TELE70H PISARNE: 4087 COETLAKDT. Entered as Second-Glass Matter, September 21,1903, at ths Post Office at New York, M. nnder the Act of Oonflrxess ot March 3,1879. TELEFON FISA&NE: 4687 OOBTLANDT. NO. 163. — ftTEV. 163. NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, 1916. — ČETRTEK, 13. JULIJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV, Hudi boji na Zahodu; močan nemški napad. f" ^^^ NEMCI SE RESNO ZOPERSTAVLJAJO ZAVEZNIKOM.; ANGLEŽI PRAVIJO, DA SE BORE Z ZADNJIMI MOČMI. — NEMCI SO SE VRGLI NAD FRANCOZE PRI VERDUNTJ. — ZAVZELI SO NEKOLIKO POSTOJANK MED VASJO FLEURY IN TRDNJAVO VAUX. — NEMCI POROČAJO, DA SO VJELI NAD DVA TISOČ FRANCOSKIH VOJAKOV. — NEMŠKI NAPADI NA CONTALMAISON SE NISO POSREČILI. London, Anglija, 12. julija. — Angleško-francoska ofenziva postaja deloma uspešna, kljub temu, da se Nemci z vso silo zoperstavljajo in vprizarjajo liude protinapade, zlasti v severnem delu. Nemci napenjajo zdaj vse moči, da bi preprečili kakšne večje zavezniške uspehe. Niti najmanjšega dvoma ni, da so bili Nemci, ko se je pričela zavezniška ofenziva, docela prepričani, da Fran-eozi ne bodo zmožni ničesar storiti, češ, da je že tako vsa francoska vojaška moč izčrpana vsled dolgotrajnih bojev lanskega leta in zopet letos pred Verdunom. Mislili so, da se jim bo treba le še pred Verdunom nekaj časa biti, nakar bo mesto njihovo. Angleško uradno poročilo, ki je bilo izdano preteklo noč, se glasi: — Danes se je vršilo več bojev blizu gozda Mametz, v katerih smo zavzeli celo ozemlje, ki smo ga v pretekli noči izgubili in ga zdaj držimo, kljub temu, da Nemci še vedno napadajo. Nekoliko smo napredovali tudi pri Trones gozdu. — Brezštevilna trupla nemških vojakov, ki leže v tej okolici, pričajo koliko morajo Nemci žrtvovati. Nemci so vprizorili dva napada na Coiitalmaison, toda oba sta se jim popolnoma ponesrečila. — Danes pojxildne je vojni urad izdal sledeče: — Včeraj in preteklo noč je sovražnik vprizoril več hudih napadov na naše postojanke. Malone vse smo uspešno odbili iu Nemcem povzročili velike izgube. Med glavnim bojnim poljem in morjem smo bombardirali in zelo poškodovali njihove utrdbe. 10. julija se je vršilo v zraku več bojev, katerih rezultat je bil, da je nek naš zrakoplovec spravil na tla en nemški stroj. London, Anglija, 12. julija. — Belgijsko uradno poročilo se glasi: — Vršilo se je več hudih artilerijskih bojev, toda položaj je od včeraj neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 12. julija. — Glede bojev z zahodnega bojišča ni došlo drugega poročila kot uradni buletin nemškega glavnega stanu, ki se glasi: — V južnem delu doline Somme so Francozi doživeli hud poraz; vprizorili so napad, toda naše čete so ga s protinapadom strle in povzročile sovražniku ogromne izgube. Boji pri Contalmaison se nadaljujejo, toda položaj je neizpremenjen. London, Anglija, 12. julija. — Poroča se, da so Nemci danes na vzhodni strani reke Meuse vprizarjali resne napade. Napada se je vdeležilo šest infanterijskili polkov, ki so imeli ta uspeh, da so Francozom vzeli nekaj zakopov med Fleury in Vauxom. — Francosko uradno poročilo glede verdunsiiih bojev se glasi: — Na fronti v dolinj, Somme ni nič posebnega poročati. Na levem bregu reke Meuse je bilo več hudih artilerijskih bojev, zlasti pri La Mort Homme. Na desnem bregu so Nemci po daljšem pripravljanju vprizorili danes zjutraj hud napad na trdnjavo Souville; boji so se vršili med vasjo Fleury in trdnjavo Vaux ter gozdom Chapitre. Nemci so spravili v ta boj celih šest polkov infan-terije. Ker smo videli, da bi bilo brezmiselno se zoperstavlja-ti taki nemški sili in da bi bile izgube z ozirom na vrednost in važnost teh postojank, za katere se je Nemcem šlo, velike, smo sovražniku prepustili nekaj zakopov. Izgub ni bilo veliko ne na naši, kot tudi ne na sovražni strani. — Nemško uradno poročilo izpred Verduna se glasi: — Pri Meuse je bilo na levem bregu nekaj manjših spopadov. || Na desnem smo pa vprizorili hud napad, s katerim urno napredovali do francoskih pozicij pri Souville. Vjeli smo 2,106 vojakov in 30 častnikov. Francozi so poskušali vprizoriti protinapad, toda smo preprečili z ognjem. Nemške patrole so pripeljale v naše zakope veliko francoskih vojakov, ki so jih zajele tekom dne. V zraku je bilo več bojev. En angleški zrakoplov je bil prmi i jen pristati na zemljo, kajti dobil je hude poškodbe. Otroška paraliza. Nik&kega zdravila ni za to strašno bolezen. — Stroge naredbe v mestu New Yorku. V Greater New Yorku je bilo tekom včerajšnjega dne priglašenih 162 novih slučajev. Umrlo je pa sedemnajst otrok. Slučajev obolelosti je bilo toraj skoro ravno toliko kot predvčerajšnjem, smrtnih slučajev je bilo pa razmeroma manj. Včeraj so imeli konferenco vsi zdravniki, ki so v akciji zoper to bolezen, in župan Mitehel ter nekaj drugih mestnih uradnikov. Dozdaj nimajo se nobenega sredstva proti tej bolezni. Edino kar se da storiti je to, da se jo poskusa omejiti. Tekom včerajšnjega dne so zaprli nad 600 oseb, namreč gospodarje različnih hiš, ki so imeli v svojih poslopjih nečednosti; največ je bilo Židov in Italijanov. Kaznovanih je bilo pa tudi veliko z denarnimi globami, in sicer različni hišniki, ki ne spravljajo pravočasno smeti izpred hiš, itd. V državi New York, izvzemši Greater New York, je izbruhnilo tekom včerajšnjega dne 82 novih slučajev. Tempotom rojake v New Yorku, kot tudi drugod, opozarjamo, da jako pazijo na svoje otroke. Prvi znaki bolezni: splošna onemoglost in utrujenost, nakar čuti otrok nekake bolečine v tilniku. Pokličite takoj zdravnika, ako zapazite, da je otrok utrujen in da se mu ničesar ne ljubi. Neznosna vročina v New Yorku. Včeraj je bil v Naw York najbolj vroč dan v letošnjem poletju. Vsled vročine je umrlo v New Yorku in Brooklynu več oseb, dva sta se celo sama umorila, ker jima vročine ni bile več mogoče prenašati. — Ob polštrih popoldne je kazal toplomer 89 stopinj. Ameriški parnik je zadel na mino. Pariz, Francija, 12. julija. — A-meriški parnik "Gold Sheil", ki je vozil olje v Bordeaux, je v ponde-Ijek zadel na mino. Ladja je zelo poškodovana, vendar nevarnosti ni bilo, da bi se bila potopila. Pozor pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAE NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le samnde. Mi jamčimo sa vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zveri radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju dinarja. 10. 15. liO. -55. 30. 35. 40. 45. 50. 55. 60. «5. 70. 75. 80. 85. 90. 100. 110. Cene $ .90 ! 1.60 | 2.30 | 3.00 j 3.70 ! 4.40 j 5.10 j 5.80 j 6.50 I 7.20 | 7.85 | 8.55 j 9.25 | 9.95 | 10.65 j 11.35 J 12.05 I 12.75 | 14.00 I 15.40 I K 120____ 130____ 140____ 150____ 160.... 170.... 180____ 190.... 200____ 250____ 300____ 350____ 400____ 450____ 500____ 600---- 700____ 800.... 900____ 1000____ S 16.80 18.20 19.60 21.00 22.40 23.80 25.20 26.60 28.00 35.00 42.00 49.00 56.00 63.00 70.00 84.OO 98.00 112.00 126.00 139.00 Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Lizt dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list v roke, se pri nas oene morda še večkrat « O-^KJ^V^;T :• »S' . \ • V .V ' :. - Uspešno prodiranje generala Linsingena. Nemci poročajo, da so vjele čete generala Linsingena ob reki Sto-hod preko dva tisoč mož. PETROGRAJSKE VESTI. Rusi bodo imeli še veliko dela, predno bodo zavzeli Kovel. — Izjava angl. časnikar, poročevalca. Petrograd, Rusija, 12. julija. — S fronte prihaja primeroma le malo poročil. Ruski generalni štab je danes sporočil, da so odbili Rusi južno od Kreva iu Kačo ve vse nemške napade. Oni Nemci, ki so pri Gručivki prekoračili reko JStohod, so se morali z velikimi izgubami umakniti. Rusi so vjeli 24 častnikov in 745 mož. — Poleg tega so zaplenili tudi veliko vojnega materijala. London, Anglija, 12. julija. — Petrograjski dopisnik nekega tukajšnjega časopisa je poslal sledečo brzojavko: Rusi bodo imeli še veliko dela, predno bodo zavzeli Kovel. Čete generala Linsingena, ki so razpostavljene ob reki Stohod, se obupno branijo. Se celo v slučaju, da bi general Kaledin prekoračil s svojo armado Stohod, bo prešlo precej časa, predno bo osvojil Kovel. Sovražnik je izvanredno močno utrdil vse svoje postojanke ter ra-polaga z veliko množino vojakov in municije. Petrograd, Rusija, 13. julija. — Nemške čete, ki so se hotele približati s svojimi topovi k našim pozicijam južno od Kreva, smo prepodili. Pri Cerkasiju se vrse vroči boji. V Bukovini in vzhodnem delu naše čete prav dobro napredujejo. — Sovražnik se je moral na več mestih z velikimi izgubami umakniti. Berlin, Nemčija, 12. julija. — Ruski ofenzivi, ki je bila pred šestimi tedni tako uspešno uvedena, se bliža konec. — Ker so Rusi iz-prevideli, da proti armadi generala Bothmera ne morejo ničesar opraviti, so se podali bolj na jug in poskušali prodreti bojno črto Linsingove armade. To se jim je temeljito izjalovilo. Ob Stohodu so doživeli poraz, katerega ne bodo mogli tako kma-lo preboleti. V dveh dneh so vjeli Nemci preko 2000 mož. — Koliko jih je bilo mrtvih in ranjenih, se dozdaj še ni moglo dognati. Berlin, Nemčija, 12. juKja. — Poročilo nemškega generalnega štaba se glasi: Včeraj je nameravalo par ruskih oddelkov prekoračiti reko Dvino, toda čete generala Hinden-burga so jih pognale z velikimi izgubami v beg. N^pad, ki ga je vprizoril sovražnik južno od jezera Naroč, smo u-spe^no odbili. Na fronti pri Stohodu je položaj neizpremenjen. Pri Janovki in ob železniški pro-g imed Kovlom in Rovnom smo vjeli včeraj osemsto ruskih vojakov. Ob Stohodu smo vjeli zadnja dva dni J923 ruskih vojakov in častnikov ter zaplenili trinajst strojnih pušk. Na ostali fronti se ni ničesar posebnega pripetilo. Morski volk. Velikanska morska žival je včeraj požrla celega človeka; enemu je odgriznila del telesa, enega pa nevarno ranila. Matawan, N. J., 12. julija. — Kapitan Thomas Cottrell, nek u-pokojen mornar, je ko se je danes zjutraj mudil na nekem mostu, ki odi preko Matawan zaliva, zapazil skoro na površini vode plavati neko dolgo ribo. Ko jo je zagledal, se je takoj spomnil, da je to najbrže morski volk, ki je zadnji teden v nekem newyorskem kopališču umoril dva človeka, ki sta se kopala. Takoj nato je šel v mesto in povedal ljudem, da se nahaja v zalivu morski volk, toda ljudje