obertniške arodne Izhajajo vsako sredo po pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo . 60 kr., za pol leta 1 il. 80 kr., z posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. Ljubljani sredo Januarja 1859. Strehe iz platníc debelega papirja Strehe pokrivati s platnícami debelega ali tako imeno-vanega pôpanega papirja (Pappendeckel) ni prazna rec, kakor morebiti marsikdo misli. Časnik dunajské kmetijske družbe, kteri nikoli ne lovi praznih muh, priporoča napravo takih streh in pravi, da némške bukvice, ki jih je nedavnej na svetio dal saksonski grajšak A. Schônberg pod naslovom: ,,Die Pappdacher; Erfahrungen iiber llalt-barkeit und Werth, so wie Anleitung zur Anfertigung der-selben. Sehonfelds Buchhandlung, Dresden" prav djansko ali praktično razlagajo napravo in koristnost takih streh. Navadne platnice debelega ali pôpanega popirja pa niso same po sebi za pokrivanje streh pripravne, ampak namazane morajo biti s katranom iz pre moga ali kamnenega oglja (Steinkohlentheer), s kterim, na priliko, tudi morske ladije ali barke mažejo, da jim moča ne škoduje, in se v štacunah lahko dobiva. Napravi si pa šlehem gospodar prav lahko sam streho iz vsacega debelega ali pôpanega papirja ali kartona, da je papir y le dovelj moćan, terden in gost. Katran, v kterem misliš platnice namakati, se mora zavolj nesreče ognja, ker se rad vname, na prostém kraji, ne pa kje pod streho, v kaki ponvi ali pa v kakem vzi-danem kotlu tako dolgo kuhati, dokler se popolnoma ne raztopi. Ta ponva ali kotel mora tako globok biti, da se platnice v raztopljeni katran lahko pokonci ena k drugi tako po-8tavijo, da se ga popolnoma od vseh strani dobro navzamejo. Eno uro je za to dosti ; katran se mora v tem vedno pri malem ognji pustiti, da se polagoma kuha. Potem se napojene platnice iz katrana ena za drugo poberejo in na kakošno dolgo mizo razpolozé, ki je nekoliko lože odteče, napravi, se dajo platnice na eno stran nagnjena, da se maz popolnoma in Ce se pa mizi zadej kako slonilo v se lože in sicer pokonci postaviti, in ce ima miza na drugi ae katran strani višji rob, in, kjer je najnižje, luknjo za odtok y y ki se z namočenih platníc stavljeno posodo steka. oceja, ne pogubuje, ampak v pod Posebnega priporocila so pa na to vizo krite strehe tudi zato vredne, ker se jih moča ne prime; podstrešnice , kar se v njih spravlja, je dobro so suhe in čedne vse shranj srez se notranje plati teh streh ne prime kakor cegelnatih streh ° v 1 in zameti snega eo pod njimi nemo Če poslednjič še povemo, da najimenitniše asekuracije n e ta vij V • sj tarife za zavarovanje takih streh kakor za take, ki so s bolja une s pi . V ï da tud olj v ceglom ali pl eglom pokrite, je menda to naj-) ognja niso nevarnise kakor krite. Ce bi si že naši gospodarji ne upali pokrivati hišnih streh s takimi plat naj saj prevdarijo : ali bi ne bilo prav, i m a j o da bi saj manje poslopja pokrivali ž njimi lastnosti dobre strehe, pa v , ker so verh tudi še cenejše. Ali so pa tudi za terp to je ed vprasanje y O kterem v tem priporocilu ni nobenega govorjenja. Ker se pa tako na glas priporočajo, bi vendar utegnili misliti, so y pa to morejo le skušnje do dobrega poterditi bi tedaj kdo tako streho skusil, naj nam ob svojem da v Ce po 5? Novicah pove y kako je z njo zadovolj Nova kèrma Marsikdo pri nas še misli, da v ruski Sibirii imajo samo led in sneg ; al ona je plodna kakor je nasa zemlja. Tako ravno sedaj priporočajo dunajské gospodarske novice neko pri nas dosihmal še neznano rastlino kot izverstno kčrmo ali klajo za živino, ktere korist se je poterdila po mnogoletnih skušnjah; zato omenjene novice zavracajo po zornost naših gospodarjev na to prekoristno rastlino, ktero posebno goveda in ovce rade jejo. Rastlina ta je sibirski dežen kakor ji na Horvaškem pravijo sibirisches Heilkraut), kteri ali s i b i rs k i b č r š t (Heracleum sibiricum L. v Sibirii raste do ledene Kam- y y m samo Da se pa namočene platnice popolnoma posuše, ali medvedji dlani čatke, v slabi (meršavi) in m erzi i zemlji, enkrat vsejan terpí 8 do 10 let, vsako leto prav rodoviten. Sibirski dežen je soroden našemu navadnemu de žnu ali voleji šapi kakor ga Hor- se morajo tudi na prostém kraji razstaviti tako, da se naj vati zovejo (Heracleum Sphondylium, gemeines Heil prej na eni strani do dobrega posuše, potlej pa na drugi. Ne kraut), kteri raste po livadah ali travnikih in je dobra dokler niso živinska pica. Kdor ne pozna navadnega dežna ali medvedje smejo se pa platnice ena na drugo naložiti, popolnoma suhe jih bilo narazen spraviti. sicer bi se ena druge prijele in težko bi ga bo lahko spoznal, ker dlane, pa pozna vendar tobak, mu je zeló podoben: na velikem in čez seženj (klaftro) Će se tako ravná, moreta dva delavca v malo dneh visokem steblu raste perje, do dva komolca dolgo in tri- četert komolca široko, ktero vsaka živina rada jé, posebno dokler je