen peljati se s poulično na Hos-tetter in v okolico. K sreči se je tedaj pripeljal Johnov brat Rudortf Kradel \x Vukona. Po pozdravu in izmeni par besed se že usedeva v njegov avto in hajd za naročniki. Vozil me je po naselbinah pet dni. V tem času sva obiskala mnogo krajev. Prva najina pot je bila proti ffostetterju. Proletarca so naročili Anton Le mo VSe k, John Resnik, Alois Kese in Jo-seph Arch. Vincenc Resnik se je naročil na 44C. G." Obiskala ava sc več drugih. Knih ni bilo doma, ostali pa so se večinoma izgovarjali na slabe delavske razmere, mnogi med njimi seveda ne brez vzroka. Najbolj pa človeka razočara, kjer je mož pripravljen naročiti se, in reče ženi, naj prinese denar, ona pa, "kaj boš s tistimi caj-tngami! Cajtnge ti ne bojo nič dale če ne boš delu." Nato u-molkne in nič ne odgovarja, ko ji pojasnjujem, da ravno ženske bi morale biti socialistom hvaležne, ker so se borili za njihovo enakopravnost in za iztrebljanje ^predsodkov proti njim. Ženske morajo v krizi in v času slabega zaslužka nositi največje breme. Ampak kaj bi ji govoril dalje, kajti moji argumenti bi pri nji zalegli toliko kot če bi metal bob v steno. Z Rudijem sva se nato v dežju in hudi megli odpeljala v Greensburg' in se ustavila pri -nojem znancu tiouis Gorencu, ki se je naročil in sel nato z nama na obiske k rojakom. Pripomnil je, da na uspeh ni misliti, ker ljudje slabo delajo, šli smo k nekaterim in se nato ustavili pri gostilničarju Ix>uis Palčiču, ki se je naročil. Zarasli goste megle sva sklenila, da se ustaviva pri mojih znancih Yordanovih, kjer sva prenočila. Zjutraj sva se odpeljala proti Herminiu in okolici. Nekaj časa sva se ustavila pri Antonu Zorniku, pofem pa je bila najina pot k Rertelnu. Nato smo se vsi trije podali na agitacijo po tamkajšnjih naselbinah.' Razmere so tam take kakor drugod — slabe. Naročili so se Joseph Mahkovec, Frank Strojan, Simon Grosel, Jos. Božič, Thomas Oblak in John Sre-brnak. Ker je bila že noč in gosta megla, dež pa je padal kot za stavo, pravi najin spremljevalec, da naj zavijemo k njegovi se&trični Mrs. F. Mle-kuš na klobase. Ali nesreča nikoli ne počiva. Kakih 50, korakov od hiše je našemu avtu spodrsnilo, in'znašli smo se v jarku. Avta nismo mogli sami spraviti ne naprej ne nazaj. Gremo k Mlehuševim in ipove-mo, kaj se je zgodilo. Bartel jih je tedaj moral dosti "slišati", češ, kako si mogel v takem vremenu svetovati iti po tej po-|ti. Saj bi on vendar moral vedeti bolje! Da napravi pokoro za ta "greh", je šel peš več kot pol ure daleč po trok, da potegne našega "konja" iz jarka na trdo pot. Bertelnu, Mleku-ševim in onemu rojaku (njegovega imena se ne spominjam), ki je naš avto potegnil na pot, se za usluge iskreno zahvalim. Od tu sva se z ,Jludijem odipe-ljala na njegovb stanovanje pri Zupanovih na Yukonu. Mr. Zupan je star 82 let in ima povedati iz svojih mladih let veliko zanimivega. Pri njemu sta sin in hči, ki zanj vzorno skrbita. Njima se tudi zahvalim za sodelovanje. Naslednji dan je bila vaja njihove godbe, v kateri fgra tudi Rudi. Imel sem priliko jih poslušati in rečem, da je na to svojo godbo naselbina Yukon upravičeno ponosna. Po končani vaji popoldne sva se odpeljala nazaj proti Herminiu. Na list sta se naročila Fr. Rahne in Thomas Podbevšek. Ko sva izprevidela, da uspeha ne bo, sva se peljala v West Newton. Ustavila sva se pri Jos. Zorko-tu, a ga ni bilo doma. šel je po opravkih glede društvene zadeve. Odšla sva v Slovenski dom. Ni bilo dolgo, ko je prišel domov oskrbnik in točaj J. Skrjanc. Povedal ie, d« st« bila z Zorkotom skupaj in je zdaj doma. Naročil se je na na "C. G." Nato smo šli nazaj k Jos. Zorkotu. Pogovarjali smo se o marsičem in se domenili, da poskusimo v pondeljek z agitacijo po ondotnih nasel- binah. V nedeljo se je vršil pogreb Ane Učakar, matere žene znanega naprednega društvenega delavca Fr. Medveda. Pri ipogtebu je igrala ondotna godba in pel zbor "Savica" iz VVest Nevvtona. Na Vukonu so |se naročili na list John Kopina, Adolf Baloh, Frank Znidarsič, Thos. Kepec in Joseph Robich. Slednji jo je obnovil, drugi so novi naročniki. V pondeljek *mo poskusili svojo srečo v VVest Nevvtonu. Ampak je ni I bilo, toda čemu bi pravil o vz-1 rokih, kakršnih imajo ljudje vse polno, če gre za delavsko stvar. Svojim izkoriščevalcem pa so ljudje vedno pripravljeni ugajati in ustrezati. Pripravljeni so dati tudi življenja v vojnah za kapitalizem, da pa bi vojno preprečili in za izboljšanje žh-Tjenskega položaja pa niso taki ljudje pri volji ganiti niti z mazmeem. A. Kovačič je obnovil naročnino, nov naročnik pa je A. Vitigay. Z Rudijem sva se poslovila od J. Zor-kota in se podala na Lowber. Pri J. Klunovih sva bila dobra došla. On se je naročil na list in šel z nama na obiske. Naročila sta si list še Fr. Celin in Fr. Uljem. Sklenila sva naslednji dan nadaljevati z agitacijo v sosednih naselbinah, šla sva v \Vick Haven, kjer so nama povedali, da bo majna obrat čisto ustavila. "Danes delajo v nji zadnjič," so nama rekli Prej so delali že dalj časa samo en dan v tednu. Z Rudijem začneva. razmišljati, kam bi še šla. Ampak čimdalj hodiva, bolj se pritožujejo nad slabimi delavskimi razmerami. Odločim se rn pravim Rudiju: "Najboljše je zate in zame, da me zapelješ na postajo v Pittsburgh, od kjer se vrnem v slovensko metropolo." Tako je storil in ob 6. zve čer sem bil že doma. Rudi Fradlu izrekam za njegov trud in požrtvovalnost priznanje in zahvalo. Ako ni bilo takega uspeha kakršnega sva si midva