so se mu le smejali. Pozneje so se prepričali, da je imel Cottrell prav in mestna uprava je takoj izdala u-kaz, da se nihče ne sme iti kopat ter je dala zaliv poddinamirati. Včeraj je morski volk požrl nekega dvanajstletnega dečka Le-sterja Stihvella, ki se je gol kopal v morju. — Njegov brat, ki se je ž njim kopal je mislil, da ga ni volk požrl, temveč, da je najbrže utonil, vsled česar ga je šel takaj z nekaterimi drugimi možmi iskat. Ko so bili v vodi, se je naenkrat pojavil med njimi morski volk in zagrabil Stanleya Fisherja, nekega trgovca, ter mu odtrgal velik del telesa, da je kmalu nato umrl. Nekako dvajset minut na to je pa velikanska riba napadla desetletnega J. R. Dunna, ki se je isto tako kopal, toda so ga še pravočasno potegnili iz žrela, dasi je imel že celo desno nogo v vratu kot pravi sam deček. — Del nje go ve noge je popolnoma odrt. Radi tega je nastalo veliko razburjenje v vseh kopališčih v new-yorški okolici. Avstrijci bodo baje zapustili Tolmin. Pariz, Francija, 12. junija. — "Journal" je dobil od poročevalca naznanilo, da so pričeli Avstrijci izpraznjevati in zapuščati Tolmin. Poročevalec pristavlja, da so avstrijske postojanke zelo oslabljene. Kemiki zrakoplovec bombardiral Calais. Berlin, Nemčija, 12. junija. — Uradno se danes naznanja, da sta dva nemška zrakoplovca vprizorila zračni napad na pristanišče Calais. Vrgla sta več bomb na različne vojaške naprave. Zrakoplova sta se vrnila nepoškodovana. Zavezniške izgube parnikov v juniju. Berlin, Nemčija, 12. julija. — Uradno poročilo nemške admira litete naznanja, da so zavezniki iz gubili tekom meseca junija enain šestdeset trgovskih ladij, ki se jib ceni nad deset tisoč ton. To so povzročil inemški in avstrijski podmorski čolni ter podmorske mine. Izpustili so še 460 Ircev. London, Anglija, 12. julija. — Angleške oblasti so izpustile šc 460 Ircev, ki so bili dozdaj zaprti ker so bili obdolženi sokrivim irske revolucije. • Stari topovi v nemški rabi. London, Anglija, 12. julija. — Reuterjev dopisnikar iz angleškt fronte poroča, da so angleške čete zaplenile par topov, ki so bili narejeni še leta 1874, kot je razvid no iz letnic, ki so odtisnjene na topovih. DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PC BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 61 centov; zaradi natančnosti je tre ba upoštevati tudi hišno številke in zadnjo pošto, ako se ista ne na haja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoči poslati in ne vec kakor 10,000 K Brezžične pošiljatve gredo vst v Nemčijo, od tam se pa pošljejc denarne nakaznice po pošti na zad nje mesto. Natančno smo poizvedeli, da ta ke pošiljatve dospejo primerom!; hitro za sedanje razmere in je mo goče dobiti odgovor nazaj, da j* bil denar izplačan v 20 dneh. Zgo di se pa kaj lahko, da pošiljate^ traje tudi dalj časa in to, ako st napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more iz gabiti, pač pa je mogoča zakas nitev, ako se urine kje kaka na paka. Kdor želi poslati na ta način de nar v staro domovino, mora na t an 8 no napisati naslov in do dati: poiljo naj sa po brezžičnem bnojavn. m (MMim Umw Tek, *, T Redna trgovska zveza med Nemčijo in Združ. državami. DRUŽBO, KATERE LAST JE NEMŠKI PODMORSKI ČOLN "DEUTSCHLAND", BODO ČISTO REORGANIZIRALI. — GRADNJA NOVIH PODMORSKIH ČOLNOV. — 11 BREMEN". — "DEUTSCHLAND" BO 0D-FLULA, KO SE JI BO MUDILA PRVA UGODNA PRILIKA. — TE DNI BO DOSPEL V AMERIKO DRUGI NEMŠKI PODMORSKI ČOLN. — KAPITAN KOE-NIG. — 10,000 DOLARJEV. — "TIMMINS". Baltimore, Md., 12. julija. — S tem, da je dospel v a-ameriško pristanišče nemški podmorski čoln "Deutsch-land", je dan povod za vstanovo velikanskega mednarodnega podjetja, ki bo zelo velike važnosti za ameriške in nemške bankirje, iznajditelje in trgovce. V pisarni glavnega zastopnika Severonemškega Llo-yda se je danes vršilo veliko posvetovanje glede reorganizacije nove nemške prekooceanske družbe, katere last sta podmorska čolna "Deutschland" in "Bremen". Reorganizirana družba bo z ogronmim kapitalom zgradila veliko število podmorskih čolnov, ki bodo znatno večji kot sta Deutschland" in "Bremen". Pri novi družbi bo igral največjo ulogo ameriški iz-najditelj Simon Lake, ki bo nadzoroval gradnjo podmorskih čolnov v tej deželi. Posvetovanja se je udeležil tudi tukajšnji nemški konzul ter agenti Kruppove tovarne. Novi podmorski čolni bodo v vseh ozirih izpopolnjeni in bodo imeli po 5000 ton tovorne kapacitete. Vsak tak podmorski čoln bo stal $1,250,000. 1' Deutschland" ima le 1,000 ton kapacitete ter je stala 500,000 dolarjev. Iz Nemčije bodo v prvi vrsti izvažali barvila iu medicine, iz Amerike v Nemčijo pa vojni material. Podmorski čoln "Deutschland" bo vzel seboj v Nemčijo veliko niklja, kave in bakra ter nekaj pošte. Po mestu se je razširila govorica, da čaka pred Virginia Capes nemški podmorski čoln "Bremen". V morsko ožino si še ne upa, ker je v bližini kakih pet ali šest angleških križark. Vlačilni čoln "Tiinmins" je odplul proti Norfolku. Uradniki Eastern Forwarding Co. pravijo, da bo "Deutschland" kmalo odplula proti domovini. Vse prizadevanje Francozov in Angležev, da bi preprečili nemškemu podmorskemu čolnu po vrat ek, bodo o-stala brezuspešna. Kapitan bo porabil pivo ugodno priliko za odhod. Ko bo kaka temna in viharna noč, bo podmorski čoln izginil iz tukajšnjega pristanišča. Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je bil podmorski eoln štiri dni prej, predno se je pojavil pri Virginia Capes, v zvezi z vlačilnim čolnom "Tiinmins", kateri ga je dvanajst dni pričakoval. Kapitan vlačilnega čolna je s pomočjo nekega posebnega aparata natančno kontroliral vsa gibanja podmorskega čolna "Deutschland". Kakšen je ta aparat, se dozdaj še ni moglo dognati. Iznašel ga je baje nek nemški inženir. Nek nemški bankir, ki stanuje na 5. Ave. v New Yorku, je podaril posadki podmorskega čolna $10,000 in izrekel svoje občudovanje nad "najbolj junaškim činom, ki se je izvršil v sedajni vojni". Danes so priredili tukaj na čast kapitanu Koenigu veliko slavnost, katere se je udeležil tudi bostonski župan. Navzočih je bilo preko 1,000 oseb. Govorniki so v navdušenih besedah slavili junaštvo nemških mornarjev in jim iz srca želeli, da bi se srečno vrnili v svojo domovino. V svojem govoru je rekel kapitan Koenig med drugim tudi sledeče: — Vrjemite mi, da te časti nisem zaslužil. Vožnja po morju je moj poklic. Na tako dobre in prijazne ljudi kot ste vi, nisem naletel še nikdar v življenju. Na stotine in stotine oseb je naprosilo tukajšnje zastopstvo Severonemškega Lloyda, da bi se jim dovolilo potovati s podmorskim čolnom "Deutschland" v Nemčijo. Nekateri so izjavili, da so pripravljeni plačati od 10,000 do 50,000 dolarjev. Zastopstvo je vse prošnje zavrnilo s pri-stavkom, da družba ne more zaenkrat prevažati še nebe-oih pasažirjev. Washington, D. C., 12. julija. — Državni zakladničar McAdoo je izjavil danes popoldne, da ima v rokah poročilo izvedencev, kateri imajo odločiti, če je "Deutschland" bojna ali trgovska ladja. Prvo poročilo je sestavil pristaniški kolek tor mesta Baltimore, drugo pristaniški inženir, tretje pa kapitan Hughes. Vsa tri poročila se strinjajo, da je podmorski čoln trgovska, nikakor pa bojna ladja. Angleško in francosko poslaništvo bosta najbrže vložila proti temu odloku protest) katerega pa ameriška dri Savna oblast ne bo upoštevala. .S- ^MiHjm . Ci . :: . The jniy gio?eaiasi)ftiL> -s Mihe United States, j m m m isatd erery daj cicepž šuaap j —2 ud Legal Holidays s— I 50.000 Readers, s- GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Edini slovenski | -s ▼ Zedinjenik dretah s- I Velja sa T»e leto .. $3.00 I Za pol leta......$1.50 "GLASIH* ROD A" I f( Slovenk Daily.) Owned and Pobllatied by Cbi KLOVENIO PUBLISHING CO. W, (t wrpmftot.) P FRANK BAK8ER. PrMftdMt IiOUIS BEKBPIK, TreMBWt. FUm of Business ot ttw corporation and irtdrawM of tboft officer«: K? CortUndt Street, Borough of Uin-hattan. Wwr Tort City, W. X. Eft celo leto reljft H*t at Ameriko In Cftnado $3.00 m Pol leta..„»............ USO m eelo leto nt mesto New York.. 4.00 ■ pol leta m mesto New York.. 2.00 ■ lnopo n m leto —.. 4.50 ■ • ■ pel letft 2.50 h h h Četrt leta........ 1.70 "GLAS NARODA" Izhaja raak dftft IsraemH nedelj in praznikov. "GLA8 NARODA** ("Voice of the People") BMOtd every day except Sunday« and Holidays. _Snbeerlptlea yearly |3.00._ Adreftteeawt ea mgntmeuL Doplal bree podpisa ta osebnosti at as pri občujejo. Dsnax aaj ae blacoroli poVlJati p« Money Order. Frl spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejšnje bt-MrallMe ntunl, da hitreje naj-_demo naalovnika._ Dopisom in pottljitram naredita ta naslov: "GLAS NARODA" ■2 Portland t Sfc._New York Olty. _Telefoa 4d87 Oortlandt_ t Znamenje časa. Nekateri pravijo, tla vlada izmed vseh hojujočih se držav, edi-ii«»It* v Nemčiji pravo edinstvo, in bo v prvi vrsti to edinstvo pripo-inoglo Nemčiji h končni zmagi. — Tam. da se razen malih izjem, vse strinja z ukrepi, odloki in navodili vlade, tla so nemški diplomatje najboljši in da skoraj nikdar ne pride med njimi do spora. O povodih in vzrokih sedanje svetovne vojne se je že veliko pihalo in razpravljalo. — Prvi dolže Anglijo, drugi Nemčijo, tretji Srbijo itd. — Nobeden noče biti odgovoren, vsak z vrač a odgovornost na drugega. V vsaki državi je takozvana vojaška klika, ki zna na skrivnosten način vkresati iskrico in toliko časa pihati vanjo, dokler ne izbruhne požar. — Ta klika privede vlado do razpotja:, ali v ponižanje, ali v vojno. Kakorhitro pride do tega, je vojna neizogibna. Dokazana stvar je, da je k vojni največ pripomogla nemška vojaška klika. Ko je izbruhnila vojna, je bila naloga te klike deloma rešena, zdaj, ko se bliža vojna svojemu koncu, se je zopet pojavila. Nemčija ne bo nikoli dobila o-nega. po čemur je hrepenela. Ze po prvem letu vojne so se začeli njeni upi manjšati in kot ka-že, se bodo slednjič razblinili v nič. — Vojaška klika, na kateri teži velik de! odgovornosti, se skuša zdaj opravičiti in si umiti roke, češ, naša krivda ni, če se ne bo tako kon-«.do kot smo želeli in nameravali. Zdaj naeeljujeta Nemčiji nemški državni kaneelar Bethman-Holl->veg in nemški cesar. Ker se nikdo ne upa zmerjati ee?»arja, so vsi planili na kanclerja in mu s precej