mlado. Poglavitna korist te rastline pa je zg y da ze toliko platnic napraviti, da jih je za eno streho dovelj. Naprava pokatranjenih platnic kakor tudi njih pribi janje na streho ne potřebuje nobenega posebnega poduka zgodaj spomladi začne rasti berž ko je zmerzlina ali kakošne poprejšne vaje; to delo ni na nobeno plat težko odjenjala in še vse druge trave spijo, in da je tudi pozneje in ne tirja nobene posebne ročnosti. Vsak delavec lahko opravi. ^ ga Stroški, da se streha s takimi platnicami pokrije, so, akoraj bi djal, za 5. del manjši od une, ki je z opeko ponočni mraz ne zaderžuje. Dežen že takrat dosti perja ima zřaste iznova. „Fundgt ube" piše y more gospodar živini pokladati, in ob kratkem mu da se je lani od 2štiriletnih stebel mesca malega travna (aprila) velikega serpana (avgusta) 180 y roznika 190 (ceglom) krita; zraven tega je pa taka streha silno lahka, velikega serpana (avgusta) pa 160 funtov perja nabralo tedaj se Judi vse podstrešje toliko cenejše napraviti dá tedaj sta one dve stebli skupaj 5 ceutov in 30 funtov ze y y kar se tiče zidovja in lesovja lene kerme dale. Poleg tega bi gospodar od 12 takih stebel, kadar dorastejo in so že dosti mocné, dobil na leto 30 centov kerme — in to je že kaj! kot 112 premernikov zemlje, in po tej prerajtbi se vidi, da njegov ali jedro njegovo presega zemeljiii obseg za obseg Ker je dežen ali beršt zlo košat, ga je treba po milijon in 409,725krat. sežnji (klaftri) saksebi saditi, in perje je treba smukati . .. . w v . I «V • I ' a. i Da moremo to silno velikost solnca bolje zapopasti. preden terdo prihaja. Da ga vec dobiš, pognoji zemljo, mislimo si solnčno kuglo votlo, v njeni sredi pa zemljo z let na istem prostoru ostane; luno vred, in luno tako daleć od zemlje kakor je res. zavoljo tega.jo boš tudi dobro opravil, ako vsako leto Solnce je zdaj tako veliko, da se luna ne le lahko v ti še bolj zato, ker dezen vec vsako stebio obložiš z dobro podelanim gnojem votlini okoli suce » temuč da še 42.900 milj prostora ostane to ne bo gospodarjem po volji, da se mora eno od lune do solncnega okraja. leto čekati, dokler zacne dezen roditi: ako vsejes dezna Nasproti pa je snova ali materija, iz ktere je kalilo seme še le čez leto in dan, solnce narejeno, 4krat rahleja kakor je snova zemlje letošnjo spomlad, ti bo namreč drugo spomlad, pa kdor caka, pričaka lepo kermo. 9 da ga en del naše i in je Za to ga sejejo radi tako, kim ove a, drugi del pa mesca svečana. po primeri le tako gosta kakor černi ali ebenoví vsejejo mesca les ali pa rujavi premog. Za tega voljo je solnce le 335.499 težji memo zemlje, ali, če bi solnce in zemljo vagali, bi Vsaki gospodar ima gotovo blizo hiše kak prostor, na tisto stran f kjer vagaino zemljo, treba bilo 335.499 lozili solnce. ki mu ne donaša nobenega dobička; naj tedaj ta prostor zemelj položiti, da bi odvagali uno stran, kamor srao po globoko izorje, pognoji in potem vseje dežna kakih 10 do 20 stebel ; pa bo imel pri roki 30 do 50 centov kerme. To je pač lepa reč! Seme deženovo prodajajo vsi imenitniši semenarji, po Gosp. list." sebno pa Karl Mayr v Peštu. *) » Gospodarska skušnja. (Pod ga ne pregnati), ki so dostikrat gospodarjem velika nadloga, svetuje francozki časnik „Globe" nek gotov Preiskave na polji slovanské arehaiologije. O groinski sckiri imenovani : „ I aran balta-sekira.*4 Spisal Davorin Terstenjak. Kadar germi, rečejo slovenske matere svojim otrokom: „Bežite pod hram, otroci, da Taran balta-sekira na vas ne padne." Kadar je Prekmurec jezen, rad zakolne: „Da bi te pa popolnoma nedolzen pomocek: namrec navadno ali zadela Taran balta-sekira!" vinsko rutico (Garten- oder Weinraute, Ruta graveo- lens), ktera naj se posušiti dá in potem v šopičih sèm ter tega tjè po ske v vratni stožer zapičiti, in kuga bode iz vasi. S n přežene žitu ega môla. Taran balto-sekiro" lahko v boji vsako glavo na pervi mah posekáš. S „Taran balto-sekiro" si lehko dežja sprosiš, ako jo trikrat prek visokega doba veržeš. Ljudi kteri v bajo (copernijo) verujejo, na veliki Naturoznanske čertice. Solnce. Kraljica na nebu, ki našo zemljo osvetljuje in greje, ki v četertek po njivah iščejo „Taran balte-sekire." Pra- , kadar germi, pade s černih oblakov na zemljo. vij o da in zleti tako globoko v zemljo, da bi clovek imel 7 let kopati, preden bi do nje přišel. Al čez sedem let sama našim slabim očém in ktera se presredji le čevelj ali 12 pavcov meri in se nam kaže kakor kugla, pride najde! na svetio iz globoke zemlje, in srečen » kdor 1® Černe šole dijak jo je nekdaj našel in svoji ma V • aj veći ajmanja pa 2. malega ser zdi 1. prosenca ali januarja, n pana ali julija, je pervakinja izmed vseh planetov; ona je teri dosti dojeva pripravil. Krave so močno vimjale, vsaka je dala vsaki večer vedro mleka. in srednica neizmernega Al enkrat je odjahal na pozoji (zmaji, lintvernu) v kterem kolikor nam je do- oblake, in vkradla