želela, ni ne njegovr ne moja krivda. Žalostno je, da se dobe med Slovenci tako majhni ljudje, da spravijo ob delo in kruh tako požrtvovalnega in zavednega delavca/ kakor je Rudolph Fradel. Pride čas, ko bo mlač- "Cankarjev Glasnik" Decemberska številka "Cankarjevega Glasnika" je spet polna bogatega gradiva. To je I zadnja izdaja v letu 1937. Izšlo jih je pet. Prva se je nam predstavila meseca avgusta. Revija je vredna,' da jo čita j vsakdo, ki mu je še za kaj bolj-I šega kakor za navadne dnevne vesti. Vsebina decemberske številke je sledeča: Novo leto (uvodni članek u-rednika) ; Jakob Zupančič: Priigrana žena; Pot ameriškega delavstva (članek) ; Zvon-ko Novak: Iz teme v luč (pesem); Nič čarovništva; Hitler in njegova vojska; E. K.: Jul-kina zmota (nadaljevanje); Diktatura v Braziliji; Na robu; Preobraženje Rusije; Mogotci v centralni Ameriki; Steklo— čudežna snov; Žensko poglavje; Za gospodinje. "Cankarjev Glasnik" stane na leto. Posamezna številka stane 30c. Urejuje ga Etbin Kristan. Upravnik revije je Milan Med'.€šek." Njen naslov je 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Tridesetletnica glasila čeških sodrugov "Ame-ricke Delnicke Listy" V Clevelandu izhaja češki delavski tednik "Americke Delnicke Listy". Ustanovljen je bil kot glasilo češke socialistične stranke v Zed. državah. To je bilo pred^ 30. leti. Prošlo soboto 1. januarja je ta tednik obhajal slavje svoje tridesetletnice. V sporedu je sodeloval z oktetom tuance, zdaj demokrate. Pomagali so izvoliti za okrajnega sodnika človeka, ki je v lakozvano delavsko politično ligo, ki je navadno privesek te ali one kapitalist "'Sne stranke, ampak agitjra naj za FQcialsti-čno ali pa farraarsko-delavsko tej službi eden največjih i{j-istranko, akcionarjev in v lanski stavki | Naj še omenim, da je izmed Se nekaj o sodelovanju za opero v Detroitu Detroit, — V 1581 M Proletarca Titam, da pride sem samostojni elevelandski pevski zbor "Zarja** vprizoriti opero "Nikola Subic Zrinski", in to pod zelo ugodnimi pogoji. Do-ipisnik pod imenom "publicij-ski odsek" trdi, da sodeluje poleg 29 hrvaških tudi že 13 slovenskih društev. V razčidčenje se mi zdi potrebno napisati par vrstic. Slovenska društva so dobila povabilo na sestanek z zastopniki s 27 hrvatskimi društvi. Vršil se je 2. decembra v dvorani hrvatskega pevskega zbora "Slavulj". Na tem sestanku pa ni bilo zastopnikov 27 hrvatskih društev, pač pa samo od dveh. Petindvajset hrvatskih društev torej ni bilo zastopanih. Na seji ni bilo niti onih dveh, katerih imeaa so bila tipkana na *ln!i rar*nja, da >e ta pMeef i* <*ihod Voja-- z* ^a*'karje zna- ne stavkarjev so strahom« ča- ^^ »« kali, kaj prinese jutršni dan. Marsikatera ;e silila moža, naj ostane doma, ker če greš pred Pustimo naj na straži le kakih enemu ali drugemu, o katerem 25 do 50 stavkarjev. Stavkov- vem, da bi bil dal vse v svoji ni odbor je nato odbral za na- moči za zmago. Čemu vse to in daljevanje »piketiranja nekaj kaj? Pa ti odvrne, saj vidiš, ali zadnji konvenciji pripravil os-!je konstatiral tudi "pubficijskiT*0 stavkarji in organizatorji nutek novih* pravil, in nato, odsek" v Prolttareu. Dobiček' pošiljali telegrame Rooseveltu, * * konvenčni odbor zk pravila predlagal delegaciji, da se, kar se legalnih zadev tiče, SNPJ v bodoče uradno imenuje Slove- se bo delil 50-50 med sodelujočimi društvi in samostojno "Zarjo". Nič pa ni bilo pojasnjeno, kakšni so tisti zelo u^o- ne National Benefit Society in dni 'pogoji in kako se bo delila je zdaj to besedilo nadomestilo v inkorporacijski listini prejšnjo slovensko označbo. Tega bi jaz ne smatral za "izdajstvo nad slovenskim narodom v A-meriki". Resnica je, da tako "izdajstvo" nad samim seboj vrši narod ?am, v enih našelbi- žzguba, ako nastane, kar se lahko zgodi, ka iti razmerp v Detroitu so že zdaj jako slabe« V Proletarcu ni nič pojasnjeno, zakaj n^ bilo na seji 2. decembra zastopnikov sedemindvajsetih hrvaških društev. V interesu javnosti in vseh pri- Gibanje za avtarkijo Slovenije Mariborska "Delavska Poli- mi in živinskimi pridelki tika" piše: i njih predelovanjem na nje iz prejšnjih stavkovnih bojev in poznali situacijo, so ta-#oj rekli, da j* V teh oltolšči- t o v ar n o7 s e Ta h k o dog^diMa Z (n^hltavka izgubljena. (Ravno ■ ubijejo ali ranijo. Proti večeru; Pri ^™giiowo Sbcet & Tube radi tega ter moral ti po de- kompaniji je bi!a stavka izgub-fželi iskati si drugo delo. Vztra-Ijena nekako 1916. ko je bilo j jal bi tudi sedaj—toliko imam pozvano za vzdrževanje "reda se delavske zavesti v sebi — bi bilo nam mali peščici, ki smo ostali, mogoče zmagati • proti tej ogromni večini? Vrnil sem A/e, da se otmem brezposelnosti, je bil običajen odgovor slednjega, ki se je vrnil drugi teden po pričetku obratovanja. Med temi je bil tudi pisec tega poročila. Rečem toliko, da sem stavkal že prej in izgubil delo delavski tajnici Frances Per-kins in governerju Daveyju (ki se je res "odzval") z apelom, da naj vplivajo na kompanije in lokalne oblasti, da preprečijo klanje, ki je drugače neizogibno. V noči med 21. in 22. junijem so se piketne vrste stavkarjev in njih simpatičar-jev vidoma večale. Slednji so prišli trumoma iz bližnjih in-dustrialnih mest in premogar in mira" vojaštvo.) Vojaštvo v sedanjem slučaju je imelo nalogo, da naj tiste tovarne, v katerih je bil obrat za C-asa sta ko ukinjen, ostanejo zaprte. To so bile tovarne V. S. & T. Co. Tovarne Republic Steel kompanije v Nilesu in NVarrenu pa so obratovale v času stavke