robatimi besedami povedali, da bo on odgovoren za vse, kar bo izgubila Nem-« ija, .. zdaj pa ne vem. kje je. Moj naslov v starem k m ju j je bil: Frane Strnad. vas Cesta štev. 12, p. Videm-Dobrepolje, Kranjsko. Prosim, ako kdo ve za ; njegov naslov, da mi ga naznani, i še rajše bi pa videl, da bi se mi | sam javil. Franc Strnad, Prigionieri tli guerra (Infanterist), Ost u n id i Leece. (12-15—7) Italia. I Rad bi zvedel za naslove sledečih Ložanov (doma iz Loža na Notraarjwkem) : ANTON'. ALOJZ, IVAN. JOSIP in JAKOB DROB NIC. Ako kdo izmed rojakov ve j za katerega, prosim, da mL naznani njegov naslov, za kar mu bom {nadvse hvaležen. Najrajši bi pa imel. da se mi sami javijo. Moj naslov je: Fran j o Lah, Prigionieri di guerra, Appuntato, Pizzighottone, (12-15—T) Lombardo, Italia, VABILO na mr veliki piknik, -mi katerega prirede SKUPNA SLOV. DRUŠTVA v Cambria City, Pa., v nedeljo dne 16. julija 1916 na slov. zemlji v Morrellville, Pa. Pričete k ob 1. uri popoldan. Vstopnina za moške 25c. dame so vstopnine proste. Tempotom vljudno vabimo vsa društva.iz Johnstowna in okolica ter vse rojake in rojakinje, da se omenjeni dan vdoleže naše veselice oziroma piknika. Za dobro postrežbo in fino zabavo bo skrbel za to izvoljeni odbor. * Članom društva sv. Cirila in Metoda št. IG J. S. K. J. v Johns-townu, Pa., naznanjam, da se bo vršna prihodnja seja dne 16. julija dopoldan ob 9. uri. Seja je zato preložena, ker bode popoldan piknik. Tako je bilo sklenjeno pri zadnji redni seji. Gregor Hreščak, tajnik dr. sv. Cirila in Metoda. _(12-13—7)_ Za vsebino oglasov ni odgovorno ne npravništvo ne uredništva. POZOR, SLOV. FARMARJI v bližini New Yorka! Zadnji čas nas je že več rojakov vprašalo, ako bi hotel vzeti kak slovenski farmar v okolici Ne v/ V or k a kako slovensko družino na počitnice in koliko bi računal na teden od vsake osebe za hrano in stanovanje ter sploh »za vso preskrbo. Pošljite natančna pojasnila na: Uredništvo Glas Naroda, S2 Cortlandt St., New York, N.Y. _(11-13—7)_ OPOMIN. Tempotom opozorim vse one, ki mi /.«• rez h*to tlni dolgujejo na brani, ki'r jaz zdaj potrebujem, sem bolan. Ako ne store tlo 15. av-irusta. potem srni jih pritnoran v listih »»belodaniti s polnim imenom in tudi navesti, njih rojstni kraj. Torej v pošt c vaj te! Jos"ph liurkelca. Box 15, Black Diamond. Wash. (12-14—7) NAZNANILO. Izšla je bro'nra po.] imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE. Izdal in založil jo je Viktor J. Kubelka. Cisti dohodek le brošure je namenjen avstrijskim vojaškim ujetnikom v Sibiriji oziroma Rusiji. Zvezek te brošure velja 50 ■ • IZVBiUJE PREVODE V DRU**^ JEZIKE. : * m UNUSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST Ml DRUiTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. - m naroČila roduni ha i SLOVENIC fUSUSKIKS 69, __ WPprtiMdt St, New York,ET, Mir. Ksaver Meško Kako veličastna vizija sveto-pis«-luska mi vstane včasih pre'1 d uho oni čudoviti večer s svojim bajnim, blagoslova božjega polnim mirom. Popotoval &em po Češkem. Ko M in vstopil na neki postaji, j«' Bedela v kupe ju edina mlada dama. ['ozdravil sem, odzdravila je na kralko in se je zaglobila spet v branje romana iz Engeihornove zbirke. Vozila sva se tako nekaj časa. A polagoma je postalo branje so-potniei menda dolpočasno, ker je zaprla in odložila knjigo, se je prislonila k oknu in je motrili pokrajine, hiteče naglo mimo. A tudi gledanje enostavnih ravnin ne zanima duha človeškega trajno. Kei' sva se dolgočasila oba. se je razpletel kmalu med nama pogovor. Kam? Odkod t (»ospodična mi je povedala, da je Dunajčanka in je popotovala po Nemčiji. — Sami" — sem se'čudil, kj'r je štela pač le eno, kvečjemu dve leti nad dvajset. — Ne. Jirat je bil z menoj, a je ostal v Monakovent. Popotovala je že mnogo. Bila je v domovini umetnosti in mehke poezije, v solnčni Italiji, za katero se je navduševala še bolj nego jaz. videla je Francijo, dtl Španije in Belgijo. — A česa iščete na popotovanju. gospodična? t'ndila se je mojemu vprašanju. — Zabave. Ko mi je povedala že mnogo o svojih potih. sem pripovedova1. jaz o svojih. A česa iščete vi v popoto\a iiju? — je vprašala nenadoma in je vprla radovedno in s pričakovanjem žive modre oči v moje. — (Vsa? ... Miru in — pozab-liost i. Zdaj se je čudila mojemu o-.l-govoru. In k previdno, nežno roko, na lah k o tipaje, j«' pričela iskati duri do mojega srea, da jih odp'v in pogleda v njega in v njego.e skrivnosti. O.lprl s«'in ji, ker je bila tako krasna iu tako dobra. a odprl sem le za spoznanje, da je pogledala v globočino le kakor skozi špranjo, z en i in očesom. Da bi ji odprl na st«žaj in bi ji pokazal vse skrivnosti Xe! Kt*r — kdo more trditi, da se tu mu storil kdaj kaj takega t Nemara je res izjema kje v širni t.aši domovini — in ž«* to. glejte, bi bila v.-lika moja skrivnost — a ta je pač edina. < V sem bral kdaj čudno trditev. da odpiram srce vsem na široko, brez ovinkov, iu kažeta brez pridržka radovednim cmVui vse skrivrosti. sem se moral nasmehniti pomilovalno. Da. odkritost ljubim, a ni treba vreči vsega srea i-i vseh njegovih Iep«h sanj in sladkih misli na cesto. — Odkrival bom >>ree še zanaor-j sorodnim dušam, a resnično, r* ■ lo ubog bi bil iu velikega usmiljenja vreden, če bi bilo vse moje bogastvo teh dvoje, troje bledih biserov, ki jih vržem včasih '/. lahko, neskrbno roko med množico in ne pogledam več na nje. (iovorih sv« dolgo, prijazno in t.eprisiljeno kakor stara znanca. Kar zakliče lepa sopotniea, ki se je zagledala za nekaj hipov spet skozi okno- — Poglejte, kako krasno! Zagledal sem se tudi jaz ii;a krajino, veliko ravan, obsejano !. posameznimi bolmi, vko ohlito od zlata v daljavi zahajajočega solnea. Ol» vznožju najbližjega holma, poraščenega s temnim, sa-njavim smrekovim gozdom, je slonel samostan s cerkvico, nekaj sto korakov strani je počivala majhna vasica, hišice slične belo oblečenim romaricam. namenjenim na božjo pot v samostansko cerkev, počivajočim za nekaj trenutkov ob travnikih, pripravljajo-eih se, da vstopijo v urejeni procesiji v svetišče božje. Nikjer ni videlo zavzeto oko živega bitja, kakor bi bila izumrla vsa okolica ali kakor bi bili obrani pobožni redovniki in vsi vaačani v tihi molitvi v hiši božji, ki molči tudi sama, zatopljena v večerno pobožnost. Zrlo je oko z velikim začudenjem in s sladko tesnobo le v veličastno. a neskončno milo lice miru božjemu, stoječemu v tem čudovitem trenutku na tem svetom, po njegovi navzočnosti po- mu se z glavo, sevajočo v zlati g'o-rioli, neba, razprostirajočemu roke na široko, kakor k blagoslova čez vso daljno in širno sanjavo ravan. Strmela sva vsa zavzeta v to čudežno krasoto, niti dihati skoro nisva upala, da ne bi motila svetega miru božjega, zatopljenega v blagoslavljajočo molitev. Čez nekaj časa si oddahne mlada sopotniea. me pogleda s polnim blestečim pogledom in kakor bi brala iz oči skrite misli nemirnega srca, pravi tiho in mehko: — Tukaj bi našli mir tudi vi. m To je bilo pred leti, in resnično, tedaj sem mislil tudi sam x^a samostanski mir in sem s želel 02 stokrat s toplim koprnenjem v njega. Ne vem. kakošno usodo mi piče. vsemogočna roka božja, ki se ,ii ne ustavi nihče: nemara končam in sklenem res v samostanskem miru nemirno pot svojega življenja. A eno vem: dandanes r.e hrepenim več s tako velikim hrepenenjem v mir in tiho+o samostansko. Ne hrepenim pa, ker se mi zdi, da sem še dolžnik, dol žnik žvljenju in dolžnik domovi Slovensko katoliško H= Š0T0RIŠČE AMERIŠKIH VOJAKOV V AMERIKI. Zato idi mirno mimo onih. ki sami niso zarezali ne še ene brn:-de v srea človeška in niso še vso-Jali niti majhnega, skopega p'1-ni. kakor so do smrti njeni dol-jrišča semena v čakajoče duše, 1 . žniki vsi, ki jim je dal Večni mo-.pa stoje z bahato mogočnostjo ob či in zmožnosti. < est i in vržejo kamen v vsakega Ker resnično, naša domovina j ki "» suženjski odmeh edino nji- potrebuje delavcev, potrebuje sejalcev. Glej, kakor njive so mlada srea široin naše domovine — njive zarorane v zgodnji in v zgodni pomladi, čakajoče s hrepenenjem prijaznih sejalcev in dobrega semena. Imamo sicer sejalcev. A semfc mnogih je tako lahko, da ne pade j nikoli v globočino src in ne obrodi sadu nikoli. Drugi imajo polne žittjjce in bi lahko sejali kleno zr-i o, a glej, sejejo pokvarjeno in sneti j i vo. In v tem je naša žalost, nesreča naše mladine, naše domovine. Iu spet so sejalci, ki stoje v mogočni pozi sredi njive in govore zveneče, mogočne in samozavestne besede in razglašajo vseiuu svetu v vse štiri vetre, kako težko plodovito seme sejejo. In za njimi stoj? dolga falanga kake stranke — paz izrekam dan na dan in danes spet zahvalo Gospodu inoie mu Bogu, da stojim daleč strani od strank in od njihove strankai-ske. cenene hvale — ki poje hvalo njihovim besedam in slavo semenu. ki ga sejejo. A šel sem mimo in sem iskal sadu teh besed, ki hi naj rodile stotero in tisočero, in glej. ni ga bilo. Vse govorjeno v veter, vse se-jano ob pot.. . Resnično, ne zvenečih in bombast ičnih besed, o katerih ve ee neusmiljeno malo, čaka naša mladina, ampak odkritih, govorjenih iz globočine srca, usimlje-i.ja in dobrote polnih, kipečih svetega navdušenja. zlivajoč;,i se samih od sebe in s sladkostjo iz srea v sree, iz duše v dušo. In glej, tebe. nemirna moja duša. ki si govorila besede iz glo bočine, kr nisi govorila ne straa-kam, ne hinavcem, ampak odkri t itn srcem, čutečim, hrepene«" in,, so obdolžili greha pohujševanja. . Vse v id nemu. Vsevednemu Poznavalcu misli in src poglej v o ko, moja duša. in odgovori: — Si nameravala pohujševati kdaj? — Ne! Pred Vsevidnim in Vsevednim: Ne!... — Ne? Tvoja sreča, tvoja velika tolažba, moja duša; ker bi se sicer morala sramovati sama pred seboj in pred vsem svetom! Ne v hiuavstvu. ne v zagrinja-nju iu prikrivanju tvojih misli, tvojega hrepenenja, tvojih del, ne. v odkritosti je bil ves tvoj uspeh, v odkritosti tvoj mir, ve lika tolažita. Dokler smeš svetu izpovedati in pokazati svoja dela, niso najhujša, niso najslabša. Kadar pa niso bila plemenita dovolj, ne dovolj dobra in sveta, si priznala sama pred seboj, pred svetom in pred Bogom: — Moj greh, moj greh. moj veliki greh... Glej, moja duša, nisi si prilastila s samolastno. s samovoljno smelostjo službe svečenika božjega in svečenika umetnosti. Veliki Bog te je prijel v svojem usmiljenju z mogočno roko za tvojo v slabosti drhtečo in te je po-vedel na širni trg šumnega življenja, da govoriš njegove besede lastnega srca, spočete ob ra liostnih in bridkostnih dneh, porojene ob tihih samotnih večerih, očiščene v trpljenju, posvečene z odpovedjo, oplojene v tisočer en sad za tifoeera srca s sr- in njiho- n a od hovih mnenj, naziranj \ i h besed. Zato stoj, moja duša. Vsevečnega ti odkazanein mesta neustrašena, neupognjena, z ntoč-jo mirne, čiste vesti in govori glasno božje in lastne besede. Odpri se izvoljenim dušam, daj se iz '.branim izmed tisočerih, kakoršni. .si, čuteča , hrepeneča, trpeča. — ljubeča s sočutno ljubeznijo, — 1-rezraadežno in brezgrešno.. . Tako govori sorodnim Srcem, čakajočim, hrepenečim, trpečim iu ljubečim z ljubeznijo božjo. In glej. tako najdeš mir tudi sredi sveta, sredi sum nega življenja, mir v delu, mir v odpovedi, mir v trpljenju, mir v usmiljenju. mir v čisti In očiščeni vesti in mir v miru božjem, veli1.:, sladak mir pod okriljem onegi Velikega, čigar mogočna roka ;>i se nas vseh usodo od vekomaj i»i 14 je japonski vladni statistični urad izdal naznanilo, da je bilo koncem leta 1913 v Japonski 53,360.000 prebivalcev. Japonsko prebivalstvo se je v zadnjih petinštiridesetih oziroma petdesetih letih naraščalo kot sledi: 18f>9 1876 1ST'.) 