mu je „bela žena" sekiro. Od one zdaj znano, 28 planetov, 21 lun in sto in sto tisoč repatih dobe ni bilo več sreče pri hiši. zvezd in asteroidov suce po neskončni modrosti Stvarnika Toliko sem zvedel o moči „Taran balte-sekire.u nebes in zemlje vezane vse dru Na njo so po skrivnostni navlečni moči stvari na nebu z našo zemljo r> vred V z njimi vred delà ona veliko deržavo, v kteri veličastno kra- stili Boga groma in bliska. pa ne, da bi sebično gospodarila Jjuje, svojim milostnira krilom pak da jim je dobrovoljna mati ku n-o m Da pa solnce zvonec nosi med vsemi njemu podložními in bliska. Kaj bi utegnila ta „sekira" biti? Arjanski (indoevropski, indogermanski) narodi so ča- Indi so ga imenovali Pard-pod ž an jas. To ime se ujema s slovensko-litevskim: Per- Perkunas-om: imenom za božanstvo groma svetnimi stvarmí, izvira od tod, ker jih na 1 • V m Pardžanjas pomenjuje po Pottu : r> Der ringsum m presega vse. Masa njena je namreč 720krat večja Erzeugende ker tudi grom in blisk pospesujeta rodo kakor vseh drugih stvari njene verste, sicer ne veliko večje memo lune, al to izvira od veliko Zdi se nam solnce vitnost zemlje. vecje daljave srednja dalji 682,440 milj od nas; luna je od nas le 51,800 milj dalj solnca od zemlje pa znaša 20 milijonov iu Al bog groma in bliska ima še druge imena, ktere so nastale večidel ali po blesku iu s vitu bliska, ali pa po glasu in ropotu groma. Koliki locek Ce po tej daljavi in njegovi dozdevni velikosti preraj Tako se je pri starih Slovanih tudi bog groma i u tamo solneni p prernernik ga najdemo da je tolikšen bliska velel Perun po učenem J. Grimrnu od perem ferio. Nemci so ga imenovali Thor, in to priime J. Grimm stavlja k imenu Taran is, kakor se v Vêdah Indra, Naša kraetijska družba ga bo skusila berž dobiti, in će ga indiški Jupiter veli, in h keltskemu Taran, Taran uk, dobi H v a 1 ti klaj k (T spodar ga bo rada dala vsem, ki ga bojo hotli poskusiti sakega gospodarja mikati po kar P V Ce da mora hvale kakor prida. Al vse sk tako so Kelti imenovali boga groma in bliska. je dobro, obderžimo ! Saj tudi od koristnega mačjeg # » r trave) pred 20 leti ni pri nas skor noben go Obširniše o tem se more brati v mojem spisu: „Ueber den Gott Jarmogius" v Mittheilungen des historischen Verein* fiir vedil Vred Krain. Pis. 3 J. Grimm si prizadeva dokazati, da so se po prelazi auf den Nacken (Vritras), schlâgt, festmacht — der schátze v glasnika nahaja, in glasnika indogermanskih jezikih kteri prelaz se res v arjanskih jezikih reiche vielen Theure, und das gestumpfte wiederwezt.^ v t kakorsno tudi najdemo v Tudi nordiški Thor i ) kolje s seki ro velikane, in da y nastale oblike T Th y P K i in geršk Ksçavvoç, der Donnerkeil jo je tudi slovanski Per kun povesti o Taran ba 1ti Taran imel • v 5 pneujejo se k i ri. Vse to je res, al arjanski jezici imajo v se prikladno koreniko za zlago poznamovanj drugo prav T a r a n i s. » Taran balta sekira" je na enem kraji bila sekira, na drugem čekan ali čekič*) (Hammer) T y Taranuk, Th 5 in ta je t tarem, Orodje je toraj imelo križe v o podobo, zato kranjska pri schlagen, brechen, poltem, in T toraj pomenjuje to slovica: „Křižem baltič", ktero nam je naš slavni Po kar P ende feriens, tundens, iciens, der treffeude, schla- ženčan priobčil. » polternde, schallende Tudi orodje nordiškega Thor a imenovano mjôlnir Da so boga groma in bliska stari Slovani tudi pod je imelo križevo podobo.2) Sekira je toraj bila po imenom T božanstvu Taran. U častili, poterjuje napis na rhetranskem sveceno orodje, in sadaj zapopadamo, zakaj so bile T dalj lastne imena oseb in kraj imena CEPIN, TAPVR, TAPON, ktere nahajamo na no T y T itd (glej časopis Krok, renskih rimsko-slovenskih kamnih, tako omiljene. 9 379). Zloželevnica slovenska (Dalje sledi.) k balta-* po njem Parom te trestal Y> Da bi te zadela T se torej ujema s slovaskimi : „Paromisko i Paro m ova gul itd y trel y k te zabila potne bisage Prijazni dopisi do strica Bercka Dragana v Pa kaj ima sekira v rokah boga groma in bliska Verbovcu. opraviti ? Znano je y da bo ar groma in bliska ima kamen, Kar smo potovaj povedati, kakor t y id kar k rogi o, tako indiški Indra svoj a cm an akmen y po prestavi: kamen (glej Rigvêda 18, 1 9.) Písmo i, je dosti lože drugim imo si potovaje mislili. Arthur Schopenhauer. litevski Perkunas svoj aszmů, nordiški Thor svoj ha mar in Dragi stric Bercko gerški Zeus svoj akmon (Hesiod Theo ar 722). Al kako Ker ste me želeli pri sebi imeti dva cela mesca bi prav po domaće kremljala o starih boljših casih, y pride sekira v ujegove roke? Ne samo spicasti kamen se že napotii proti iztoku v blaženi Verbovec açman, aszmu, akan, vokan2) „die spitzige Felsen- Vida meje gnala proti jugu. y da sem al baba zackeu je služil bogu bliska in groma v mitologu indo Saj se še germanskih dragi stric, dobro spomnite babe Vid ~ ~ ------— — ~ ..... .........o..... v ov ouj uia^i