kolikor so pač mo- da bi vztrajal dokler potrebno. Ampak v situaciji, kakor je bila pri Y. S. & T. kompaniji, pa bi bilo za to malo skupino nespametno vztrajati, ako ogromna, neza . dna masa noče, pa bodisi človek že kakršnegakoli preipričanja. Seveda, ko sem se vrnil z drugimi in zadnjimi poraženi o meni, par delavskih listov in siril delavsko literaturo, deloval za soc. stranko, zdaj pa je te moje karljere po njihovem mnenju konec. Povem vam, da se moth)o. Veliko rojakov, ki so položaj pravilno ipresodili, so drugega mnenja. Tisti pa. ki smatrate, da sem "doigral" in da sem bil kot agitator v pravem, pa priporočam, poprimi-te se mojega agitacijskega dela, ki sem ga vršil, in poročajte o svojih uspehih. Kar se tiče mene, naj ne bo nikake bojazni, da sem se prelevil. Ob vsaki priliki bom še z večjo vnemo deloval za preureditev sedanjega gnilega sistema. Radi dogodkov, ki jih tu o-pisujem, je bilo govorjeno, "preje je Tancek pisaril, zdaj bomo pa mi." Radi tega sem čakal pol leta, da se kdo oglasi. Pa ni bilo nič toliko časa, da je moral podrezati dopisnik Vert iz Sharona, Pa., ki je poizvedoval, koliko delavcev je še na stavki v Mahoning Val-ley. Povedali so mu, da še de- O Družinskem koledarju Pinejr Fork, O. — letošnji družinski koledar je izredno dobro urejen. Razveseljivo je, ker je toliko sotrudnikov (slovenskih pisateljev) zastopanih v njemu. Kadar mi pride v roko taka knjiga, kot je Družinski koledar, jo v.so prelistam in mimogrede berem naslove ter gledam slike. Nato grem skozi o-glase, da vidim, kdo vse je zastopan v njih. Po s končanju tega opravila pa začnem čita-ti knjigo od kraja. Kateri me poznate, veste, da mi je vid opešal in vrh tega mi je eno oko docela pokvarjeno. Pa gledam po Družinskem koledarju: polovico je drobnega tiska v njemu. Urednik je nam nedvomno hoted dati s tem več gradiva, ampak za naiše oči to ni povšečno. VMjub drobnim črkam pa sem koledar vsega prečita 1. Ne le povesti in članke, pač pa tudi oglase. Saj so tudi zanimiva stvar. Ne bom se spušal v ocenjevanje posameznih spisov v koledarju, dam pa sotrudnikom vse priznanje za njih delo, vet tisoč. Kjerkoli je dobU ta-!katJ.tl dah nam* *ltate,iem, ke podatke, naj mu tu zagoto- vJ1,ko' i"^"0 čtivo' vim, da so velika laž. Kar se;Ko sem Prebral Keržetovo po- ti-Če Y. S. & T. Co., je kmalu po 'sem vedeI' kje je zaJ'el —x------------. 'snov. Je resnična dogodba. gle in vojaštvu je bilo naroče- mi nazaj na delo. so nekateri skih naselbin. Posebno iz Akro- no, da jim naj obratovanje ipro- zavpili, ojoj, glejte ga sociali- ter eni V Sloveniji se je pričela pro- j strani in rudarskimi, kovinski- m M paganda za samostojno slovensko gospodarstvo ali za slovensko avtarkijo. Zagrebški "Ju-goslovenski Lloyd" pravi, da je politika zgrešena, ker se gospodarstvo majhne Slovenije ne more ločiti od državne celote. To ozemlje znaša le 6.4 odstotka površine države in (prebivalstvo le 8.5 odstotkov vsega prebivalstva v državi, dočim ima cela ostala država 93.6 odstotkov zemlje in 91.5 odstotkov prebivalcev. Industrijska zveza v Ljubljani je razposlala vprašalne pole svojim članom, da ugotovi, v kakšnem razmerju sta u-voz v Slovenijo iz drugih pokrajin države in kakšen je izvoz Slovenije v druge kraje države. Podatki še niso zbrani in jih bo težko zbrati, ker se izvaža blago iz .Slovenije deloma za inozemstvo, les pa se spravlja na jug s splavljanjem. Podatki, tudi če se zberejo, ne bodo točni. Po podatkih 1936. leta je bilo uvoženega po železnicah 41,157 vagonov ali 478,075 ton blaga v Slovenijo, izvoženega •pa 51,133 vagonov ali 595,000 ton. Razmerje med poljedelski- mi, kemičnimi in drugimi industrijskimi izdelki je pri izvozu 10:25 in pri uvozu 24:12. Pripomniti je treba, da prejema Slovenija cenejše blago iz drugih krajev, dočim pošilja tja dražje blago. Zato je tudi slovenska bilanca znatno aktivnejša, kakor ona drugih pokrajin. Konzum in produkcija v Sloveniji si nista v ravnotežju in/ bi avtarkična tendenca (tež-nia ist^eno temeljne te ž k oče. Stališče je načelno opravičeno, ker je Slovenija glede prehrane pasivna in mora za-raditega skrbeti, da krije primanjkljaj s svojimi izdelki in pridelki, zlasti * živinorejo, gozdnimi pridelki, rudarstvom in industrijskimi proizvodi, ki jih prodaja v druge kraje. Gospodarska avtarkija majhne »pokrajine, kakoT je Slovenija, je v vsakih razmerah neprimerna, tem manj, če ni mogoče spraviti nje gospodarstva v notranjosti v sklad. na jih je veliko prišlo. Oblastniki teh mest so ob odhajan simpatičarjev1 stavkarjev obvestili šerifa Elsnerja v Yoyng*-townu, in mu priporočili; da naj zastraži pota v mes/o, ako noče, da bo po zunanjfcžih po-ipolnoma invadirano. šerif je storil, kakor mu je bilo svetovano. Veliko teh došlecev, ki so prišli na pomoč stavkarjem. je bilo aretiranih. Druge so pognali nazaj. Precej aretirancev je bilo obsojenih na denarno a. Stavkokazom pri Re-ic Steei so dovažali živila z aeroplani in skušali so jim jih pošiljati tudi s parcelno poŠto. Med tem časom so se pogajanja med odborom, ki je bil imenovan za posredovalca iz Washingtona. in med zastopniki jeklarskih magnatov, razbila. Girdler, poglavar korpo-racije Republic Steel, ki je menda odločeval v strategiji •proti stavkarjem tudi pri Y. S. & T. kompaniji, je rekel, da globo. Za člane unije kavču- t«»arne odpro, ker ogromna karske unije jo je plačala uni- večina delavcev hoče nazaj na ja. skupaj nekaj nad tisoč do-tdelo. Rečeno storjeno. Tovarne larjev. Zgodaj