1KS4 1SSK 189;; 1903 190S 1913 33,110.796 33.625,641 35.76JS.547 37.451.727 39.607.234 41.388,313 46,732.876 49,588,864 53.360.682 Ako je od 1. 1913 prebivalstvo v taki meri naraščalo, potem je zdaj na Japonskem 55,000,000 prebivalcev. Pri tem pa nt všteito prebivalstvo Fortnose. Sahalina in Koreje. Nek uradnik omenjenega urada se je napram nckemiu ameriškemu časnikarju Brazil, da je zdaj v vseh krajih, ki so pod japonsko krono, najmanj 71.000,000 ljudi. To se pravi, da ima Japonska pod svojo oblastjo pet odstotkov vsega prebivalstva. To se pravi, da je Japonska, že vjela Nemčijo in da ni posebno daleč za Združenimi državami. Japonci se brez dvoma množe, kot malokateri drug narod. Resnica je tu>di, da je Japonska najbolj gosto naseljena detžela na svetu; to se nam na »prvi pogled sicer ne zdi, kajti iz statistik je razvidno, da pride 2.134 ljudi na kvadraten ri ali 6 kvadratnih milj. V Angliji, Belgiji in Nizozemski ka žejo številke, da so bolj igosto na iseljene. -toda številke včasih lažejo. -Japonska je zelo g'orata deže la : >so kraji, v katerih je cisto nemogoče stanovati. Ako to vpošte-vamo, potem pridemo do izaiključ-'ka. da je -Japonska res najgosteje naseljena dežela. Na Japonskem pride na svojih 101 žensk 102 moška. Zanimivo dejstvo je tudi, da je v tej deželi več mladine kot v »kaki drugi deželi, kajti vsak Japonec. dioikler je mlad, se miuci in dela ter uživa življenje, doMer je tn'lad, in sicer tako dolgo, da so njegove moči izčrpane. Mestna uprava v Jokohamd je izdala poročilo o ljudskem štetju v šestih največjih japonskih m.«-.. " • . -asgjffi!''' " " Na vsako telefonično centralo v New Yorku pride dnevno več tisoč klieev za različne številke, vsled česar tudi ni popolnoma nič čudno, ako napravi kaka operato-rica kako pomoto, namreč, da da stranki napačno številko. Neka taka napaka se je prete ki i teden dogodila v New Yorku, ki bi pa lahko imela zelo zle posledice. Sin je poklical svojo mater na telefon, ter ko je dobil zvezo, je vprašal : 41 Kako je z Waltorjem?" Walter je njegov brat, ki je bil par dni pred tem obolel. "Oh, vse je ven---", je bil odgovor. Pri zdravniku. Zdravnik: Ljubi gospod — vi ste nevrastenik in djiabetik. Bolnik: Ljubi gospod doktor, jaz sem vas poklical, da bi me zdravili in ne da bi me zmerjali. Grozno, Po mojih mislih mora biti grozno, če operna pevka zapazi, da je izgubila glas — Se groznejše pa je, če tega ne zapazi. "Pred" sodiščem. Sodišče je malopridnega fanta zaradi težke telesne poškodbe obsodilo na več mesecev zapora. Pri obravnavi je navzočen tudi malo- Pa menda vendar ni umrl", je (pridnežev oče. Ko je sodni dvor vprašal dalje prestrašen. "Da", je bil odgovor, "Walter je umrl pred dvema uroma*'. Oseba, katero je imel sin za svojo mater, ni mogla vsled žalosti nadaljevati pogovora in zaprla telefon. Sin je potem hitro tekel k svojemu drugemu bratu, da hi mu sporočil žalostno novico, toda ta se mu je začudil, češ, da je to ue mogoče, in da ga je ravnokar videl živega ter da se mu obreča na bolje. Naslednji dan so pa videli v ča sopisih. da je umrl nek drug Walter. To je le mogoče, da je operato-riea dala napačno zvezo, česar sicer ni nič čudnega, toda čudno naključje je pa to„ da je bil družini, s katero ga je zvezala, Walter, ki je bil bolan in je celo umrl. Kdaj bo mir? Nek francoski list prerokuje s pomočjo računanja. To gre pa tako-ile : Avstrijski cesar je bil rojen 1. 1830, zvlatlal je 1. 1848, atar je 86 let, vlada pa 68. leto; ako te številke seštejemo dobimo število 3,832. Nemški cesar je bii rojen leta 1859, zvladal je 1. 1888, star je 57 let, na prestolu je pa 28 let; aJko seštejemo te številke, dobimo 3,832; toraj isto število. Ako to število ra'zdelimo z 2, dobimo 1916; afko seštejemo prvi dVe številki od števila 1916, dobrmo 10; in ako seštejemo pa zadnji dve številki, dobimo pa 7. Mir bo zavladal 10.7.1916 ali 7. oktobra 1916. Ne zapiraj srca pravieam. svetim drage domovine. (Cegnar.) Kreposti razmakni srce na ste-zaj, a skrbno ga strasti zakleni. (Gregorčič.) Kadar denar poide, pamet pride. razglasil obsodbo, se je oče obrni! k svojemu sinu: Zdaj si iztakuil. kar si iskal! vedno sem te svaril. A ti niso poslušal. Samo kvartal si. ženske lovil, popival in se pretepal. Zdaj pa poglej okrog sebe v kakšno družbo si prišel. Izpoved priče. Sodnik: Priča Janez Cmok! Poglejte tega fanta, ki je danes obtožen. Ali ga poznate? Priča: Dobro! Sodnik: Povejte nam, kaj ve ste o lijem? Priča: I. kaj bi povedal? Kar ga poznam, zmerom je v božjem strahu kradel. V zakonu. Gospod Jazbec se je s svojim sinkom v krčmi zamudil čez dovoljeno mu uro. Vračajoč se domov je mislil samo še na sprejem, ki ga čaka in ni več na politični pogovor v krčmi. Sinko pa se spotoma naenkrat ustavi. — Ata. kdo je pa nasprotna stranka? — Oh. fant, to so vendar — ma- Rojaki! Colombia gramofone ln slovenske plošče Je dobiti p vedno pri: ^ IVAN PAJK. St. PUH t* no mik IŠČE SE AGENTE: Preinogarji iu težaki. Če imate dovolj od težkega dela, mi vas uaučimo kako se napravi od $100.00 do $150.00 na mesec z lahka. Pišite takoj po natančna fiojasnila na: Coal Miners Home Promoting Co., No. 314 House Bid«., Pittsburgh, Pa. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pofilje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računani po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, MU Eaat CM BL, (Muri, OVa podp. društvo svete Barbare ZA ZEDINJENE DR2AVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY. PA. Uwywini* da« 21. jaauaija 1902 v driavl Pnuflvult. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 05 Wlllock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa, JI. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. H. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagnjnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, lit VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St., Jollet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. IIL nadiornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBJIEŽAN, Box 72, East Mineral, Kana I. porotnik: MARTIN ŠTEFANCIČ, Box 78, Franklin, Kan^ II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave., B. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11^, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Bronghton. Pa. II. upravnik; PAVEL OBREGAB, Box 402, Witt, IU. Dopisi naj se poSilJaJo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Pen na. Drufitveno glasilo: "G L A S NARODA". Iščem svojega strica FK ANKA ZUPANČIČ. Doma je od Sv. Križa pri Litiji. Prosim ga, da se 4ni javi, ali pa. ee kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. — Louis Bizjak, 734 Main St.. AV. S., Saginaw, Mich. (13-15—7)_____ našTzastopniki, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za. "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v uašo stroko spadajoCe i>osle. Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael Čirar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skrabee. LeadviUe, Colo.: Jerry Jarnnik. Pueblo, Colo.; J'fter Culig, Frank Janesii in John tierni. Salida, Colo, in okolica: Louis Cartel lo. Clinton, Ind.: Lambert Bolska5*. Indianapolis, Ind.: Alois Ruduian. Woodward, la. in okolica: Luka.s Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. VerbiČ. Chicago, IIL: Frank Ju rjoveč. Depue, 111.: Dan. Bailovinac. Joliet. III.: Frank Launch, John Zaletel in Frank Bambich. La Salle, 111.: Mat. Komp. Xokomis, IIL in okolica: Math, (iai-*bek. Oglesby, IIL: Matt. Hrit>eriiik. Waukegan, IIL in okolica: Fr. Pet-kov.šek in Math. Ogrin. So. Chicago, IIL: Frank t'erne Springfield. 111.: Matija Barborič. Cherokee, Kan s.: Frank Itežisnik. Columbus, Kan*.: Joe Knafekv Franklin, Kans.. Frank Leskover. Frontenac. Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter iv-hnpller. Mineral. Kans.: John stale. Ringo, Kans.: Mike Peueil. Kitzmillcr, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Calumet. Mich, in okolica: Pavel Shaltz. M. F. Kol>e in Martiu Rade. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian. So. Range, Mich, in okolica: M. U. Likovieh. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrieh. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan (Jouže, Jos. J. Peshel in Louis M. PeruiSek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. Kitzville, Mirni, in okolica: Joe Ada-mich. Nashwauk, Minn.: Geo. Ma urin. New Duluth, Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Crabrian. Klein, Mont.: (iregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gresorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marine if-, Chas. Karlinper, Jakob Res-nik, John Prostor In Frank Meh. Barberton, O. in okolica: Math Kra mar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain. O. in okolica: J. Kinn.še in Louis Baiant. Niles, Ohio: Frank Kogovgek. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge. Pa.: Frank Jakie. