KONGRESU DELAVSKiH 5VETOV NA5PROTI Delavsko upravljanje v podjetjih s sezonskim delom Dekvsko upravljanje v podjetjih s &e-nskim zuačajem dela ima še svojo ik>-ono problematikp. Zato ni niti raalo na-iučje, da jo odbor za pripravo kongresa -avskih svetov doloeil komis.ijo, ki se kvarja s proučevanjein poigojev, v ka--ili delajo in se razvijajo organi delav-cga samoupravljanj« na tern področju. i bi hoteli zajeti tako zapleteno proble-itiko, bi morali imeli mnogo več prosto- .•., zato se bomo v tem članku omejili iiio iia nekatera vpraSanja, o katerih ../pravljajo te dmi v deJov-nih kolektivih sczonsko delovno silo. Morda so v teh /pravljaiiph objektivnc ovire preveč po- Jarjcne, morda prcmailo i.zinonjujejo iz- nšnje in ne ugotavljajo lastnih slabosti, ¦cU objektivne ovire tu nedvomno obsta-;o, niso rnajhne in jih bomo morali od-avljati vzporedno z vsem razvojem go-ndarstva in nadaljnjim izpopolnjeva-cm sistema delavskega samoupravljanja. m^ONSKA DELOVNA SILA V NASEM GOSPODARSTVU Ustavimo *se najpre; pri nckatenh , lošnili prablcmih sozonske d^lovne sile našem gospoclarstvu. Zaniiitivi so podat- o njonem številu. Od vse delovne sile . !Tospodai>tvu' družbenega sektorja, ki je I 1955 štela 1.S50.207 delavcev in usluž- !xncev, je odpadlo na podjetja s sezon- \\m značajcm deia 596.127 d&lavcev in lužbeneev ali 32°/o. Sama sezonska de- \na sila v teh podjetjili pa je štela -n.753 dclavcev. Sezonski značaj dela v 'samczmh vojali gospodarsiva zahtevajo ^ravni, terenski in podnebni pogoji, na- !je slaba meliianizaciija in tehnična ircmljenost paiaimcznih gospodan»kih- vej podjetij, nezadostna kooperacija med djetji in razne drusre okoliščine. Če bi ¦.' primer izdela.li naprave za mehanično inično ločevanje vlakna od stebla, bi ?onsko delo v konopljairnah, kjer je se- ij zaslopano z 200/o, popolnoma odpadlo, i. če bi podjetja niedsebo.ino koopCTirala, mogla premešča+i sezonsko delovno silo cne{ra dela na drugo, iz enega podjetja flru^o, s čimer bi hkradi dclovno siio :dj znianjšaJa. To so nekateri objektivni subjektivni monienti in okoliščiiie, ki hievajo oljstoj sezonskega dela in po- vzročajo, da je to delo obsežnejše, kaior bi sicer lahlko bilo. Sczonska delovjia sila je v posamezniJi spodarskih vejah različno zastopana. Kar povzroča poseben problem, je ne-alnost in g~iil>anje števila tc delorne si-le cd sezono. Sezonsko delo ali trajanje se-ne se giblje. če 5a proučnjemo oasovno. razponu od treh meseoev pri predelavi adkorja do devetdih meseoe-v v gTadbeni- štvu. Med iaiko tloločeno sezouo se spre-nimja števido delovnie sile, kar je odvisno od tega, ali je sezona v začetku. popolnem razvoju ali pri koutu. Njen dotok se naj-bolj povečuje v jeku sezonskih del, naj-višji pa jc \ juliju. Nestrokovnost te delovne s-ile, njena premafhna zaJnteresiranost za delo ia uspeJi ptKijctfa lani, kjer nagTajevattje ni. urejeno dovolj stuniulativno, vezanost na majlino posestvo in drupo, vse t<> zmanj-Sujc njeno že tako nizko produktivnost Zato je niijno potrebno. da šte^alo sezon-skc delovne si^le v pod'jetjih z mehaniza-cijo, 1k>1jšo tehn.ično oprcmo, buljšo orga-nizatijo dela in z ustvairjanjem boljših delovnih po^ojcv čim lx>lj zmanjšamo ta-k«, da bo proizvodnja v njih cloljila če-dalje bolj stalai koatinuirani znaiaj. Ko-likof nam bo uspelo zinanjšati sezonsko drfovno silo ali iz-boljšaiti tehnično opreni-Ijenost podfctjij, toliko lx>mo oinogK>čili boljše in lažje delo opjrajiom delavškega upravljanja. , * PROBLEMI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Ob delu v ta-kih raztnerah so sc organi d^Javskega upravljanja srečeva-li tudi z reiznimi težavami. Te tcžave izhajajo iz obskiijti dvovrstne delovne sile — stalne in sezonske, iz neu-skln]t'nosii časa za iz-volitev orgranov upravljanja s časom tra-janja delovne sezone, nada'].je zaratli ne-zadostne splošne in gospodarskf izobrazbe hi majhne