siiii;, uuuiu PjJUiJiiii ic narodov za poznámek bliska in groma, temoč Babica Magda je nama veckrat pravila o njej da kadar tudi kij in klad v o „Keule und Hamer." To kladvo se je je še ona živela, je bilo malo bolnih, ker Vida je ozdra ?a; ona je nek poznala vsako zel in vsako štupo velelo pri Škandinavih mjôlnir, od korenike ma! con vila ke tundere , conterere y m po J. Grim ni u odgovarja besedi vedila je kakor homeo- in alopatkarji. Baba Vida pa mjôlnir slov. inlnja, blisk, serbsk. munja, staročeski: je pobegnila daleč na nek morsk otok, ko so ljudj m'ln*, „quod conditur, quando čadit de coelo", toraj: Don- srebat juho nerstein, Donnerhammer, Donnerkeil, (Mater Verbor s. primeri slovenski malj, Hammer, malin, m e 1 i n, Miïhle, prav za prav: conterens, contundens instrumentum, das Zermalmende, Zerbrechende, Zerschlagende. piščance pražiti, kavo piti in zato je toliko boleziu sedaj od počasnega volčeca, kteri postopače napenja, do berze kolere, ktera člověku skoro ne dá časa y da bi si culico zvezal za pot prek božjega stolca k starim očakom Baba Vida je ozdravljala vodo zato sem tudij Razun špicastega kamna, kamnenega kij a in kam- se podal k bistri Sa\ v rv// m a ««â nenega malja, kladva najdemo blisk in grom v basen unucic?" ini. „Kaj tudi Ti si bolan, dragi moj bote Vi, preljubi moj striček Bercko, žalostno Da da bolan sem. hudo bolan m sicer me stvu arjanskih narodov simbolovana pod podobo sekire ali me prasaíi. balte: Iudiški Indra = Jupiter, Zeus, Thor, Thunnar, boli serce zavoljo napak devetnajstega stoletja, boli me veliko zsrubo starih Perkun, Perun, Taran tolče oblačne velikane in stramore od samega premišlj cez z orodjem d r u g h a n drog, tudivadžra „ein knottiger dobrih casov. „Glejte starokopitneža Stock." Tej besedi odgovarja po zvočnih ali glasniških po sali. bote mi opona-staro kopito, da bi te še imel, na kterem mi je stavah slov. bakla, baklača ein knottiger Stock. Pa tudi crevljar perve škornje napravil. Kako močno so stare škornje sekiro mu pripisujejo. V Samavêdi 3) stoji po Benfeyevi derzale in kljubovale mokroti in blatu in — kak dober kup prestavi: „Der sonder alien Schluss sein Bei 1, bevor er so bile I Pa pustimo tozbe, saj slavni pesnik poje: * Benfey v svojem „Griech. Wurzellex.^ P v svojih „Etym Wir leben! unser sind die Stunden! B op p v svoji „Vergl. Gramm.", in drugi učeni jezi Forsch." koslovci so več takošnih besed na svitlo sprav Und der Lebende hat Recht. zmenjuje s pi primeri vediško h 9 italski P zato P konj, nemšk. konjska bogi h p se It , kelt. gerški Perve dni mesca horvatskega kolovoza sem se podal tudi jaz, dragi stric, na kolovoz in sicer železni. Bistri nvccfiog = xvccftg, češki: kap rad, křepelka, slov. p P P , prepelka, ki truncus, slovašk m p k slov. p ez, polsk. kien klizki in plzk slov. lat. černko z imenom „Triglav'*4 me je peljal proti stari Celeji. Herzal je veselo in žvižgal si kakor Talijan, kadar na suhi polenti ima še želvo, — sai ie vlekel slavno dete verbovsko jecur in slov. jetra, slov. beine horvatski P in k die Schien — saj je IVa železnici clovek hitro dalje pride P si tudi hitro P se najde tudi zmena glasniko 6 ćrevljar. V kranjske 9 Vecidel čuješ b die Païmweide, primeri fîovç, bos, in sansk. g g g za y k. d m g glasnika f in tako tudi d in g primeri dlbok in glbok d g in g i d in gnarje, d dosti skusi. Posebno člověka zdravih jeter veselí družba7 v kteri se peljá. Meni nasproti je sedel visokoučeni profesor rimskih pandektov. Visoko čélo in velike očalnice , so Berž gerško ptog itd. Kakor se zmenjujeta kakor plužne kolesca (strie! le malo manjše so bile) Ni J « Ani 1 Z m^ I /V lf «V-« « • M V V . « * V A« in Pis k Beri izverstni spis J. Grimmov: „Ueber die Namen des 0 g r o m s k e m pričale, da je ta moz važen ud v republiki učenih ko zine, mu poznam hitro po kljunu, da je iz dežele intelligence, kjer žolti pesek valja slavna reka, iz ktere mi Oonners". Berlin 1857, bei Dummler str. 8 itd g r o m s k den Gott Jarmog sk dalj J Sama veda ed. Benfey I, 3, 2, 1, 2 m oj gon omenjeni spis G ri mm _Mythol.tt 5) Ueber yy stran 164. 1174 ') „Zeitschrift fur deutsche Mythologie" II, 296. III, 105 itd. Besedo čekan, čekić, der Hammer, poznamo še na Stirskem tudi Horvati jo imajo, Rusi pa čehonj a — zabijanka. 