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan iierm. Bridceville, Pa.: Rudolf Plotcrfiek. Iturdiiie, Pa. in okolica: John Demšar. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar. Conemaugh. Pa.: Ivan I'ajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton. Pa. in okolica: A Demšar. Darragh, Pa.: Dragutin Slavi?. Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zatar in Frank Lel*»n ill Math. Kamin. Farell, Pa.: Anton ValentinčiČ. j lireensburg. Pa. in okolica: Frank Novak. In in. Pa. in okolica: Fr. Demšar. .lohnstown. Pa.: Frank Gabrcnja in John Polanc. Luzerne. Pa. in okolica: Anton O-solnik. Meadow Lands. Pa.: ošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oairalo. Društveno glasilo :"GLAS NABODi' Trpljenje značajnega moža. Dr. Fran Detela. |Kakor v granit izklesano. Tisti "in", kadar je pravzaprav odveč in ga neihč ne pričakuje, u-einkuje imenitno. — Tako pisanje se tudi lepo speši, — je menil Cebular. Ivan m ni bil v svesti, da l»i bil zapisal kak podoben stavek, vendar je molčal in se vljudno nasmehnil. Ravnotako vljudno sta s«- nasmehnila, ko je prišla krompirjeva torta na mizo, Hrust in Cebular Pustu, ki je bil umolknil in se nekam zamislil. Ko pa je bil kraški teran ogrel .srca vsega omizja, je namignil Ivan, da je pripravljen prebrati nekatere ostavke svoje povesti. ako želi gospoda, in ponudil je. na obe strani dišečih smotek, ki vsa^e besede m ti pri nagradi tudi naj bi budile poleg: povesti po (Nadaljevanje). Hrust in Pust sta imela ze pivo preti seboj, Cebular je proučeval vinsko karto. — Ne zamerite, gospoda, da Bern «e nekoliko zakesnil! — se je opravičeval Ivan. — Nič hudega, — je dejal go-hpod Hrust. — Nujni posli, seveda. — Najprej pivo. jrospoda, a!i rte? — je vprašal Ivan. — Jaz ne mešam rad, — je dejal Cebular. — Jaz začnem in končam v vinom, in mojemu že-1«m|<»u ugaja najltolje kraški teran. He. eno četrtinko terana! — Kakor drago, — je dejal Ivan in požrl sline. — Tukaj en izvod moje povesti, gospod Cebular, »1 ajo boste brali, kadar ne boste v "del i kaj pametnejšega početi. — Prisrčna hvala, gospod Sok. — je deja! C'ebular in ogledoval i*njižico. — ('eden format in eed-no vezana. Mene nobena reč tako ne ujezi, kakor če mi podari kak pisatelj knjigo, ki ni vezana. Ali naj jo dam sam vezat? Ce pa ni vezana, se listi rastrgajo in porazgubi. Jedi so prihajale na mizo, in Ivan je ponujal na vse strani. — Hrusta in Cebularja ni bilo treba prositi. Pust je utemeljeval svoje obotavljanje z neprijetnim dožit-kom, kako je bil pri neki imenitni pojedini prvih jedi toliko vzel, da so mu pozneje, ko so prišle boljše in najboljše na vrsto, odpovedale moči. Ivan. ki se je spomnil krompirjeve torte, se je dvoumno nasmehnil zvitemu Pustu. — Ali meni ste prinesli posnetek. gospod Sok? — je vprašal Hrust in nesel z nožem kos pečenke v usta; z vilicami, ki jih je držal nizko za roglje. je nabadal o-mako. Ivan je izvlekel pisanje in menil, da je nekoliko obširno. — V tem oziru imam jaz prakso. — s.» je bahal Pust. — Kakih deset tiskanih pol predelam jaz v dobre pol ure. Vaše povesti, gospod Sok. sem že riekoliko poskusil. Saj me ni strpelo. Vaš junak se nazadnje oženi, ali ne; — Mislim, da ne, — je dejal Ivan. — Ne ustreli se pa tudi ne, koliko sem bral. — V Ameriko sem ga poslal. -Že res, v Ameriko. No in tam se še vedno lahko oženi ali ustreli. Ampak značaji so dobro, krepko risani, dogodki vsi motivirani. in jezik zveni kakor struna. Posebno mi je bil všeč začetek — nekega odstavka: "In je vstal in je začelo vino osrčevati in ki bi drževala zavest, da se gostitelju proti gostom ne spodobi — ne-' Vljudnost. w " | —- Stvar je dognaua, — je dejal Cebular, — in jaz vam že lah-jfco čestitam, gospod Sok, na laskavih kritikah. Boljših bi si založništvo samo ne moglo naročiti. — Meni se zdi sploh umazano, — je dejal Hrust, — da se morajo pisatelji sami pehati za ocene, ko bi bila to dolžnost samih založnikov. ^ — Založniškim hvalam bralci nič prav ne zaupajo, — je pripomnil Ivan in dušil nejevoljo z vinom. — Kaj bralci! — je dejal za-itičljivo Cebular in pomeknil raotko v levi ko* svojih ust. — Ali imajo ti kaj besede? Vsak r-aj se drži svoje stroke, svojega posla. Naša stroka je vodstvo javnega mnenja. Mi učimo, ljudje naj poslušajo. Ali bo večina učila in manjšina poslušala? — Kaj pa, če bero ljudje tudi nasprotna glasila? — je vprašal Ivan. — To bi se moralo vsekakO| preprečiti, — je dejal Cebular. — Vsaka stranka bi morala imeti pristaše tako disciplinirane, da bi brali samo glasila svoje stranke. Potem bi n«j bilo toliko nezanesljivih elementov. — Ki hočejo po svoje misliti. — Verjemite meni, gospod Sok, da so ljudje veseli, da drugi zanje mislijo. — In si belijo glave, — se je smejal Pust. — Delo se mora razdeliti, — je razlagal Cebular. — Eni naj mislijo, drugi govore, ostali delajo. Možgani mislijo, ali bo jezik mislil, ki samo govori? Ali imajo ljudje v rokah ali v nogah možgane ? — Mnogi govorniki, — je menil Ivan. — so res tudi tega rane nja, da njim ni treba misliti. — Mi smo narodu možgani, -— je poudarjal Cebular, — in naše delo je težko. Govornik jenja. kadar je vse povedal; delavec jenja ob svoji uri; ti pa misliš časi. tla si že gotov, ali ne priteče stavec z naznanilom, da manjka še pol strani, še pol strani da je treba napisati? — Za mene je to mala reč. — je tlejal Pust. — Jaz napišem, kolikor hočeš; ampak kadar zahteva stavec, da naj se toliko in toliko • rta. to je vrag, ko se ti škoda zdi zornost in vzdrževale ubranost duha. Hrust, ki mu je Ivan prižigal smotko, je puhnil dim predse in menil, tla mu posnetek zadostuje popolnoma; tudi Cebularju ni bilo videti, da bi bil željan; Pust pa je tlejal, tla hi rati poslušal in m rad privoščil tak izreden užitek; toda rajši da bere sam: zakaj če posluša koga drugega, ga ne more med branjem ustaviti: Prijatelj, počakaj, da se nauži-jem te krasote. — Taka knjiga, — je dejal, — je kakor dolga vrsta slik. Ce mi bere kdo naprej, se mi zdi. kakor da bi sedel pred kinematograrom: slika se vrsti za sliko; nobene ne moreš ustaviti, da bi se je nagle-dal. Ce pa berem sam, hodim kakor po slikarski razstavi. . Deset slik ne pogledam; pred eno se vstavim; to gledam, to uživam. Cebular, ali se mi ni lepo posrečila ta prispodoba? -- Namen je dosegla, — se js nasmehu-1 Cebular. — Tako se ustavim jaz, — je nadaljeval Pust, — ko sem preletel in prelistal po cele pol^ — nretl enim odstavkom; tega mo-•rim in proi«"ujem. Da bom torej vedel, pri katerem odstavku la naj se ustavim, katerega naj motrim in proučujem, bi vas prosil, gospod Sok, da mi ga na-kratko označite. Ivan je vdano zardel, prosil Cebularja, naj mu za eno trenot-jo posodi knjižico, iztrgal en list iz svoje zapisnice in izpolnil Pu-stovo željo. — Jaz imam namreč to metodo, katero si zdaj že tudi drugi kritiki laste,"— je razlagal Pust in pogledal postrani Hrusta, da navajam, da citiram v svojih ocenah po cele strani. Poslušaj-mo, pravim, kako govori pisatelj sam! Cuj mo še nasprotni glas! jdušeslovec, da mora ljudi opazo- vsako odtegnejo. — To sp težave našega poklica. — je potrdil Cebular. — Bralce seveda, ki sedi v kavarni in se jezi, da so članki nezanimivi, je ne čuti. Sploh bi se moralo tisto zahrbtno zabavljanje in kritiziranje prepovedati; potem bi izginili nezadovoljneži, ki grene življenje državnikom, politikom in časnikarjem, ki nezaupljivo zasledujejo skrivna pota politika in vedno povprašujejo zakaj in čemu. — Vi ste zelo zavzeti za svobodo, — je zlobno pripomnil Ivan. — Svoboda je zagrele ljudi, za možgane naroda. Ali naj jezik čveka, kakor se mu ljubi, in noge klamotarijo, kamor se jim zdi? — Skoda, da se drugi udje tem možganom tako upirajo, — se je smejal Ivan. — in dobro bi bilo, če bi kak slovenski Menenij A-gripa ljudem zopet povedal primerno priliko. — Ne bo treba, — je dejal Cebular. — Ko je bil prevzel prvake strah, da ne spravijo svojih navdušenih volilcev na volišče, so vpeljali volilno dolžnost. Kdor ne voli, bo kaznovan. Prav tako; ta bi bila lepa, da bi si ljudje izbirali, ali bodo volili ali ne. —-' Zdaj se jeze in kolnejo, ampak volijo. Tako se vlada. — Popolni absolutizem! — Prosvetljeni absolutizem voditeljev naroda. Tudi ki i tiki se ga drže. Prešeren je sicer sam na sebi Prešeren in Koseski Koses bajke. Zato si tudi ne moremo ustvariti svojega gledišča. — Ga tudi treba ni. — jc dejal Pust. — Ce uprizarjamo tuje igre imamo ^prosto polje; gledalci se ne jeze. in človek si prisluži s prevajanjem po par sto kron na leto. Odpraviti bi se morala samo tista nespametna lastninka pravila pisateljev. Pisatelj naj bo vesel, da se kdo zanj briga. Tmli vse drugo izvirno slovstvo bi mi prav lahko pogrešali. Kaj svetovnega naši siromaki itak ne pro-dueirajo — brez zamere, gospod Sok; vi pišete zadosti čedno, a za izvoz liič, tako da je naša bilanca pasivna. — Nič ne de; samo da domačim potrebam zadostimo. — je menil Cebular. — Tudi tega ni treba. Naj sc-jejo drugi, mi bomo po njih njivah želi. Mi leliko potem izbiramo. Kar bo dobrega, bomo vzeli; kar je slabega, naj použiejo sami. S prevajanjem bi imel človek dela, lahkega dela za vse življenje. Samo bolje bi se moralo plačevati. — In prevajalci, — je pristavil. — hi morali dobro znati slo-venski in nemški. — Ce misliš ti. Hrust, — je dejal Pust, — da si mene pičil, se motiš. Ivan je pogledal na uro, in da si ni prav razbral, koliko da je. je menil, da je že pozno in da bi on plačal. Gostje so se spogledali, in Cebuhar, ki je ugenil njih misli, je stavil predlog, da bi šli v vinsko klet, kjer točijo izvrsten refoško. Ivan, ki si ni upal ugovarjati, je plačal in šel vdano, kamor so ga peljali veseli gostje. Ko je zasedla družba v zadu-lili kleti svojo mizo. se je ozrl Ivan malomarno na desno in levo. kakšni ljudje da sede v raračuem dimu, ki se je vidoma gostil in zabrisoval obrise in izraze obrazom. Zdelo se mu je, tla mu licked o skoz težko soparo kima. Poki-mal je tudi on za odzdrav. in v glavo mu je silila temna misel, tla hodo ljudje povpraševali, zakaj in kako da je zašel on v to druž bo, čemu tla jo napaja. Saj so ljudje polni slutenj in sumničenj. Začel se je sani pri sebi hudo-\ati: a premotil ga je Cebuhar. ki je vzdignil čašo rujnega refoška proti motni luči in