DUŠAN NOVAK NEKAJ PODATKOV O IZVIRU POTOK V POTOŠKI GRAPI V Todražu priteče od vzhoda v Brebovščico okoli 3 km dolg Kremenški potok. Tako ga imenujejo, ker izvira izpod Kremenka. V dolini sta dve kme- Izvir Potok pozimi lete 1979 149 tiji, zgornja je Potokarjeva, od koder je le še 600 m do enega največjih izvirov tega območja. Izvir Potok je na nadmorski višini 507,2 m. Voda teče iz razpok v dolo mitu v ožjem delu doline. To območje je zgrajeno iz dolomita in drugih kar bonatnih kamnin, ki se menjavajo s skrilavci, laporji, itd. Tektonska doga janja so te kamnine močno pretrla in posamezne bloke premaknila v različne višine. V širši okolici opazujemo tudi narive in luske. V zaledju izvira, ki obsega ozemlje proti Zadobju, na eni strani nahajamo neprepustne paleozojske skrilavce, na drugi pa karnijske skrilavce in pešče njake. Pod Zadobjem opazimo pod Brložnikom celo manjšo občasno ponikal nico. Močna prelomna cona vodi podzemeljski tok prav proti izviru Potok. Po izračunu bi glede na opazovane nizke vode in vrednosti specifičnega odtoka, ki velja za to ozemlje, padavinsko zaledje obsegalo okoli 3 km.2 Pretok izvira Potok smo v letu 1976 pogosteje opazovali. Zabeležili smo najnižjo vodo okoli 8 1/sek, visoko pa preko 701/sek. Opazovane temperature vode so bile najnižje v marcu, najvišje pa poleti, kar kaže na dokaj nepo sredno povezavo s površjem. V bližini izvira je bila izvrtana vrtina P-l, katere ustje je v pobočju na koti 541,4 m. V globini 27 m (514,4 m) smo navrtali močan podzemeljski vodni tok, ki je bil povezan z izvirom. Voda na izviru se je že takoj ob začetku vrtanja močno skalila. Sklepamo, da ta vodni tok poteka tik pod dnom bližnje grape in sprejme tudi del njene vode. Sicer pa po tej grapi teče le malo vode in še ta le po deževju. Padavine v splošnem vplivajo na pretok izvira z zakas nitvijo. To kaže, da je zaledje izvira razmeroma slabše prepustno in malo zakraselo. Opazovanja in meritve na izviru Dan 10. 2. 12. 2. 2. 3. 18. 3. 26. 3. 3. 4. 9. 4. 21. 4. 7. 5. 20. 5. 26. 5. 7. 6. 18. 6. 25. 6. 1. 7. 5. 8. 18. 8. 24. 9. 14. 10. 6. 11. 12. 11. 28. 12. 30. 1. 24. 2. 2. 3. 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1976 1977 1977 1977 Q (l.'sek) 24 25 24 26 29 34 24 18 31 10 8 25 20 10 10 10 10 10 15 20 60 20 50 66—70 32 T v (»C) — — 6.8 6.5 6.8 7,2 7.5 8,0 8,0 — 8.2 8,2 8,6 8,8 8.8 — — — 8,9 8.8 8,4 8,0 7,9 7.8 7,9 150 Geološka skica zaledja izvira Potok (Geologische Skizze des Hinterland.es der Quelle Potok): 1 drobljlv dolomit (brilchiger Dolomit): 2 menjavanje apnenca, skrilavca, laporjev In tufa (Wechsellagerung von Kalkstein, Schiefer, Mergel und Tuff); 3 saharoiden dolomit (saharoirler Dolomit); 4 menjavanje skrilavca, apnenca in tufitov; menjavanje apnenca in laporja — Ti iWechsellagerung von Schiefern, Kalkstein und Tujfiten; Vfechsellagerung von Kalkstein und Mergel — Ti); 5 glinast skrilavec in kremenov peščenjak (toniger Schiefer und Quarzsandstein); 6 vrtina z oznako (Bohrloch mit Markierung); 7 vpad plasti (Einfallen der Schichten); 8 prelom (Veruierfung); 9 izviri (Quellen); 10 zajetje (Stauuiasser); 11 požiralnik (Wasserschwinde). Kvaliteta izvira Potok v Potoški grapi je bila preiskana z nekaj kemič nimi analizami. Pokazalo se je, da je tip vode običajen, MgCa HCO-j (kalcijevo hidrokarbonatna), voda je zmerno trda in za pitje kemično primerna. Bakte riološke analize niso bile napravljene, bržkone pa voda kot vsaka iz zakra selega ozemlja po normativih ni ustrezna. 7. 12. 1971 11. 12. 1975 pH celokupna trdota S04 Cl KMnOj 8.1 6,1 pod 2 pod 2 6,0 7,8 10,1 1,5 3,4 — 151 Preiskane so bile tudi nekatere druge lastnosti vode, med drugim tudi ionizirajoče komponente v vodi. pCi/l cel- beta garali 22. 10. 1974 83,3 0,12 1,7 pod 1,7 7. 7. 1976 281,0 0,07 1,2 0,23 Opazujemo porast zelo spremenljive količine radona, kar pa kljub temu ne presega meja, ki so običajne za to ozemlje. Izvir je bil doslej zelo odmaknjen in zaradi tega za vodno oskrbo zelo vabljiv kljub relativno dolgemu cevovodu do potrošnika. V zadnjem času pa prihaja v območje objektov bodočega rudnika, kar na njegovo kvaliteto ne bo dobro vplivalo. Zato bo iz načrtov za izkoriščanje izpadel. Težko bo namreč zahtevati in še težje doseči, da bi vsa dejavnost v njegovem zaledju bila tako urejena, da bi ga bilo možno zaščititi. Vsekakor pa bi občasne kontrole kvali tete morale zasledovati vse negativne vplive. Zusammenfassung DIE QUELLE IM GRABEN POTOSKA GRAPA BEI GORENJA VAS Die Quelle Potok ;im Graben Potoška grapa bei Gorenja vas siidwestlich von Škofja Loka war fiir Pliine der AVasserversorgung von Interesse, besonders wegen der Menge von 8 1/sekJ bei Niedrigvvasser. Jetzt fliefit der Bach in das Gebiet der Objekte des Uranbergwerks. Es wird nur schwer zu erreichen sein, seine bisherige Qualitat allseitig zu schiitzen. Es miiBten alle negativen Einiliisse studiert und bei kiinftigen langfristigen Planungen beriicksichtigt werden, z. B. auch fiir die Zeit nach der Stillegung des Bergwerks. 152