3 Ti Heimskringla, Hakonar Godasaga" XVIII. Ni Verbovčani nismo še pili. Stric! ali veste: ktero reko se še jezikoslovci prepirajo: ali ima ime njeno po menim 2 Ne Donave y ta iz Švabskega teče, in pre ali pa po „lubu" svoj početek v Ijubem cc Nemščina, ktero je tolkla, je bila pol berolinska pol bivavci te dežele slnjejo kakor mi Verbovčani po svetu, ne Veltave, akoravno je tudi zemlja, skoz ktero Veltava ljubljanska, kakor jo govorijo stanovavci v onem koncu mile teče y » ein Kalifornien an Intelligenz" ne tudi Ljublja Ljubljane, ktere dražij nice, akoravno tudi ob njenih bregovih živijo prebrisane železnice s „podkováním karfom sem si mislil da glave ; reka ktero jaz mislim, je ona, kraj ktere stoji u To storijo Krakova se lahko pride slavno mesto y y kterega Bog obvaruj od zadej pogledati ali v Berolin, in da mlada Krakovčanka bode v kratkem času zaročnica starega Brandenburgarja z rnastno baroko pa z visokega turna, v kterem stanujejo gostoljubni pre Slišij » y frajl bivavci in kjer prislovica velja „Eine jut jebratene Jans ist ene jute Jabe Jottes." Moj nasprotnik je večkrat jeknil in se pogostoma za Malo-Frigus, kinje prijazno odgovori. „Morebiti so to Vas ujic nagovorim jaz svojo ljubo roja- mi prav Vi ste ja Kranjica?" Res, da sem Bo moj moz bo kmali ; sedaj potuj ___. or „w obvar y litke lovil. Poznal sem hitro, da S* pridni ljudi pravijo, u« „ punivw nui ujaju . v i/iiua , l< ii^uo, uoijo v [jia^aiu ucnic OIUVCIJHrlU , Kalili iSc je sOZliailiia Z Bacchus. Al to ni res. Moj tovarš je še živel v brezza- starim Brandenburgarom? „Vidijo, gospod. to je bilo tako-le : da putiko putika martra. narejajo: Venus 3va na Lásko, in berž ko prideva domů, bode poroka." Beseda dá besedo. In tako dalj vprasam dekle slovensko, kako se je soznanila z koňském stanu y in je bil ud slavnega berolinskega „Tugend Jaz sem v Baden-u poleg Dunaja bila štubenmadel bunda"; tudi je imel lep medvedov kožuh, kteri ga je gospod pa tamkej v toplicah varoval zime; tudi jele edino pivo (ol) serkal; y m oj y in tako sva se soznanila.4' Ijene yy putike y « neusmi mu nič drugega ni naredilo, kakor da si je u Vi, dragi moj stric, veste, da jaz rad podučujem; zato prevcc glavo bělil z „principia juris romani" in je prevec prernisli, podnevi in ponoči štikoval po plesnivih folijantih. Dunajski in že tako starim človekom sem mladému dekletu tudi dajal nauk čez nauk, naj dobro in se poroči s ptujim preden kaj takošnega stori zdravniki so mu svetovali, naj gré v krapinske toplice. Tudi jaz sem mu hvalil Krapino. Krapina „for ewer" v glasa in Starec Brandenburgarski je spoznal iz mojega terdnega mukah r putike « T mahanja rok, da mu strežem mu rečem. Al moj tovars strepece vsa Vès nevoljen zareži: „Was reden sie da so lanje? Was is ene Sprache?u Ljuba zaročnica mu odgovori: ,.Es po njegovem plenu. kokrat pri imenu „Krapina. u yy Tam v družbi možkih in zensk kopati se in spati, das fiir ist eine krainerische: sie srleicht der slavisehen." Starec ------------ ------- - - X----- -- --- I---7 -----------i vi v II UVI DlUMOVIIVU. ^FIUIVV/ kteri sem vse svoje žive dni samši spati vajen in še je bil zadovoljen, pa tudi jaz, da je železni konjic zaherzal • V • V i • i • V • . jaz, komara in mušice zraven sebe ne terpim Ti nesrečni Horvati! hribe, to ni mogoce! v stari Celeji, ker bal sem se na kopnem dobiti — morsko Da bi Krapina na Nemškem bolezen. Moj Brandenburgar se je spet začel na smeh proti in smehljal se je tudi proti stala, kakošne palače bi se že vzdigovale prek čez najvišje al na Horvaškem: „keine Civilisation, kein Fort meni deržati, ko se poslovim schritt, kein Comfort Nation !" Kaj pa da ! o juter Jott, diese ungliickselige svoji zarocnici; jaz pa y dragi moj stric, sem iz voza sto mu rečem : grossen Verlegenheiten" ; vendar mu svetujem zavolj pres- pridneži.) «„Cl^a i„ — —„ vr___^ yy Ein kleines Land mit pivši na glas mermral z Hamletom: „that one may-smile, and smile, and le a villain. (Nekteri ljudje se znajo na smeh deržati in smejati, čeravno so malo- nete „putike", naj le hrabrega serca potuje v Krapino. Pri Polcanih sva se locila jaz pa v stu denice. y on je šel v toplice Da ste mi zdravi, dragi stric Bercko! Slava Verbovcu! Ne pozabite svojega unučica Vicka. Berolinsko narečje mi, kteri govorimo n osterreichisch deutsch" težko razumemo, zato sem vesel bil, da v Polčanah dobim včs drug vis-à-vis. Mislil sem si, sedaj mi ne bode treba tako zlo ušes nategovati ; moj dedlek je morebiti kakšen Stajerc s svojim težkim „Sterztemperamentom", kteri ni tako radoveden kakor so Berolinci, juter Jott" zdihne, vidim spet, da sem přišel le iz dežja pod kap. Možicelj moj je bil srednje postave; lice je bilo rujave Spominki na Dolensko 9 Kakor si spehano in onemoglo truplo želi krepčavne hrane pa sladkega počitka. tako tudi duh naš do dolarem y al ko „ach, lieber trudu hrep oživil za novo delo po oddihu, da bi se nekoliko okrepcal in pač clovek tudi izhajati Kako bi m«gel y ako bi neprenehoma vprežen bil ko cerna živina! barve, kakor jabelka, ktere mi Slovenci imenujemo kosmače. Dosti prezgodaj bi mogel v kertovo dezelo Plešasto glavo mu je pokrivala mastna baroka, cêlo pa Kdor si hoče duha izvedriti, naj prime za romarsko je bilo nabrano kakor V • V ogerske čizme ; dolge cipote pal in naj gré po svetu je že stara beseda. In ta je (noge) niso še znale nič od yy putike a Moj možicelj je imel tudi moje vodilo. Kdor pa ne more v Rim, si izbere bližnja le prebogato matico Ijubeznjivosti do zalega dekleta, ktero je