dejal: — Gospoda, med nami sedi.... slaven mož! Potem je počasi pil in primeknil izpraznjeno čašo zopet k buteljki. — Da, slaven mož, — je dejal. — Ki postane kmalu še slavnejši. — je dodal Hrust. — Tako je, — je sklenil Pust. — Nama je to mala reč; kaj. gospod Hrust? Poskusiva enkrat, koliko da preneso bralci. — Vse, kar je prav, — je govoril sam zase Ivan, ki se mu je zdelo, da zabavljajo. — Pobratimo se! — je dejal Cebuhar, in preden se je dobro zavedel Ivan, so ga začeli vsi trije demonstrativno tikati. — Vi ste pravzaprav sleparji, — je mrmral Ivan, ki mu je napol zavedouia presedalo predomače vedenje, — ponarejalci javnega mnenja. (Pride ie.) BOLNIŠKA POSTREŽBA JI NI POMAGALA. H. H. von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Caja, kateri je s stotisoči bolnikov v stalni zvezi, in dobiva dannadan cele kupe zahvalnih pisem od onih. katerim je Bolgarski Krvni Caj povrnil zdravje, je pisal naš rojak A. Belančič, 10 Water St.. Bath. Md. sledeče pismo: "Moja žena je dolgo časa trki; ampak kaj je naredila kritika jpela na želodčni bolezni in tre-prej, kaj pozneje iz enega in dru-jlušnih krčih ter je bilo dolgo ča-gega! jsa v bolnišnici. Ko se je vrnila iz Ivan je čutil, da meša Cebular .bolnišnice, je poskušala piti Bol-resnico in videz, a ugovarjal ni,'garski Krvni Caj. Kratek čas ga ker so mu misli že nekoliko uha jale in ni jezik ni več prav služil. Slutil je tudi, da bi mu utegnil je pila, ia želodec se ji je pozdravil krči so pa prešli." Eno veliko škatuljo Bolgarske pravim o drugi priliki. To so pisateljske zvijaeice. ki človeku večkrat prav pridejo. Piše se spe-šro, in odgovornost se prenese na več ram. — Delo si tako zelo olajšate, — je pikro pripomnil Ivan, ki ga govoril sam » seboj in je govoril 1 bil še vse odločneje zavrnil oho- pa hvališ, vihajo bralci nosove, roda", največji slovenski dnevnik v dolfo la i m 8 seboj govofiL" Ig in plitvg bssede, d£ ga ni ti- prepir škodovati, in temno se je J ga Krvnega Caja, ki traja za pet spominjal, da je on pravzaprav mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli: vati in proučevati. Ali se jezi prirodoslovec na gada; kriči pameten zdravnik nad bolniki? — Pisatelji, — je povzel go- p - _ « « « « « ^ "P A spod Hrust, — ste v tem oziru1 * AT T o BU 1C « XX, PA. siromaki, da smete višje sloje božate pošlljatav oogurati, samo hvaliti, če količkaj pogra- PO*ljita I0c- VCŽ.__ jate, .skoči ves aloj pokoncu. Če'' ~ Marvel Products Co. 9 Jiarvel Bldg. Rojaki naročajte ae na "Glas Na- neverjetno, ng riše po naravi, gfevafc Zemlja, kmetje in dom v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. taiam so nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja za-doja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. »• • " A Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. N \ n ' ' * Našel boš tukaj polje, ki ga ,ni nikjer na svetu leple-ga; vrtove, zelenjavo in rože, da tie postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrs-te trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl bos, da je krompir zrel koncem .maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de* šelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter Sole, eno do dve milji narazen. Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš: da ni zemlje v Amerikii, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor y. tukajšnjih krajih. * Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra-» jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. FRANK GRAM, MAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izseJian gozd, en aker izciičen, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. .Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam y najem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hiSnmi od #10.00 do $30.00 aker. tVsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deeet let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet cisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. ' Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šel in železnic. Vsak .kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvožban čebelar dobi 10 panjev čeHel pod obvezo da da meni ju-sija polovico medu kotfopolno plačo. FRANK GRAM. Navlor. Mo. »* ■ iT.^Tifffili, . -JZ:. m ... 13 r«* Mina. Jomaa. s— Spisal A. P. RnžiS. (Nadaljevanje). XXVI. Predno sta prišla Mina in Miro-j slav do hiše njenega sorodnika, ju je dež povsem premočil. Solnčnik,' ki je služil Mini za dežnik, se je docela pokvaril. | Hiša njenega sorodsiika je stala zunaj trga. Bila je zidana, od zidu pa je že odpal omot. Mala okna so bila neokusna, zannražena in polomljena hišna vrata so se malomarno pobesila. Miroslav jo zamišljen opazoval svoj modni slamnik. od katerega je curljala voda. V veži ni bilo nikogar. Ko sta vstopila v sobo, iz 'katere se je culo vpitje in zmerjanje, ju je pozdravila stara, revno oblečena že-' na. Ba« je za pečjo w*deča lupila krompir. Pri tem je zmerjala desetletno deklico, ki ji je pomagala' pri delu in je rezala s krompirja predebele olupke. V sobi je smrdelo. Ostuden vuduh, pomešan z močnim duhom mediikamentov, je foutil v Mimo. "Zdravstvujte!" je pozdravljala starka prišloca, hitela brisati svoji roki oh tpredpašnik in jima podala desnico. M i roda va je pozdravila posebno spoštljivo. "Veste, pri nas nimamo tako lepo, kakor gospoda v mestu", se je opravičevala. "'Tudi pričakovala vas nisem!" i Mino je nesnaga, ki se je brez-( sramno širila vsepovsod, iznena-dila. Molče se je ozirala okolu in je naposled dekjico. lupečo krompir, pogladila po plavi h laseh. | "To je vaša hčerka?" je vprašala. "I>a. Moja mlajša hčefka Tončka, aimpak zelo neubof;lji\a !" I Delrliea s«> je sramovala in ple-dala v jcrbas krompirja. "Pozdravi vendar gospo Mino!" ji jezno velela mati. "Tak štor je to!" je nadaljevala smeje obrni v ša se zopet k Mini. | Deklica je močno zardela v lica ter podala Mini roko. I "Sodite, prosim!" je silila nato gospodinja in brisala s predpasnikom dolgo iu široko klop ob peč L "Je li to vaš gospoditn?" je spraševala radovedna dalje, nepremično opazujoč mladega Miroslava, j Miroslav s«» je ozrl na M ino. a 1a »e je samo smejala in odkima vala z glavo. Prosedala ji je ta radovednost in zato je vprašala: j "Toda kje imate mojega male-' ga bolnika?" Miroslav se je v sedel na klop ob peči. | "Vidite, tam-le pri oknu v zibelki in starka je odracala tja.j V kotu pri oknu je stala navadna pletena zibelka, v kateri je ležal Minin otrok, zakrit zelenko-j»to pisanim zagriujalom. Mina je odstranila zagrinjalo. Dete je spa-, lo, bilo umazano in zanemarjeno ter zavito v vsakovrstne raztrgane cunje. Otrok je težko dihal iu imel zapacane oči. Š« skoro gola otrokova plava je bila pokrita z gnusnimi krastami. Dete .je začelo kričati, ugleda vsi tuj obraz. "Valite, boji se vas", je rekla Ana Korenova. "Glej, tvoja mami a je prwHa!" je skoraj tulila na o-J troka iii nru potisnila umazano en-] njieo na koncu nesnažno rumenkasto v usta. "Kakšno bolezen ima? Otrok se mu ————————— .1 Rojaki naročajte ae na "Glas Na-1 roda", največji slovenski dnevni* t SfeMrak ____________J i rag i in denar nima več nekdanje veljave, so kmetje ilačni zemlje, risti posestniki, ki imajo dovolj ili celo preveč zemlje, izhajajo iobro. Njim pride ta draginja :>rav, medtem ko mali kmetje o-»tajajo reveži. Zato bi radi več jemlje, več polja in več gozdov." Carlutti se je trudil, da vse to pojasni kolikor mogoče razumno. Sedaj je tudi Miroslav več rais-rniel. "Gre torej za to, kdo spravi do-)iček v svoj žep", je rekel. Carlutti se je tej drastični pri-neri smejal in potrdil: "Da, zato zborujejo. Ljudje so )ač vedno enaki in končno je vedlo oni revež, ki nosi tovor." Mina ni mogla prav razumeti :ega pripovedovanja in zato jo stvar dalje ni zanimaila. Miroslav je celo pot premišljeval o tem in co je Carlutti rekel, da je kmet ;ilno neumen in ustvarjen le za lelo, se je Miroslav spri z njim. Za njimi so prihajali kmetje in so se še vedno živahno raizgovar-ali. "Jaz bi kupil takoj nekaj sveta ; rebri", je dejal majhen, šepast smet z dolgo palico v roki. "Za te je pripravno", je pri-joinnil sulh dolgin, stopajoč počasi : odmerjenimi koraki. "Toda jaz sem predaleč proč, ampak nekaj loste bi že rabil." "Samo če ne bo predrago!" je iripomnii čokast človek. "Saj to je!" je odvrnil dolgin. 'Vsak bo odri, kar bo mogel." "Vidite", je pripomnil Carlutti Miroslavu, "kmetje dobro vedo, la bo šlo za visoko ceno, da bodo »drti. a vseeno silijo vmes." Miroslav je molčal. Prišedši v svojo sobo. se je spomnil doma in ;voje službe. Skrb mu je legla na >rsi. Ker ni mogel spaiti. je nemir-j io hodil po sobi gorindol. Skozi; it eno se je čul a 'govorica. Naslonili e glavo na zid iu čiri, da se Car-| utti huduje. Odgovarjal mu je neihak Minin glas. Zaspal je že )ozno, sedeč na zofi. Naslednji dan so bili vsi trudni.; 'arlutti je malo govoril in molče j zpil svojo kavo. Mina je bilai rudna in njena frizura je bila po-i irršna. in malomarna. Oči je imela' r se trudne. "Kaj ji je?" se je vpraševal j Miroslav. "Ona se je menda jo-sala." Kakor ravno sestali trije neznanci so molče odšli na kolodvor in se o-df.eljali. (Dalje prihodnjič). VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo "Bonairski Slovenci" št. 70 S. D. P. Z. v nedeljo dne 16. julija 1916 v Bon Air, Pa., na farmi sobratov Gašpera Pe-trovšič in Louisa Butara. Začetek ob 1. uri popoldan. Vstopnina za možke je en dolar; dame so vstopnine proste. Na piknik vabimo vsa sosednja društva iz Franklina, Cambria City, Conemaugha, Moxhama ter vse okolice. Vabimo pa tudi vse posamezne rojake in rojakinje, da se tega našega piknika polnošte-vilno vdeleže. Za dobro pijačo in fini prigrizek bo skrbel odbor. Omeniti moram še, da v slučaju slabega vremena priredimo piknik drugo nedeljo na istem prostoru. Čl anom tega društva pa naznanjam, da bo moral vsak prispevati $1.00, če se piknika vdeleži ali ne, ker čisti dobiček je namenjen društveni blagajni. V nadi, da ne bo manjkalo dne 16. julija nobenega rojaka ali rojakinje iz naše okolice, se priporočamo. Vsakovrstne zabave ne bo manjkalo ; tudi bo lepo plesišče na razpolago vsem plesaželjnim. Torej, fantje in dekleta, na svidenje! Peter Bukovec, tajnik. RESNICA JE, da človek, ki