zjutraj je bilo pred vsakim vhodom v tovarne 'zbranih toliko ljudi, da se je kar trlo, in čakali sedme ure. Že so pričele krožiti govorice, da je na poti v Youngstown pet tisoč mož državne milice. Stav-karji so se tega jako razveselili, češ, pi»,ič x zgodovini bo vojaštvo na strani delavcev. Prišla je sedma ura. Tovarniške sirene so zatulile. Iz dimnikov plavžev, kjer tope železno rudo, se je valil gost dim. Vse je bilo pripravljeno ia obnovitev obrata, toda ogromna železna vrata pred vhodom se niso odprla. Jaz sem bil pred so odprli v petek 25. junija. Vojaštvo — okrog pet tisoč mož, je imelo vse pod oblastjo. Ko je človek gledal stavkarje, kako je ta ltinožica drla nazaj v tovarne, se je vprašal, kaj vendar vse to pdVneni. Stavkovni odbor se je razpustil in eni izmed članov so bili med prvimi nazaj v to». arni. Pri Y. S. & T. kompaniji se je že prvih par dni vrnilo toliko ljudi, da jih je bilo dovolj za vse tri šihte po 8 ur na dan. Vendar pa, ker ie bilo v času stavke vse ustavljeno, niso mogli vsega kar na-gloma spraviti v normalni tir. Pri Republic Steel ni šlo tako svojim vhodom, kakor je nam gladko. Vsi, ki smo še ostali bilo naročeno organizatorjev, da naj bo vsakdo izmed stavkarje/ pred svojim, sim-patičarji pa bodo pomnožili piketne vrste kjer bo najbolj potrebno, čakamo, kaj se zgo- zunaj, smo hodili opazovati, kako so se delavci — prejšnji stavkarjl — kar v množicah vračali na delo iti hodili z dela. Videli smo svoje prejšnje tovariše, ki so nam prigovarjali, sta! Propagira napredek in spremembo sedanjega sistema, pa je šel skebat! Tako in sli-čno besedičenje je prihajalo od ljudi, ki bi radi videli, da bi kdo drugi zanje svet odrešil, sami pa sedijo na plotu in čakajo, namesto da bi s tabo vred delovali za preureditev človeške družbe, da bi bil Človek u-pravičen do »polnega sadu svojega dela brez 'tavke. Samo mene so videli kot Slovenca in člana SNPJ, drugih, ki so osta- li na delu in tistih^ ki so se vrnili takoj, pa ne. Vedel sem v naprej, da bo gotc».a struja zakričala, ki komaj čaka kake priložnosti udariti po Človeku, ki razgalja njeno nepošteno, prevarantsko početje. Zavpili so tudi taki, ki se smatrajo za naprednjake, ampak jim je napredek deveta briga. Sli so v druge naselbine in me tožili pred prijatelji. Pisali so v razne kraje, da me očrnijo. Nekateri izmed teh gobezdačev naj bi rajše pogledali sebe v zrcalu, pa bodo videli prave skebe ... Eni so bili pravi ske-bi in drugi izmed teh pa indi-rektno stavkokazijo na različne načine od kar so prišli v Girard, oziroma v to deželo. Povem pa. da vsa gnojnica, ki so jo zlivali name, se je prijela tudi njih. Kar sami sebe naj vprašajo, kdo je zlomil tukajšnjo jeklarsko stavko, ipa bodo zlahka uvideli, da so tudi oni med sokrivci. Vam vsem je odprtju .tovarne CIO uradno poročal, da je na stavki še okoli 500 delavcev. Nekateri izmed teh so dobili delo drugod že v času stavke. Nekateri so hoteli nazaj, pa ni bilo dela zanje, detoma radi aretacij, češ, da so pokvarjali kompanijsko lastnino, ali radi kakih drugih •.zrokov. Malo drugače je bilo pri Republic Steel. Tam kampanja "nazaj na delo* ni bila tako živahna, zato se prvi in drugi dan proglasa "back to work". niso odzvali tako številno kakor pri Y. S. & T. Co., menda radi surovega Girdlerja, ki je rabil pri sprejemanju ljudi nazaj na delo povsem drugačno taktiko. Zato je v Nilesu in \Varrenu res precej delavcev ostalo na stavki (med njimi tudi nekaj Slovencev). Marsikdo izmed teh bi se rad vrnil, a ni dela zanje, bodisi da so na črni listi, ali ipa vsled tega, ker gotovi departmenti ne obratuje- Tragedija neke slovenske družine, ki sem jo osebno poznal. Krže je stvar prav dobro predstavil in upam, da bo še sodeloval v naših publikacijah. Nace Žlemberger. di. Kompanijska policija je da se naj vrnemo i mi, Če si ho- znano, da sem oo vsaki priliki ................i 444 FENCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd*le Ave. Chicago, III. T«1. Crawford 1382 Prialn« in •kima domala jedila Cana smerna. Poatreiba ločna. John Hujan prevzel Medvedovo gostilno Chicago. — Dne 1. januarja je prevzel Anton Medvedov sa-lun na So. Trumbull Ave., tik 26." ceste, John Hujan. fcelim njemu in njegovi soprogi v njunem novem poslu obilo uspeha. Poročevalec. Ali ste si Ameriški družinski koledar za leto 1938 ie naroČili? PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ' ; PODPORNI JEDNOTI i NAROČITE SI DNEVNIK ! i "PltOS* I Slan« aa celo lato $6.00, J pol lata $3.00 | Ustanavljajte nov« druStv«. > Deset čianov(ic) je treba z* ] | novo druAtvo. Naslov ca list in ' * *a tajništvo je: < 2657 S. Lawndale Are. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH 3E VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO- ILL. T»l. Lincoln 4700 ° R O L t TA R t C S t TISKA PRI MAS. POtEMIKA 0 IVANU CANKARJU TU IN ONOKRAJ MORJA TO IN ONO IZ CLEVELANDA 7 Devetnajst let je tega, od kar je preminul.Ivan Cankar. V življenju je bil napadati in vzlic svojemu izrednemu pisateljskemu daru in produktivnosti je ži.el v pomanjkanju. Bil je pač sin malega naroda, ki ne more plačati svojih velikanov. Bil je žajrovornik potlačenih in izkoriščanih, ki vsled svojega položaja itak ne morejo nikomur dosti pomagati. In bil je brezobziren kritik vseh, ki so troti — bodisi te ali one vrrte — v človeAki družbi. "Delavska Politika" z dne 11. decembra 1937 objavlja o tem možu sledeči članek: "Od smrti Ivana Cankarja pred 19 leti se v naših krajih ni mnogo