poleg njega sedelo. Lice deklično pa je bilo pokrito z zelenim velom (šlarom) in tako ni bilo mogoče spoznati nje značaja národnega. „Ich wusste nicht woher sie kam." pot, in ker pí domača pesemca y da 5) V dr u 6 y sem se lani namenil y Dolencom solnce sije gledati nekoliko dolensko stran • V v Vi y gospodine, priđete iz Slatine (Rhoitsch-a)?" in prepričati se, je li res to ali ne, kar nam pesemca praví Do tjè y kamor nas Potočnikova „Dolenska" vabi, ki veli nagovorim mastno baroko v kakošno je tam življenje?" yy Slabo, meršavo, o Kissingen, o Wiesbaden! je krivo vseh teh pomanjkljivost, weil in kaj Sauerbrunn nicht Pridi na brod Kerški s Triglava yy liegen thut in karja Slovencov Deutschland." Tři imaš spet antipateti ter mu si mislim in hitro iz žepa potegnem pokažem, da „Deutschland" sega do Tersta, in verh tega mu še poterdim, da posestniki „Kisele vode tabart ravno nisem bil přišel, vendar pa sem prezivel pod milim dolenskim podnebjem mnogo prijetnih ur, tudi sem marsikaj vidil in slišal, kar bi tudi častitim našim braveom zemljovid utegnilo mikavno biti. Zapustivši posti Tedaj pero v roke! Žvokelj go8tivnico na nek a so terdi Nemci. Vendar ni še hotel z menoj zado- danjem „Per voljen biti. J v V Potem zacne grajati, da na Stajarskem nimajo nika- koršne „Gartenkultur." Še le ko mu pokažem njive polně arši" sem jo udaril popoldiie iz Ljubljane Škoda, da so mi černi oblaki veselo potovanje enmalo gre nili; saj to vsak vé, da dež ni ravno prijeten popoten tovarš bil dobro skozi mesto in grudaste ulice zelja y je omolknil. Sedaj se oglasi tudi Evina hčerka. Mislil sem y da je Pretresel sem se sv. Florjana. blizo 4 štirj. milje obširno ljubljansko močvirje ali „m Pod zvonarjem se mi že odpre pogled na ah" tudi kerščena na bregu modre reke, al goljufal sem se; kakor mu tukaj pravij in na bližnj gore Takraj mlado dete je bilo iz bele Ljubljane, iz mesta, o kterem cesarskega prekopa, kteri je najočitniši spricevavec posebne 5 akerbljivosti rajne cesarice Marije Terezije y se bolj pa raj- kolo ali pa cel voz, če bo treba rt Dobro rečem nega cesarja Franca I. za svojo Ljubljano, stoji na desni samo ce bo le res?" Nekoliko potolažen po besedah voz strani ceste spominek, da je na tem mestu nekdaj stal nikovih prideva počasi cesar Franc I. t ogledovaje a ia Eizele Beizele do zaže od tod veliko planjavo, ktero je ljenega kraja, in glejte! vozač je imel prav. Kakor so me njegova mogočna beseda prenaredila iz smerdljivega moc- namrec ze v Ljublj • • , •• fT* I V. . I i • a 1 ¥ \f nlr^MÍ/vfííř _ , večkrat dobro postregli virja v rodovitno polje. Vidši spominek ta in cesto do Iga r> Mokarj tako so bili tudi tukaj pripravlj y pri Ij ud ni nama kolo se spomnim mičnih besed, ki sem jih bral v življenjopisu posoditi, ki se je k sreći prav kakor nalaš najnemu vozu V tem pa se je vreme zvedrilo in ko se zopet na Hradec ko vem, ki ga je spisal gosp. dr. Bleiweis. *) Ko je stal rajni cesar Franc na tem mestu, kjer stoji r prileglo. voz vsedeva se je penjala pisana mavrica planjavo, sedaj spominek, in je pred seboj imel obris ljubljanskega mili up v serce vlivaje, da dež je skončal za danes svoje mahu, je zagledal deleč doli pod hribom vas Studenec. poslanstvo v Ka ko lepo bi bilo Je smehljaje rekel blagi car V poprej ako bi odtod, naravnost tjč do Studenca, se Kar sva z vozačem prihiteti. Čili konjiček je hitel urno naprej zamudila, sva skušala zdaj Čedalje bolj se In rajni mestni poglavar Hradecki je je kazal pred manoj ižanski grad, cerkveni stolp studenški peljati mogli!" včs nadušen zgrabil mile te besede cesarjeve pa -Vse, presvitli cesar, odgovori! : pa je bil viditi, kakor bi raste! polagoma je mogoče, da je le terdna moj duh, kakor tud bavile iz zemlj tam v okolici Al Iga kakor pa krog volja; tudi ta cesta ne bo nemogoca." In res! čez 2 leti so prišli že pervi s senom obloženi vozovi iz v Ljubljano. Nevtrudljivi mož je pokazal, da terdna volja staro imenitnost zasuje močvirja in zniža hribe. njanega studenca" na gričih, od kterih sem Zeg« aj govoril v y Studenca, akoravno ima ta kraj tudi svojo Kd pae ne pomni Natanjčni popis imenitnega močvirja se nahaja v » SI. ali sam ali po naznanilu druzih za Avstrijo žalostnih pa tudi slavnih časov, ko je nam Romarji*4 za leto 1858 str. 59 — 72, pa tudi priobčile so rec mogocni Napoleon I v začetku 77 Novice", Un kraj toraj se podajmo urno naprej sie d n j i č .. . «cv.wt.xv* nepremag.ji* , kjerkoli se je z našimi v kake pule spustil po y zidanega y mosta, kteri se bo umaknil kmali dobro oklesten. In glejte, ljubi bravci, ravno oni griči nove m u, sem se locil od velike dolenske ceste ter jo udaril s svojim vozačem po stranski, ki pelje proti ^dalje proti Laščam, Ribnici, Kočevju itd. Igu in poleg bodo na veke yy Zegnjanega studenca" in Bele cerkve so še zdaj m žive pi avstrijanske moci in hrabrosti Kmali tjč od Dovolj kervi avstrijanske, pa se