strokovnosti te delovne sile ka-kar tudi aaradi vrste drug^ih činiteljcv, ki so vczam na delo organov upravljanja v teh podjetjiih. Sezoniska delovna sila ni v delovnem razmcTJu tedaj, ko so voli'tve orjanov upravljanja, ni v dclovnem razm?rJTi tako dolgo, kolikor traja mamdat delavskep sveta jn upravnegB odibora, ni navzoča, ko sprejemajo plam in bilauco podjetja kakor tndi ne <>b sprejemanjn driigih aktov. Volitve v delavske svete so piraviloma v rozdobju'mairec — junij vsako leto. Se-zona del v podjetji.h posamezinih vej go-spodarstva s« začonja zvio različno in se pogosto ne sklada niti s čaeom volitev t delavske svete niti s ča^som trajaoja man- Zivikka industrija .... ^li.lOO 46.360 83 ' 9.740 17 Predelava konoplje .... S.775 6.957 79 1.818 21 Skupaj....... 596.127 415.374 70 180.755 30 ino, so volilve v delavske svete tu prej, kakor je sezonska delovna sila prišla, ozi-ruzna brez nje, kar pomeni, da volijo de-lavske svete iz vrst stalno zaposlenega o^ebja. Se bolj zapleten je ta problem v podjetjih za obdelovanj« iobaka, kjer se sezona izteka .spomladi v časn volitev or-gaiiov delavskoga upravljanja. Tu mora novi delavski siet provzeii preostalj del poslov <>d dotedanjega delavskega sveta, ds bi končal sczonska dela, ki jih ta ni nvogel končati zaradi iztcka mandata. Zaradi Tsega tega so sezonski delavci z«lo redko izvoljeni v delavske svete in upravne odlx>re. Pa tudi tam, kjer so biili izvoljeni, so povzročali težave v delu teh organov. V opekarnah z ročno izdelavo oj>ekc in strešnikov na primer, kjer je 80 odstoitkov sezonskih delavcev, ostanejo po koncu sczone samo stalni delavci. to po-meni k* 20 odsiotkov delavcev. Zato pra'k-iično clclavski sveti i<7j iipraviij odlx>n za-radi inalos-tevilnosti prenehajo dclati. Tako je v opekarni v Temerinu oslalo izven se-' zonc l>lem tudi v podjetfiih za ob-dclavo tobaka. V t.istih podjetjih, ki so bolj mohanizirana in je zato sezons-kt sile manj, tcga problcma ni. Upoštevajoč posebTiost pogojev, v kaie-rih delajo organi delavskega upravljanja v podjetjih s sezonskiim značajern dela, so zanimive uarotovitve j.n predlogi. kako naj bi rešili Tprašanje sestave in mandata or-gatiov upravljanja v teli podjetjih. Pred-vsera prwllagajo, da bi delavske svete tam, kjcr je vanje niijno vključiii tudi sezon-sko dclovno siilo, inorda voHli za da^ljšo mandatno dol>o in p>red sezonskiim cikloon del. S tt-m bi vskiadili čas vol.itev in tra-janje mandata organov npravljanja s pro-oesom proizvodnie. Driigi miivlijo, da bi Nokateri predla^ajo. naj bo pogoj za pravico sezonskcga delavca, da je lahko izvoljen v organe upravljanja. dolgost de-lovnoga raznifrja v podjetju. Po tein pred-loigu bi lahko bil izvoljen v organč uprav-Ijaaija samo tistj sezonski delavcc, ki je bil določeno dobo v dclovnem razmerju. Dolgo*t te dobe naj. bi bila ix> mnenju ne-katerih enaka najmanj enemu razdobju trajaiija mandata tcga organa upravlja-nj«. nikakor pa ne nianj od dol>e trajanja os-novne delovno sezone v podjptiu. Ce bi sprejeli za osiiovo takr> reši-tcv, b! rnogli biti v organe upravljanja, kar se 1ičc sezonskili dclavcev. izvoljeni samo-stojni sfzon^ki delavd. ki delaro v pod-jftjih s sezonskim značajem dela. V pri-log iake Tešitve navajajo. da stvonski de-lavci, posebna tistri oboasnii. ne morejo sodelova-ti pri č.r]v organov tipravljanja, ker delajo v p>>djt-tju samo neko določeno dobo. Zaradi kratkos-H časa, ki ga tu pre- Za vsa ta vprošanjs. ki jih postavljajo in o katorih ra/.nravljajo v dolovnili ko lektivih s sezonsko dclovno silo. bo kon-grcs gn-tovo dnl naiprirneniejša in najbolj pristojna priporočiln. knko jih je trcba postaviti in rešiti. Nekaj r>a vendarle še ostane, a in je, da napravijo d^lovni ko-Icktivi šp v tcli prfflkongTPsnili diiph za napreHek rlela svofih organov tisto, kar «ami mr>rejo i>n kar je orlvi*no od njili samih, a to niknkor niso majhne naloge.