spremenilo na boljše, marsikaj se *je sprevrglo se na slabše, tudi v razmerju slovenske inteligence ali razumni-štva do delovnega ljudstva in socializma. V svoji samoizipovedi "Kako sem postal socialist", napisani 1913. leta, je Ivan Cankar zapisal : ,.. "Povedal sem že, da se mi je tedaj komaj sanjalo o socialni demokraciji. Poznal sem jo Iz pisanja meščanskih dnevnikov, torej prav nič drugače, kakor jo večina takoimenova-ne "inteligence" še dandanašnji "pozna" in sodi. Verjeti sem moral, da socialna demokracija na debelo in vsak dan posebej izdaja "narod" — katerikoli "narod", ali pa vse skupaj; da zapeljuje ubogega delavca v brezdomovinstvo in brezverstvo ter ga moralno tovari; da mu obeta paradiž na zemlji, o katerem sama ve, da je nedosegljiv, da se voditelji socialne demokracije pasejo in rede ob delavskih žuljih; in kolikor je vse še takih molitvic, ki jih molijo kakor vsakdanji očenas in ki bi se dale vse skupaj opraviti v kratl^ejn jedrnate besede rajnka dunajskega kralja Luege^ja , tkleri-kalnega župana, n. op.); "Die Leute, die am ersten Mai in den Prater ?iehnr sind Uuter Lumpen!" (Ljudje, ki v Pratru proslavljajo X. Maj, so sami lumpi) ..Ko ae je po vojni slovenska ><>daLna demokracija razmahnila v močno delavako in i.jud-sko stranko, so klerikalci izdali proti njej poseben "revolucionarni" dnevnik "Večerni list", ki je dan na dan molil in vlekel ta "očenas" protisociali-stičnih "molitvic" in zaeudo dosegel, da se še danes smatra marsikateri "progresivni* pis-mar za posebno brihtnega, če izreče proti socialni demokraciji kako sočno psovko iz — klerikalnega "očenaša". Drugače pa se isti pismar proglaša za "politično desinteresirane-ga" menda zato, da poudari AGITATORJI NA DELU Vm naročnine, lu jih poiljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletar-•• •»•»• nn basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilje eno celoletno, je zabeležen ▼ tem seznamu s dvema polletnima. XIII. IZKAZ Louit Zorko (▼ Clevelandu in centralni Penni) 125 Anton Jankovich, Cleveland. O. (zadnjič pomotoma izpuščenih 20 naročnin) 65 Joseph Korsich, Detriot, Mich. 17 Joseph Snoy, Bridgeport, O. 17 Anton Zornih, Herminie, Pa. 8 Chas. Pogorelec, Chicago, III. 6 Joseph Ovca, Springfield, III. 6 Joseph Oblak. Chicago, III. 6 Vincent Pugelj, West Allls, Wis. 6 Kajrtaa Ercnožnik, Red Lodge, Mont. 5 Jospeh Jei, VVarren. O. 4 Anton Shular, Arma, Kana. 4 Mickael Jerala, Moon Run, Pa. 4 Frank Rataic, Forest Citjr. Pa. 4 John Vite«, Blaine, Pa. 4 Nace 2Urabergsrt Pinejr Fork, O. 3 Joseph Cvelbar, Sharon, Pa. 3 John Gallon, Osage. W. /a. 3 Vi ncenc Yak«etich, Mclntjrre, Pa. 3 Joseph Drasler, Chicago, III. 2 Jnceh Roiič, Milw.ukee, Wi..' 2 Kristina Turpin, Cicero, III. 2 John Thaler, Cicero, III. 2 Anton Udovich, La Salle. III. .2 Frank Podlipec, Cicero, lil. 2 Joseph Leeer. Newburgh, O. 2 John Zornih, Detroit, Mieh. 2 John Troha, Strabane, Pa. 2 Anion Blasich. Fontana, Calif. 2 Mina Jeniker, Butte, Mont. 1 Skupaj e tem izkazu (7 tednov do vkl jati vil 31. decembra) 316 polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 te-dne) 143".. svojo vzviAenoat nad vsem po-zemskim in da istočasno lahki nadaljuje svojo kruAno karL jero. Ivan Cankar j« del med delavce, da spozna nje. in socializem in da se prepriča o "pameti in poštenosti" mehanskih časnikarjev, kakor pravi sam. In kmalu je odkril razliko med "divjakom" in socialističnim delavcem ter tako-le označil socialista: "V«e na njem je razodevalo o?ros in samozavest, vero vase in v prihodnost; torej same čednosti, ki jih je v Slovencih preklicano malo, v slovenskem meščanstvu pa čisto nič." A premnogo "izobražencev" Se danes zameri, zakaj se socialisti posebej organiziramo in v socialističnem duhu vzgajamo delavce, kakor da s tem škodujemo "slovenski skupnosti". Narodna zavest Slovencev se dandanes preWja in to je prav, ker narod, ki se ne zaveda samega sebe, ne more imeti pravega merila v nobenem pogledu. Toda pri poudarjanju slovenskih zahtev je treba vedeti, da imajo garancijo za stvoje uresničenje samo v demokraciji in socializmu. Ničesar se'ne sme prikrivati; če nam »gre za resnično osamosvojitev, je treba vedeti resnico, kakor jo je zapisal Cankar: "Edina stranka,' ki zahteva zed?njeno Slovenijo, je socialna demokracija. KakAna je narodnost klerikalne stranke? Inter-nacionalizem Škofovske palice in papeške tiare. Liberalna stranka oznanja mternaciona-lizem denarne vreče. Socialno-demokratični internacionalizem sloni na podlagi svobode, enakopravnosti, na podlagi narodne samouprave in avtonomije." (Zbrani spisi, XI., 384.) Socializem ni nikak tuj evangelij, temveč je resnica fn luč, ki naj kaže pot predvsem slovenskemu fk^Ntiu." S tem. da je-Ivan Cankar ofenfrvijat'socializem, je Slovencem pokazal "luč Evrope; pred katero ugasne svetloba vaike leicerbe", kakor je ipok(ojrtf Ab- el it us. ' Zavedamo se, tla te danes Ae več ovir. l>r:r/t mr pot v A alfe vr™ razumevanju. St. 1 utisu, vzgojen pa v starem kraju. V Chicagu zapušča si t.i Mri. Molly Ra.*pe in Leopoldiuo Sarich, v Cleveian-, . , - . .. du pa soprogo, brata Johna. In | J.ap.l n,kAr_' v starem kraju očeta, mater, V odbor nagega kluba so izvoljene sledeči: Joseph MaUo, tajnik-blagajnik; Andrew Bo- tri sestre in dva brata. Bil je član druAtva M. 32 7SZ\ Joseph Pei 'i "z je postal znan javno sti. It ;a 1923, v mesecih oktober, no tmber in december kot avtor "Dokumenta sramote :rganizator; nadzorniki: An-dy Gorjanc, Frank Dacar in John Gorjanc. Sejo kluba bo-lo ^udi v bodoče vsak prvi pe-ek v mesecu v SDD. Članarino v Prosvetno matico je klub zvUal na $12 letno. ... , . , Andy Bozich je zastopnik kia-v * « Objavljal *a Je tu- ^ zboru Uelnifarjev slov> kajftnji dnevnik Enakoprav.