vec francozke, se je ondi mosta je na levi ob cesti botanični vert, ki sh ran uje prelilo in kar je prevzemalo mojega duha, ko sem se peljal zraven ptujih rastlin vse domače in kjer se naša nadepolna proti Studencu, naj sledi tukaj v naslednih versticah. mladina uči rastljinoznanstva. Naprej pelje terdna cesta na ravnost Približal se je bil jesenski čas leta 1813. Glav a v čez nekdanjè močvirje. Čudna sprememba sveta! strijanska vojska kar se je je v naših krajih s F Pred malo leti je bilo tukaj polno vode, mahu, ločja in bičja ; m borilo, je stala o tem casu v Gorotanu, naslonj ako bi se bil člověk hotel tù sem podati, plaçai bi s svojim levim krilom na Ljublj in dolensko stran. Skle bil gotovo svojo derzovitost z življenjem, al zdaj je vse nila je francozka stran, levo krilo V • h od gla vojske drugač. Čez sredo nekdanjega močvirja pelje lepa in terdna odcepiti y napasti ga cesta ; ob nji nas spremlja jagnjedov drevored; na obeh sklepa pritisne francozki general Pino stranéh pota pa nam kimajo nasproti plodne njive in pisani in popolnoma pokončati. Vsled tega o rodu Lah) v Ljubljano iu se dvigne 6. septembra z 2 batalijonoma proti dvigujejo travniki; tù in tam se neprecenljive šote. Res, da ni celi kupi za naše fabrike Višnji dolgocasno tù potovanje. Le Mi lut Morebiti bi bil silil tudi še naprej, al polkovnik rič, ki je primarširal iz Karlovca čez Jastre- ozri se nekoliko krog sebe, dragi spremijevavec moj t Zadaj bersko in Novomesto, ga je zaderžaval tii s ti odtod lepša kaže kot od^ druge vidiš belo Ljubljano, ki se strani; od nje proti severju se dvigujejo Rožnik, Šmarna huzarje gora hodu poldrugo kompanijo gradiškanskih graničarjev in z dvěma oddelkoma do noci. Francozi se vernejo proti večeru zopet v y za njo gorenski velikani. Ako se obernemo proti za- Ljublj y njega nas pozdravlja visoki Krim, na desno tje naprej od namrec tema Žalostna gora in okolica verhniška ; proti izhodu se jih doteče pi al naši niso liotli rok križem deržati. Ko se edi, udere Milutinovič s huzarji za njimi, in oba batalijona Ze „-wgnjanem studencu pa vlečejo za ravnino nizki grički, o kterih je po versti tako razkropi, da se več dni ništa zediniti mogla. Velika množica je celó poginila. Naši so razun tega, da je bil ti niso nad- viditi prelepi grad Rakovník, farna cerkev Rudniška jazna Laverca itd. Le-ti grički se do i P"- „Zegnjanega studenca" hrabri polkovnik Milutinovič nekoliko ranjen zgubi li pri -(vaší ob véliki dolenski cesti) vleccjo včs čas na izhodni pi le malo mož. Kaj tacega se Ft strani našega razgleda, nekoliko zdolej omenjene vasi pa jali y se zasučejo skoraj naravnost od izhoda proti jugu- Okrenejo Ljublj zastavili so toraj s pešci prihodne dni celo cesto od me do „Zesrnianeíra studenca" in naznanili to namest- se pozneje ti griči v dolino, ki na južni strani memo Želimeij nemu kralju talijanskemu Evg proti Turjaku derži, omenjujejo jo skozi in skozi na levi To ljubi bi y strani, dokler polagoma ne narastejo v precej visoko Mali ločnik, na ktere temenu cerkev Turjaka stoji. Ravno omenjeni griči od denca" sem proti Zelimeljski dolini in Turjaku so dolenski od Ljublj goro sv. Ahacija poleg Zegnjanega stu nega gledišča y izor žalost- kterega priča je bila ta okolica. Slušajmo je bil začetek in pervi pi kaj nam zgodovina dalje pripoveduj 77 V tem. ko so Fi do 77 Zegnj strani to, kar je terdnjavam unajno obzidje; in da so oni armado, se je bil tu naših celi gradiškanski batalij za obrambo sovražnika res vsi pripravni in kakor nalašč, unima dvema oddelko se bomo v kratkem prepričali. huzarj vsled perve pljuske cesto studenca" zastavili s svojo z v y ktere že poznamo y VÍ8njigori zdruzil, in sicer 9. septembra Ta dan se Pregledovaje okrog in okrog znani in neznani svet me vzdigne polkovnik M i lut na enkrat res kaj neljubo iz mojega premisljevanja zbudijo debele kaplje dežja, pa še nekaj hujega — šina nama je namreč pri prednjem kolesu počila. „Kaj pa bo zdaj leží Jioj tain za unim-ie gncem • V • V nic ni ondi v Smarjo mahoma od č proti Smarji, ktera vas Po sporočilu sprednje straže najde ažnikov bilo. Al ko tjč primašii y Fi astavlj y rečem vozaču kdo nama bo tukaj na šamoti šino varil?" nevarnost za naše velika. Toda Milut bila je tedaj č je bil hitro Al fant me lepo potolaži: „Tam le je pristava Mokar je va („Slonova" iz Ljubljane); ondi bova dobila drugo V našem kraji pomeni beseda „pljuska" to, kar veljá Nem *) „Nekrolog des Herrn Johann Ne p. Hradecky, Bur-germeisters ia Laibach." Von Prof. dr. Bleiweis. Laibach 1846. com beseda „Sch lap p pregovor, to je, X] se veli tudi kraj w Pravo pljusko je d veli P 77 Na PI i us k med Zatićno in Medvedjekom v dolini Pis r pripravljen ter z malo četieo, ki jo je ravno krog sebe imel, neprestrašeno napade Francoze. Precej hudo se po- kajo K sreći pritisnejo v tem se druge kompanij naših y vzajemno sovražnike primejo, iz Šmarije preženó