ima hišo ali drugo po-estvo naprodaj in nemara dati agen-u prcKlatl, je veliko bolj nevaren kot iKent. Kajti če misli agent ostati edno pri svojem poslu, gleda pri vsa-Li kupčiji, da ustreže svojemu odje-aalcu. nasprotno pa lastnik posestva ;leda, da dobi kolikor more več, in qu ni prav nič na tem, če je kupo alec zadovoljen ali ne, saj to je sa-qo enkrat v življenju. Ravno nasprot- 10 je z agentom. Če agent kupcu po »olnoma ne vstreže, dotični lahk( memu agentu škoduje, dokler je isti Lgent v okolici nezadovoljnega kup a. Jaz sem že 24 let v Cleveland« n mislim biti še 24 let, torej ni ne arnosti, da se skrijem po kupčiji. JOSEPH ZAJEC 378 E. 49th St. Cleveland, Qhio, Tel. Central 6494 R £je je JOHN FRANCEKOVIČ' Njegovo rokodelstvo je mizar stvo in poleg tega pa jako do bro igra na harmoniko. Prosiir cenjene rojake, če kdo ve zj njegov naslov, da ga mi nazna ni, ali naj se pa sani javi. — May Sterman, 1519 Kentucky Ave., Shebovgan, Wis. 11-13—7) [NDIJANSKA REZERVACIJA ' Colville, Wash., je odprta zi taseljevanje. Vlečenje se vrši 27 ulija. Okrog 400,000 akrov. Zem j a za sadjerejo, poljedelstvo ilekorejo in živinorejo. Natančna aapa s popisom in pojasnilom i •oštnino vred stane $1.00. Vojaki nornarji (ali njih vdove) civilni 11 španske vojne se lahko uknji ijo pri agentih. Na zahtevo van »ošljemo tozadevno listine, ak< laznanite, kje ste služili. Smith & McCrea, Sagle Bldg., Spokane, Wash (12-6—17-7) POZOR, ROJAKI! Na dan praznika proglašenj. leodvisnosii (4. julija) je bil blagoslovljena slovenska cerke N ew Yorku. Ob tej priliki sel irečkrat fotografiral sprevod, cei iev in občinstvo, ki se je vdelež: o slavnosti. Ce kdo izmed roj? kov želi imeti kako sliko v spe nin, mu jih napravim, kolikor za iteva, po sledečih cenah: 6 razglednic dveh vrst za 25< Potem lahko napravim 4 različn ilike v velikosti 10X12. Na eni sL xi je videti notrajnost cerkve, n Irugi ospredje cerkve z občir rt vom, na tretji en del sprevod ? jahači in na četrti članstvo new vorških. društev z zastavami, i sicer ravno pred slovensko cerkv jo. Te slike so po 50^ komad, ti skupaj pa samo $1.20. Kdor želi imeti kako sliko spomin, naj pošlje potrebno svot ter napiše natančen naslov in pr ve, katere slike želi imeti in ja mu jih bom takoj poslal po poši poštnine prosto. Pisma naslovite na; Alois Škrabar, 124 E. 9. St., New York, N. 1 (8-19—7) Brezplačen nasvet in poui priseljencem. "THE BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION id državo New York varuje pr šeljence ter jim pomaga, če so bi »sleparjeni, oropani ali če so s nj mi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk aaturalizacijskih zadevah — kak postati državljan Združenih di žav, kjer se oglasiti za državljar ske listine. Sorodniki naj bi čakali dov( došle priseljence na Ellis Islan ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OP LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih d< poldne do petih popoldne in o sredah od osme do devete tu zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mo: gan Building. Odprto vsak da od devetih dopoldne do petih p* poldne in ob sredah od sedme č urg _____ Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. tFpravni odbor.; Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New York. Podpredsednik: Ignac Zaje, 1497 De Kalb Ave., Brooklyn, N. 1. Tajnik: Vinko Zevnik, 29 Ciainma Place, Olendale, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 2801 Catalpa Ave.. Ridgewood, N T. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 442 Union St., Brooklyn, N. X. NadsornI odbori . Joti p Porachntk. M Ten Eyck St., Brooklyn. H. X« | Anton Oetkovlch. 440 Union St., Brooklyn. N. I< Viktor Volk, 68 Maujer St., Brooklyn. N. Y. DrnBtven! *1r*vnl!: Dr. Henry U. Kobtnson. «9 B. 7th St.. New Xork. fl, X> Bedne droštvene seje se rrSe vsako ČETRTO SOBOTO ▼ meaneti ▼ drd-ttvenl dvorani "BBETHOVEN-HALL". 210 B. 5th St. blimn B. Ave. ▼ New Ycrkn, N. Y. in se pridno točno ob 8. uri »večer. ^jtž^aivVja-ž^1 a «fggs i! Importirane Franz Lubasove harmonike | i r /9 111 so razprodane. Imel bom zalogo jm, » ! \ zopet po končani vojni, ter se za /SŠM^^ ^ • ! \ pozneje rojakom priporočam. J \ Kupujem, prodajam in poprav- \ \ \ \ \ i ljam stare rabljene harmonike y>o /j' | J dogovoru; izdelujem nove KOV- ff ČKE po $G.OO ter nove mehove " g od $0.00 do $10.00. Delo trpežno - : - ^ ! j oj zanesljivo. I '! i Alois Sk\ilj, i f j 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. i i SLOVENSKI HOTEL ^ UNIJSKA BARA ^ Frank Cvetic, lastnik £ £ 5104 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA. 0 Najboljše, vedno sveže pivo, fine unijske smodke, impor ^ ^ d tirano in domače žganje. Čiste postelje, dobra domača ku- R jj hinja. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago. j p Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene". MAllEKJEV'BRLN.lEVEl Rt je najstarejše in od I ItJ zdravnikov pripoznano •v ^^ kot najboljše sredstvo 1 AmL proti notranjim boleznim Jff/ Cen« n "BBINJBVEG Je: • stekleni« I B.M f 12 stekleni« 1S.00 1 v ZALO«;i IM AMO V Ki^^a tudi eiMtl domači TROP1N.IKVEO m SLIVOV-i "nr^^^H KA kuhana, t nafti lastni dlstllerljL Na^e cene so sledeče: yjffirrr^^ Troplnjevec per gal. J2.25, ^2.50, $2.76 In fS.0« SUvovltz per gal.................«2.75—$5.00 KKp ^kQs^ Troplnjevec zaboj .................... $ 0.00 Bf-. AjS^*^ SllTovltz EaboJ ...................... »13.00 ^K^ ^St Žfep^v "M" Rye Whiskey 5 let star, aaboj____ <11.00 Rudeča Oblo vina per gaL .... We., BO«., 164, ^S^ft " r^ Catawba in Delaware per gal.......75c.^—80«. Za B In 10 gal. posodo računamo 11.00, sa L- 25 gal. $2.00, sa večja naročila Je »od aaatonj. a ^ Naročilu naj «e priloži denar ali Money Order . 1n o*t»nčnl naslov. Za pristnost pijane jamjloM. ' bs^ ^ Ohio Brandy Distilling Go. □ ^ji^rjP 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0- "i ~ I j^r I R Slovenska Društva WpA po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti ^^ k jy DOBRE IN 4i K POCENI S 9 ^^ HiHIHBHBHHHP 1 društvene tiskovine, se vselej obrnejo j" na sI°Tensko unijsko tiskarno !r 1 "Clevelandska Amerika" SI 0 Mi Izdelujemo vse društvene, trgovske in | privatne tiskovine. Nate tiskarna j« najbolj i moderno opremljena izmed vseh sIoTenskih ^Ll tiskaren v Ameriki. Piiite za cene vsake L ^ tiskovine nam, predno Be obrnete kam dm- I J 1 ^^^ gam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše ' T^k I ^ tiskovine. AfM R CLE VELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA ^TM TISKARNA NLI fy 6119 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, Oc n ' ===== ■ ■ ■ .1 >- -:-•- o tW GLA8 NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK \ 8S NANJO M EVQEN SUBt VEČNI ŽID (Priredil J. T.) 44 ^Nadaljevanje). Četrto poglavje. . E V Š Č I N A. V npki hiši na ulici ('loviš je sedela v mali podstrešni sobici Grba in jokala. — Ra/t-n mize, postelje in dveh stolov ni bilo v sobi nobenega pohištva. Deklici se je na obrazu poznalo, tla trpi strašno pomanjkanje. — Bila je napol bosa in oblečena v raztrgane cape. Ko je stopila njena sestra Ceosija skozi vrata, se je Grba zganila in rekla s tihim glasom : — Dolgo ie ni bilo. — Res je. sestra, toda kaj se hoče. — Danes som v prvič poskušala krasti. — Po teh besedah je pokazala na košaro, katero je bila postavila poleg vrat. — Toda stara mati Arsene je tudi umrla za kolero, in kar sem ji vzela, ne bo pogrešala. — Njej je dobro. — Sestra, nikar ne govori tako. — Ali te res več ne veseli nobena stvar na svetu? — Meni da bi nudilo življenje kako potrebo? — Ne, ne, sestra. — Ali ti že nisem več kot stokrat povedala, da sem z Jakobovo smrtjo vse izgubila? — Kaj mi še preostaja? — Ali naj poskušam postati poštena ženska? In če bi tudi poskušala, kaj bi imela od tega? — Ako delam, bom lakote umrla, ali ni torej boljše, nič delati in lakote u-rareti? — Ali misliš, da bi inojjla biti vesela, če bi zaslužila pet frankov na teden? — Več jih takoalitako ne morem zaslužiti. — Ne, sestra, ne sestra. — Moj Bog, Cepsija, vedno moram jokati, če pomislim, kako vesela si bila prej. Ti ne veš, kaj se pravi videti človeka tako umreti kot je u-mrl moj Jakob. — Ne rečem, da jc bil bogve kako kreposten človek,, vem pa, :!a je bil z menoj dober in da me ni nikoli tolkel. — Da sestra — je »*ekla po dolgem premisleku Grba, — izpre-videla sem, da je res boljše umreti kot pa živeti tako življenje. Cepsija je o«' Ha peč in naložila vanjo nekolko oglja. — Zatem sta se objeli in legli na ležišče. Dan se je bližal koncu. — Dim oglja ju je začel mamiti. — Grba je zošepetala s slabim glasom.. — Agricol.. .. gospodična Adriena... . zdravstvujta .... Soba se je polagoma polnila z dimom. — Cepsija je čutila, kako ji zastaja sapa. kako se ji vrti v glavi. Dve osebi sta šli po hodniku. — Cepsija je razločno slišala besede možkega. — Moj Bog. kakšen smrad po oglju! — Rešit s-> me prišli — je govorila Cepsija v nekaki omotici. — Kaj hočem jaz sama na svetu? — Sestra se je že zadušila. Vrtala je in se opotekajočih korakov odpravila proti oknu. —; T^daj ko so se vrata odprla, je sedla na okno in skočila na dvorišče .... Na pragu sla se pojavila Agricol in gospodična Cardoville. — Nesrečnika ! — je vzkliknila Adriena. —' Zastrupila se je. — Ne še — je odvrnil Agricol, — ki je videl izginiti skozi okno žensko postavo. Hipraa je hil pri njem. — Pogledal je v globočino in si zakril oči z rokami. Adriena je pa pokazala v kot. kjer je ležala Grba in rekla: — Ne, ne tam leži. Agricol je pogledal na ležišče in opazil bled Grbin obraz, driena je pokleknila k nj<*j in jo prijela za mrzle roke. Srce ji j" še nekolko utripalo. — Pomagajte, gospod Agricol, hitro, hitro. Agricol j- odprl okno in vrata na stežaj. Prenesla sta jo na hodnik. — Ostanite pri njej, gospodična — je rekel Agricol. — -Jaz bom šel na dvorišče pogledat, če je mogoče njeni sestri kaj pomagati. da — Mene prosite prijateljstva, gospodična? — Kaj naj vam tako ubogo in nesrečno bitje kakor sem jaz? — Vi ste mi izkazali več dobrega, kot vsi ljudje, s katerimi sem občevala, in zato ne smem imeti pred vami nobenih skrivnosti. — Kaj vam pa leži na srcu? — jo je vprašala Grba. — Povedati vam moram, da ljubim, in da vedno zardim, ko se spomnim svoje ljubezni/ Po teh