|drla,.4k d nost . Se še spominjate tiste "afere"? Ko je Joseph Pezdirti ponudbam podlegel, mi je ob srečanju rekel neki rojak: "Dokument sramote je torej preminul." Seve, da sem bil že prej (.'jveičen o njegovi nezgodi. Dober dan prej so mu zdravniki odločjli le še kakih 24 ur iivljeiva.Ni Ra bilo mogoče oteti. PocSkod»be so bile neprerragljive.-Pokopan je bil po katoliškem obrc Ju na katoliško pokopališče. Pokojni Joseph je pristopi) v socialistični klub &t. 49 JŠZ v Collinwoodu menda leto pred ti*tim dimdajem, čigar namen je bil uničiti to organizacijo (klub št. 49). Pisec tega poročila takrat Se ni bil po sebno aktiven, ker je bilo te daj še dovolj drugih, ki so bili pri volji delati v ospredju. Zato pa tudi Josepha Pezdirtza, ki je bil takrat Ae mlad fant Seja Social Study kluba Chicago. — Prihodnja ali prva seja angleškega odseka kluba it. 1 (Social Study Club) se bo vršila v pondeljek 10. januarja zvečer v Slov. del. centru. Prosvetni odbor tega odseka je že imel sejo in bo svoja priporočila »podal prihodnji seji. Habsburžani največji veleposestnik v Avstriji Avstrijska vlada je poklonila za 'božte minulo leto osem veleiposefitev bivši habsburški dinastiji, kateri jih je vzela avstrijska republika leta 1919. Dohodke od njih je republikanska vlada porabila za podpiranje vojnih imvalidov. Obseg teh vrnjenih veJeposestev je večji kot pa je znašala površina bivše Kranjske. S tem so postali Habsburžani največji veleposestnik v Avstriji. intimno nisem poznal. Ko sem vprašal, kako je prišel v klub in kdo ga je predlagal, mi je bilo rečeno, da se je sam priglasil. 2e po nekaj mesecih pa je bil izvoljen za tajnika! Ker seje kluba niso bile po-sečane kaker bi morale biti, so obvestili podpisanega, naj se bolj zanima za socialistični klub in da naj pošilja v liste tudi dopise/Odzval se je in začel pisati. Tako je nastalo v metropoli "manjše zlo", ki se ga še do danes ni iznebila, da-si je to skušala na vae najine. Seve, tu -ano kmalu izprevi-deli, da Pezdirtz ni bil pravi avtor, "dokumenta sramote", pač pa je pod dotična "razkritja" po-odil svoj podpis, Za nas je še zmerom mir.terij to, ker je Joseph takrat trdil, da mu je oni, katerega je obdolžil, "sramote", dal dopis, da ga prepiše in pošlje v Am. Slovenca. Dopis je prepisal in bil je priobčen. Ampak originala ni mogel Joseph nikoli pokazati. Odbor članov JSZ, ki je stvar preiskoval, ga je vprašal: "Če si dobil original in ga prepisal, pokaži nam ga!" Odvrnil je, da ga ne more najti. Se je izgubil. Tista skupina, ki se je s pomočjo "dokumenta sramote" trudila uničiti vse, kar je socialističnega mišljenja in organizacije v naselbini, je izginila iz javnosti. Tudi pokojni Joseph Pezdirtz se je je po "aferi" ogibal in že leta ni več zahajal v Slovenski del. dom. "Razkrinkani" socialistični klub št. 49 zdaj ni tako močan v številu članov kakor predno je bil "razkrinkan", a tu je še zmerom. Počasi leze naprej, a giblje vendar. Kjer je volja, tam je moč. Zato- ;c take organizacije ne more kar kratko-malo uničiti. Od kar je bilo poleg podpisanega označenih več drugih naših somišljenikov v onem boju za "manjše zlo", ki ga je treba prav tako iztrebiti kakor "večje zlo", smo postali skoro vsi bolj žilavi in vztrajni. Kje so nasprotniki naisih socialističnih aktivnosti in socializma? Ni jih več v ospredju! Upam, da bomo vsi mi vztrajali še v nadalje. Joseph Pezdirtz pa naj počiva v miru. Ne vemo, ali seje strinjal z naprednim e le mestom ali ne, vemo pa, da nam po letu 1928 nI delal nadlege. * Veselica kluba št. 49 JSZ na božfčni dan je prav povoljno uspela. Udeležba je bila prili-čno dobra. Prišlo je okrog 400 ljudi. Seveda, stroški so bili veliki, krive temu pa so obla- [oma. Frank Barbich. Tudi v severni Minne-soti se razmere slabsajo Hibbing, Minn. — Deiavske razmere so se tudi pri nas jako poslabšale. Naše mesto je zdaj središče tega velikega okraja železnih rudnikov. Ogromni "open piti" tod okrog zalagajo z rudo plavže skoro po vseh Zed. državah. Nikoli ni bilo tod kaj prida, ampak kadar *mo bili vsi zaposleni, so bile razmere vendarle "dobre". Zdaj pa že dolgo let niso in izgleda, da postane pri nas spet tako slabo, kar se zaposlenosti tiče, Jtakor v letih 1930-33. Kadar "delamo", kritiziramo na en način, a po navadi napačno, in Če ne delamo, se pa tudi jezimo napačno. Pravih krivcev sedanjih razmer nočemo videti, zato pa se raj&e jezimo nad onimi, ki bi nam radi pomagali, a jim nočemo slediti. * Družinski koledarji so bili tu kmalu razprodani in ljudem so zelo v sec. " Upam,.da ne bemo v tem letu delavci toliko poboljšali, da bomo več delali zase, namesto samo ^a druge. —■ Frank Pipan. TISKOVNI FOND PR0LETARCA )f *!V. IZKAZ Dotroit, Mich. Po $1: Joseph Klan-£rW|c, L»ouM Koroiec in John PUcto-ttr; po 50c: Frank Česen, Anton An-tiček, J*rk L©*niAkar, Anton Poto-kar. Mat t Ji rw Urba» in Mary Knei; po 2Sc: Rudolph Zore, Frank Ram-šak in Frank Oblak, skupaj $6.7». (Posla! John Plachter.) Burfett»town. Pa. Klub it. 19 JSZ $2.00. B«nlleyTill«, Pa. Louis Humar 50c. (Poslal John Chesnik.) CUT.I.nd. O. John Langerholc (Johnstown, Pa.) $1; John Dermota (Yukon) 50c; po 25c: A nt. Koncil ja (Herminie, Pa.), John Marshnik (Sa. Fork, Pa.) in Joseph Koračin (Yu-kon, Pa), skupaj $2.25. (Poslal Louis Zorko.) Llojrdell, P«. Mary Zalar $1.00. So. Fork, P«. Jack Rupert 25e. Piney Fork, O. Nace Žlemberfer $1.00. OfU«by, III. Klub *t. 3 JSZ 70c, prispevek članov $1.30, skupaj $2.00. (Poslal Anton Udovich.) Brownton, W. V«. Frank Klemene 80c. Tir« H iII, P«. Loui« Kovači* 25c. (Poslal Louis Zorko.) Moon Run, P«. Znižana najemni^ na tm tfuhov piknik $2 Klub M. 175 JSZ 50c, skupaj $3.00. (Poslal Ja-ck Tomec.) Bridgeport. O. Dodatni prebitek veselice kluba St. 11 JSZ v korist Proletarca koncem oktobra $10.14; po $1: Paulina GlagovAek in Joseph Glfver, skupaj $12.40. (Poslal Joseph Snoy.) Barkerton, O. Mary Sustarsich 25c. Milwauk»e, Wi«. Neimenovan 25c. Sffan, Pa. LOVTMC Kaučtf $1.00. So. San Francitco, Calif. Max F. RoMh 25c, Bear Rirar, Colo. Anton Dolinar 50c. Cicero, III. Kristina Turpin 75c. Johmtown, Pa. John Bombach $1. (Poslal Louis Zorko.) So. Fork. Pa. Frank Mar«hnik 25c. (Poslal Louia Zorko.) Elisaketk, N. J. Joseph Oblak 50c. Waukeffaa, III. Od pre-bitka prired-' be za časa konference klubov JSZ in druAtev Prosvetne matice 21. nov. 1937 $10.00. (Poslal Rudolf Skala.) Puebla, Colo, Neimenovana $1.00. Ckicato. III. l/ouis Steblay $1.00. Warren, O. John Plachtar 50c; Frank OradiAer 35c; po 266: Jacob Perftin, Frank Petrich, Anton Go-renc, John Upieko, Jeruiie Remic, Frances Jež, Joseph Jež; John Rif-fle lOc; Joseph Per*ln 5c, skupaj $?.75. (Poslal Joseph Jei.) ~~ Aliqaippa, Pa. Geonfe Smrekar 50c. Cicero, III. Frank Podlipec $2.85; Kristina Turpm «0c, skupaj $3.41. Nokomlt, III. Antonia Rak 25c, Skupatj v tem Ukaau $5ft.«4, v zadnjem r«ka«u pmnotoma izkazan $1 poslan za naročnino, iista vsota torej tnra izkaza je $54.«4, prejAnji izka« $028.HO, skupaj $084.44. Terčeljeve nezgode Strabane, Pa. — Nedavno »tr.o cd tu poročali, da - *e je moral John Terčelj, znani nai »odrug in član r1. odbora S. N. P. J. podvreči, operaciji. Sku-Anjo je železno prestal, ker je taka njegova Matura. Se ue poda, pa če »e vpoire. "Prei n< kaj leti «e je dogodilo, da ho mu p.ineHli domov Mina v nezave ti.. Vzelo je par dni, piedno so ga oteli iz Hmrtne nevarnosti. Je okreval kakor John. Bilo je že pisano, da si je John pred leti pri delu zlomil nogo. Zdravniki v Pithbur-ghu ho mu jo hoteli odrezati. Ni pustil. Prt >elil se je drug Apital. Je okreval in pleAa kakor mla ienii. Isti večer, ko hi pripeljali domov ponesrečenega sina, je ležala njegova hči na porodni postelji. _ Tuii pri nji je v ;e dobro izšlo. Ampak je resno zbolela pozneje in se zdaj zdravi v državi Ne\v Me-xico. Pred dobrim tednom pa si je zlomil roko njegov sin John. Tako se zdaj zdravita oba in kot je pri Terčljevih navada, bosta spet oba prav tako čila, kakor poprej. Seveda, ne .bilo bi pošteno, če ne bi dali v teh nezgodah priznanje M rs. Terčeljevi. Ona dela. streže, pazi, graja in nadzira. In tako gre vzlic nesrečam koncem konca vae ipo-sreči. — P. SVETOVNA ZADRUŽNA AGENTURA S SEDEŽEM V LONDONU Koncem minulega leta je bi-j zarvirano ad.ie, ribe, orehi in la v Londonu ustanovljena sve- parfumi; 4. tekitilije in manu-tovna zadružna a/entura. ki ji fakl jra; 5, le j, minerali"«, ke-js priključenih 14 zadružnih mikalije in tekstilna vlakna, velenakupnih družb iz 12 dr-i Ntjvcč premet* je z živež- 'nimi potrebščinami, ki izkazu-Kako velik delokrog bo ime- , je 26 milijonom funtov šterlin-la ta agentura se vidi iz tegi. gov. da ie znašal obseg mednarod- NaimaČnejAi član jvetovne ne trgovine priključenih vele- zadružne agenture so angleške rskupnih družb 1. 1935. 44.3 zadruge, ki zaposlujejo v «vo-mihione funtov šterlingcv. jjih tr>rf( inah in inJu,triii 200,-Od te mednarodne trgovine 000 delavcev in nameščencev odpade na Evropo 16.8, na A- t.r PO imelo v prvem polletju menko 11.5, na Azijo 7.75, n i 1937. 56 milijonov funtov šter-Afriko 1.25, na Avstralijo 7 f;nfrov (okrog 15 milijard di- milijonov funtov šterlingc;. narjev) premeta. Velenakup- Jakob Kotar ubit v avtni nezgodi Port Mar ion, Pa. — Jakoba Kotarja so poznali mnogi v O-hiu, Penni in tudi v drugih državah. Svoječasno je bil v JSZ jako aktiven. 2ivel je tedaj v Warrenu, O., kjerrso se zadnje poletje vršili ljuti in tudi krvavi boji v jeklarskf stavki. Kotar je bil pred leti agitator Proletarca in pomagal pri sklicevanju shodov, bodisi v VVarren u, v sosednem Girardu in deloval sploh kjerkoli je mogel. Prišel pa je v nepriliko brezposelnosti že pred sedanjo krizo in zagazil v njo toliko, da niti vseh obveznosti Proletareu ni mogel poravnati. Ker dela v VVarrenu ni mogel več dobiti, in ne v okoliških krajih, se je začel seliti kakor pravimo, s trebuhom za kruhom. Končno ne je ustavil v naši soseščini v Penni, toda aktiven v delavskem gibanju ni več postal. Na božični dan 25. decembra to leto je izgubil življenje v avtni nezgodi. Star je bil šele 44 let. V društvu ni bil. Dva druga, ki sta se vozila z njim, sta dobila le lahke poškodbe. Pokojni Kotar je bil do konca zvest naročnik "Pro-ta rca\ —Tony Zupančič. Za mednarodne nakupe pri- na družba angleških zadrug haja v postev predvsem to-le | organizira reda i v Turčiji za- , Jt Uzum kudum, ki bo 1. žito, sladkor, JiiJSJJMrtfT^druže semena; 2. živalska mast, mle- jn f čni oroizvodi, rastlinska in mineralna olja; 3. kolonijalni in tropski produkti, sveže in kon- producente rozin Opozicija v Nemčiji se jaca V Berlinu se je meseca decembra vršila tajna konvencija protinacijev. Udeležifo »e je je okrog 40 zaupnikov. Zelo so se po Nemčiji razširili protina-cijski letaki, in to taki, kf so tipkani v »tajnih tiskarnah v Nemčiji, dočim so bili doslej uvažani iz sosednih dežel, večinoma iz češke in Francije. V veliko nadlego so nacijskim oblastim tajne radio postaje, katere Širijo propagando proti Hitlerjevemu režimu. Na čelu svetovne zadružne agenture stoji ravnatelj I, Dijkstra, mož bogatih izkušenj. češko delavsko velena-kupno družbo zastopa E. Lu-stig. — "D. P.M Novinarji ali spijoni? V Berlinu je od 12 do 15 angleških časnfkarjev, * dočim jih ima Nemčija v Londonu okrog sto. Neki londonski list vprašuje vlado, če se kaj pobriga, da ugotovi, ali so to res novinarji, ali pa le špijoni v službi nemške vlade. Vlado o-pozarja, da listi v Nemčiji smejo priobčevati o Angliji te poročila in komentarje, ki jim jih pošlje ali odobri nacijska časnikarska služba, torej nimajo ti nemški "novinarji' v Londonu nobenega dela, razen špi-jonirati. Ker imajo novinarji posebne privilegije, so taki Spijoni še toliko bolj nevarni. imiiredbe: klubov Sm S. Z« Dopisovanje z Nemci v Rusiji prepovedano Nemška vlada je že pred meseci prepovedala Hitlerjevim podanikom dopisovati s svojimi prijatelji in sorodniki, ki jih imajo v Rusiji. Slaba hrana vzrok naraščanju smrtnih slučajev V nemških mestih so zadnjih par let smrtni slučaji jako narasli. V primeri z letom 1932 jih je zdaj šestina več kakor takrat. tirane za kanone in bombe v izobilju VNa svetu je dve milijardi 116 milijonov ljudi. Torej hrane za topove več kot dovolj . .. Čitajte "Proletarca" in priporočite, da *o store tudi drugi. V ITALIJI JEDO REVNI LJUDJE KRUH, KI NI KRUHU PODOBEN V sledečem seznamu »o priredb« kluhoT JSZ, koafere^nik erteniM. cij i. socialističnih kulturnih dr«, •ter: JANUAR NEVVBURCH. O. — Domač« za* b«r« kluba It. 28 JSZ r soboto i«r 8. januarja ■• domu s. Fr. Gtt-%li.a£»ča, 7520 Bancroft Ar«. MILWAUKEE, WIS. — V soboto 15. jaauarj« r Tamietori dvorani domača zabava soc. per. rfbor« "Naprej". MILVVAUKEE, WIS. — K«rta« zabava klub« it. 37 JSZ r nedeljo 23. j«nuarj« r S. S. T«r« dvorani. VVAUKEGAN, ILL. — Karta« m«, bav« kluba it. 45 JSZ v soboto sve-č«r 29. januarja v Slov. aar. dom|i. SHEBOYGAN, WIS. — Gostova. nje milwauikega s«c. pevskega zbora "Naprej" v nedeljo 30. jaaMrja r Hrvatskem doma. ..Predvaja! bo koncert in spevoigro "Čevljar in ▼'•t". 1 h|.» . /n. FEBRUAR CHICAGO, v nedeljo 20. f«bra-•rja dramska predstava. MARC STRALANE. PA. ^ Kaalerenca klubov ,>SZ in draitav Prosvetne matice zadajo nedeljo v marc«. APRIL CHICAGO, v nedeljo 10. aprila koncert "Save". ,(( MAJ J f, CHICAGO. v nedeljo 1. maja pr. vomajsko slavje. MILWAUKEE. W!S. — Konf«. renc« klubov JSZ in druitov Prosvetne m«t;«e s« severni Minoii in Wis-consin v nedeljo 1. maj« v S. S. Turn dvorani. MJLWAUKEE, WIS. — Majsko »levje klubov it. 37 in 180 JSZ v nedeljo 1. maj« v S. S. Turn dvoraai. (Tajnike klabov ia kultnrae odseke klubov ter Ujatk« konferenc prosimo, da nam sporoč« vae tvoj« prired' r« za avrstitev v tm koloao ia da aam pošljejo popr«vk«, ako •« podatki o priredbah napačne zabeležen.. ) ''Delavska Politika" .poroča: "Kruh v Rimu ni dober", pi-Se rimski dnevnik "Tribuna" (dne 14. oktobra 1937), "treba bo najti sredstva, da bo postal boljši.. . Uffotovili smo, da zdaleka ni tak kakor bi moral biti; zato pa .se tudi vse-pplosno iJJšijo pritožbe." — "Te vrstice se vjemajo s pismi, in jih dobivamo od družin s Številnimi otroci, katerim jc kruh fflavna hrana", dopolnjuje zprornje poročilo "II Lavora Fascista", dnevnik fašističnih delavskih organizacij (15. oktobra 1937). "Imam sedem o-trok," piAe žena nekega zidarja, "in mi porabimo povprečno več kot tri kilograme krulia na dan ... Ako bi dala svojemu možu, na$imv sedmim otrokom in mojemu zetu in tašči, ki stanujeta pri nas weže štrucke, bi jih morala dovaiati z vozom. Kadi toflra moram nasititi lačne želodčke s starim kruhom. Toda ta nesrečni kruh — ki je, dokler je svež, čeprav ni dober, pa vendar i\~saj užiten — postane naslednji dan kot ne« ke vrste stavbni materijal in ima okus po apnu in kredi, tako da f?a človek le s težavo pogoltne ... Rada bi vedela, kaj vraga primešajo kruhu, ker ako ga denem v jedilno shrambo, ne drži niti 24 ur, pa četudi ga zavijem v prt." "Ti nedostatki niso posledica napačne peke, ampak je vzrok v tem, ker se uporabljajo /primesi, ki so s predpisi dovoljene," je h gornjemu pismu pripisal "II Lavoro Fascnta", ki je ob enem zagotovil, da bo "z neutrudljivim elanom nadzoroval izdelovanje kruha, ki ga uživa Ijudstmo." Pet tednov pozneje smo či-tali V ištjih listih dekret prehranjevalnega ministrstva: Od l.1 decembra t. L se mora zvišati! količino primesi h krušni moki I na pet odstotkov. — Peki mo-| rajo prime.šati krušni moki-10 odstotkov koruzne moke ali 5 odstotkov riževe moke ali 5 odstotkov >koruzne moke in 6 odstotkov posušene zelenjave." Komentar "Delavske Politike" in konec njenega por.ičila je cenzor črtal. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUJlfc,: At 3724 W. 26th Stra*t 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily Tel. Crawfor4 221S A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wedn«sday and Sandaj by appointments only Retidence Tel.t Crewford 8440 lf ao ea«wer — CaII Aaetla 8700 6ARETINCIC & son POGREBNI ZAVOD Tel 1475 . 424 Rroad Street JOHNSTOWN, PA. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan r»wn rrede od 9. ajutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 212S SO. &ND STREET CICERO, ILL. E PAY <-hicago_lo Ke__