besedah jo je prijela za roko in jo poljubila. — Da, moja draga, jaz ljubim človeka, kateri ne ljubi mene. — In ta ljubezen me bo usmrtila. — Razen vam nisem še nikomur zaupala te skrivnosti. — Da, — je vzkliknila Grba — mislila sem, da so le taka bitja kot sem jaz, nesrečna. — Ali sein morda kaj napačnega storila, ker som vam vse to razodela? — Vaša usoda je v tem ozbiru popolnoma podobna moji. — Ali vs morda ne tare ista bolest? — Torej ste vendar izvedeli? — je zajeeala Grba. — Da, prijateljica — meni je vse znano. — Oh, sestra, ljudje mislijo. tla sem najbolj srečna deklica na celem svetu, v resnici me pa tare brezmejna žalost. — Ako vi pravite, gospodična, potem vem, da je vaša žalost res velika. — Da. — Cpam pa, da mi bo dal Bog vse prestati in vse preboleti. — Kako srečna sem, da sem vas dobila. — V prvi vrsti se moram seveda zahvaliti Agricolu. — Agricolu? — Ali je tukaj? (Dalje oriho A- Peto poglavje. POGLED V PRETEKLOST. / Od onega večera, ko se je bil pripetil v cirkusu tisti nenavadni prizor, je Adriena marsikaj doživela. Ko je videla Džalmo poleg one osebe, katera ga ni bila vredna, je postala naenkrat silno ljubosumna. — Toda ta ljubosumnost je kmalo prešla. — Ako bi je ne ljubil, bi gotovo ne skočil na oder in bi ji ne vrnil šopka. Za hip se je pomirila, poteni je začela premišljevati, da Indijci ne smatrajo takega čina kot ga je napravil Džalma za posebno junaštvo. — Boj z divjimi zvermi je v Indiji čisto nekaj navadnega in vsakdanjega. — Po teh mislih je postala še bolj ljubo-sumua. — Tedaj se je pojavila v Parizu kolera. Svojo žrtev si je poiskala tudi v njeni hiši: — hišnica Fiorina je umrla. Tistega dne ko je izvedela Adriena, kje se nahaja Grba, je pri šel k njej Agrieol z nekim naročilom. Odpravila sta v ulico Clovis po Grbo. — Prišla sta v zadnjem trenutku. — Grba je bila že čist o omamljena, dočim je njena sestra umrla strašne smrti. Ko se je Crba zavedla, ji je rekla : — Torej se vama morava jaz in moja sestra zahvaliti za življenje? Moj Bog, gospodična, koliko dobrega ste mi že storili. — Kako naj vam povrnem vse te dobrote? — Nikar ne imejte takih misli, prijateljica — je odvrnila Adrie na. — Skrbite rajše zase in za svoje zdravje. — Ako bi vam mogla na kak način izkazati svojo hvaležnost, bi bila najsrečnejša na svetu. — Vem. da imate dobro srce. — Povejte mi, prosim vas, zakaj »te odšli brez slovesa ? — Vedela sem, da boste vsled tega žalostni, pa nisem mogla drugače. — Fiorina mi je vse povedala. — Vse je ona vprizorila, ker so ji zagrozili s smrtjo. — Moj Bog, moj Bog! — Da, ona je bila popolnoma v oblasti ljudi, ki niso hoteli, da bi bili Vi pri meni. — Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko ste me zvarili pred onim človekom. — Pred Rodinomf — je vprašala Grba. — Da. — Toda pustiva to. — Vesela sem, de ste zopet pri meni. — Kaj ne, da me ne boste več zapustili? — Obljublja im vam, gospodična, čeravno ne vem, na kak način naj ram koristim. »— O tem *e bova že pozneje pomenili. — Povejte mi že vsaj to, zakaj ste se tako zavzeli ume? — Z&kajT — Vprašajte raje svoje srce. — Z deklico, ki ima tako dobro sreč kakor vi, mora vsakdo sočustvovati. — Prosim Mfc ne bodite mi samo znanka, pač pa najboljia pnjateljiea. —.......-...........-.........-.............■.-L^^..^-- -----L—-- CENIK KNJIG katere Ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST NEW YORK N \ MOLITVENIH: Rajski glasovi, elegantni vez s zapono —.70 Rajski Glasovi, v usnje vez. $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 POUČNE KNJIGI: Abecednik nemški r—.25 Ahnov nemško-angleiki tolmač, vezan «—.50 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina »—.70 Hitri računar »—.40 Pesmarica, nagrobni«« $1.00 Poljedelstvo —.60 Popolni nauk o iebelat- stvn, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 8adjereja v pogovorih —.25 Slovenzko-angleiki in angl.- slov. slovar $1.50 Slov.-angl in angL-alov, slovar .—.00 Trtna ni in trtorsja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovale« —.50 Veliki alovenako-angleiki tolmač $2.00 Voičilni list! —.25 Zgodba sv. pisma —.60 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi Don Kižot Erazem Predjamskl Fabiola GoČevski katekizem Bed vika Hildegarda Hirlanda Hnbadf pripovedke, L In 3. zvezek po Iluztrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka _J Revolucija na Portugalskem_J2Q Srečoloves »—.21 Strele« — Sv. Notburga —20 Titanik __.s0 Trojka, povesi —jjg Turki pred Dunajem —.39 Vojna na Balkanu, 13. svez. $1.8fi Zgodovina c. in k. pea polka it. 17 s slikami —.51 Zgodba o povišanju __.8C Zgodovina slov. naroda 0. zvezek —.4$ Zlate jagode, ves. Q Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avgtr. dvom ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.7« dobite "GLAS NARODA" skozi Mrl mesece dnevno, ixvsemsi nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ meseca 156 strani, ali 624 strani v itirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila s bojišča in rame sli- __ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vte osobje Usta je organizirano in spada v strokovna unij«. Pozor! Pozorl | V zalogi imamo iz starega kraja importirane s r p e. Cena 60 centov s poštnino. PRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". Dr. LORENZ, { Specialist moških bolezni Jaz sem edini hrvaško govoreči specialist moških bolezni v Pittsburgh!!, Pa. DR. LORENZ. 641 Penn Av. II. nadst. na ulico. Uradne ure: dnevno od ft. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od ft. doi>olne do 2. poi>oldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popol. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Jaromil Jeruzalemski romaš Knes črni Jurij Krvna os ve ta Le ban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Mlinarjev Janes Na jntrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana la porrellžana O jetiki Odvetniika tarifa Pavliha Pod Turikim Jarmom Pregovori, prilik«, reki S Naročiloca Je —.15 —.20 —.20 —.85 —.25 —.25 —.25 —.25 —.20 —.20 «-.20 —.20 —.45 —-25 —.20 —.20 —.25 —.80 —.45 —.30 —.20 —.20 —.15 J9 —55 8PILMANOVE POVESTI: 1. sv. Ljubite svoje sovrstnik« 2. sv. Maron, kričanaki deček 4. zv. Praški judek 6. zv. Arum?gan. sin indijskega knezi 11. sv. Bdeča in bela vrtnica 12. sv. Prisega huronskega glavarja 15. sv. Angelj solajsv Lahko se pošlje denar sorodni kom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu ! Rusiji ali Italiji Potrebno je, ka-—A <*ar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnice _ g,} ali pismo in se nam tako omogoči P1"*^11® sestaviti naslov, j Ako nameravate poslati denar ^jI' ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, j da bi ga ne našli več na istem _ I mestu in mu ne mogli uročiti de- —4» razulbdNIOE: Newyorike s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po — .0» ducat po — .21 Z slikami mesta New Torka po —JI Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali — Jf ZEMLJEVIDI: ajeprUoft tU p<**!> Združenih držav mali — ji veliki —J2A Balkanskih drisv —.18 Evrope, vezan —.50 Vojn asterisks mapa tLfiC Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in Weeft Virginia in vaeh dragih držav po —J& Avstro-Ogrske mali —M veliki vesaa — M Celi svet —JI Velika stenska map« U. B. na drujrf strani pa «ell •vet HJI liti denarno vrednost bodbrf t go je a* narja TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. 7. POZOR ROJAKI! NatosprfnUa nasflo m šmoAm Im. kakor totfi m moške brk« ta brado. M tm mik iraitajo » USh tednih krnil aorti In dol«i haj* kakor trn« owata krasni brki In brada ta oobodo odpada« to Miveli. Rermatirem. kootiboi ali trcaaja v nkab. oaaab ia ▼ križu, t oamib daril popnlooi vin. rano. opekline, balo. ton, krt*U potne no?« kurje očata. oseb lise v par dneh tro-polaome od štren itn. Kdor bi laoj« >d revile bm uspeha rabil mu jamčim za M*00. Pilite takoj po cenik, ki sa takoj prtljim »metoaj. JACOB WAH&G, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio in oka-lid naznanjamo, da jih bo obiskal nal ustopnik JOHN KUM&E, M je pooblaščali pobirati natoft-aiao aa Ust Glaa Naroda. ' Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) 9 GREATER-NEW YORKTJ ANTON BURGAR_ 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Velikost je> pri palcih i---Cena 15 centor. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na {eni strani Z jedi-njene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je J 5 centov. Veliki vojni atlas fu]sk ijotih s« evropskih držav in pa kolonij-$kih posestev vseh velesil. Obsega 11 resnih zemljevidov." Cena samo 25 centov! Naročila in denar poSljits us s Slovenk Publishing Compaq 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berts pl. .. Sattner. 8 "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi* Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim uSIL kom prebral In v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga sel« vpliva na človeka In obsega nebroj lepih misli. Friderik pL Bodenstedt: Odkar je nmrla madame Stael ni bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem* je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga Dr. Lad. Jskobovski: To knjigo bi človek naj rajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo braL Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj «em v nekem gozda pri Grleglach in sem bral kn^go z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na Bvetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdsj bral-- C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki ee borijo za svetovni mir. Hans Land (na shoda, katerega je imel lets 1890 v Berlinu)'! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po-sudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje spostolje, ki bi šli in Jo kriiemsvet in učili vse narode. Finančni minister Dunsjewsid Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa prlproata ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vaa, posvetite par ur temu delo. M»«n«t da ss as bo nlkdo več navduševal sa vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV, MsrsCaHe Js frtf Slovenic Publishing Co,, 82 Oortlandt Street, . New York Pity, H. T. \^4il4l»4t4tJM/,«i;illUI40M l/UO I* u U «iu M U * f ti "Mk : -..... ••-•• --fcfoauw Ž.- .....