ter jih proti Ljubljani zapodé. Namestni kralj Evgen je bil zdaj v hudi zadregi. Vendar je sklenil tukaj do dobrega v kozj rog vgnati, naj velja kar hoče. Poklical je toraj v Ljub Ija gardo in večidel vse vojake od Di Veljalo je najpoprej polkovniku Milut • V griče ktere, ljubi bravec, tu pred saboj vidiš gornje Save, u, ki je bil . od posedel Studenca namreč tjè proti Beli cerkvi in naprej proti Le- , naslanjaje se na ono kerdelo brodskih graničarjev sicju, ki so y stali ob Ljublj proti Zalogu. Imel je hrabri mož ojstro povelje, terdno stati in le največji sili se nazaj vmakniti v Višnjo goro. Tako so stale reči dné 9. septembra. Potem ko je namestni kralj princ Evgen z večjim od delkom svoje vojske 11 ptembra čez Ljubelj in skoz ko d v trej 12 sept Ljublj dospěl z blizo 6000 vojaki proti Šmariji se je vzdignil zju- , kjer je i kakor nam je znano, stal polkovnik Milut kompanijami gradiškanskih graničarjev. Res malega kerdela proti taki sili! y vides proti Milutinovič poldru n o v i č s 6 nevarn stan Francozi so jo mahali na vemu krilu naših, in so mislili s tem prekaniti V tem pa so přijeli z dvěma batalijonoma ono s i č e m. ki kompanijo naših pod stotnikom Nik je stala na gričih ob desnem krilu cesarskih krog Lesičj namrec. Stotnik Nik • V jaderno nekterim svojih ljudi za ajeti ; z većino graničarjev jih z; ukaze, sovražnike od strane 7 pa prime Francoze z bajonetom, jih zapodi sopet z gričev in ujame pri ti priliki 70 Francozov. V ravno tem času je přijel sovražnik levo krilo cesarskih pri Bel največjo silo. Akoravno od dveh k z gardnih batalijonov od spredaj in od strane napaden, se je vendar stotnik Martini s tremi kompanijami Gradiškanov sovražnikom hrabro zo-perstavil. Terdno kot zid stojí s svojimi, ob enem pa je tudi zaukazal hrabrenu z malim kerdelco strazmojstru El g s 40 možmi w J y naj sovražnika od strane prime. Po modri ti osnovi in hrabrem napadu sta bila sovražna batalij hip je bila Milut • V azprašena in v beg zapodena. Zmaga Pa ne le tu, ampak tudi poleg Zaloga so se danes er je cesarski major Reinbach s 3 kompanijami tepli brodskih graničarjev in malim kerdelcom huzarjev veliko vecjemu in mocnejemu stevilu Francozov z najvecjo hra-brostjo zoperstal in jih tudi srečno zmagal. Iz vsega tega, kar se je dne 12. sept, poleg Zaloga in Smarije godilo, je posnel general Rebrovič, kije stal z majhno reservo v Višnji gori, da je imel sovražnik veliko armado zbrano. Bal se je pa, da bi ga Francozi drugi dan še z večjo silo ne přijeli ; zato je sklenil umakniti se s svojo sprednjo stražo nekoliko nazaj ter nasproti iti pomoci, ki je je pričakoval od Novega mesta. Hotel je potem sovražnika na novo prijeti. Medvedjek se imenuje nizki griček, ki stoji med dolenskim St. Vidom in Trebnim; kakor nalašč je napravljen za kako obrambo, ker se unkraj njega proti Trebnemu cesta skoz ozko dolino vleče, ob kteri se po gričih ob obeh straneh sovražnik lahko unemiruje Do Medvedjek a se je toraj general Rebrovič s svojimi umaknil, in prav je storil, zakaj koj 14. sept, je sovražna divizija Marcognetova s štirimi gardnimi batalijoni se vzdi nila iz Ljubljane proti Šmariji in Višnjigori. Ker pa ta kraj pražen najde, si ne upa dalje po cesarskih stikovati, or ampak se verne zopet 15. sept. v Ljubljano, gardo pustivši v Višnji gori. V i . Se bi bil sledil s svojmi mislimi hrabromu obnašanju naših vojnikov na tem mestu, ker kervava igra v teh gričih se ni končana y al priderčala sva bila z mojim voznikom na St ude ne c, in kar se je nekdaj godilo, se je zdaj iz spomina umaknilo temu, kar je bilo danes. (Dalje sledi.) Dopisi Iz Sibinja na Erdeljskem 30. dec. — Danes Vam drage v Novice" iz daljnega sedanjega stanovanja le toliko morem pisati, da Vas nisem pozabil; drugo pot, ako Bog dá, kaj več, ako ne pozabim milega svojega jezika, ker tukaj se govori le nemško, saksonsko (drack si mir di hôund zr driick mir die Hand), valaško in madjarsko (ne madžarsko, zakaj sy se izgovarja kot di). Poletje je bilo tukaj oskurno, pa veliko prijetnejši je bil jesenski cas; tur šice, za ktero so Erdeljci (Siebenbiirger) třepetali zavoljo deževnega vremena, ker je njih poglavitni živež (kar je Lahom polenta, je tukaj kmetom in gospodi pal ukus) r se je nenadorna veliko nalusilo. Krompirja je dve tretjini vinski pridelk je srednji, ker je bila zima pre sognjilo ; prav gladko kakor huda, al vince je sladko in tudi teče štajarsko; keruie je zadosti, drugega pridelka pa za silo Sveti večer smo imeli 15 stopinj mraza. Serčno Vas pozdravljam; veselo novo leto vošim Vam, pa tudi vsem ljubim Slovencom iu za naveržek še posebno starému Uhnětu, » kterim sva lani v planinah bčele pasla pa „Novice" pridno prebirala. Bog vas živi vse skupaj ! Cvetko. Iz Gradca. * Tudi našo cukrarnico bode nek prevzela neka družba na akcije in v prihodnje le iz pese cuker kuhala. Ljubljanska pa bode, ko bo sopet dozidana, kakor popřej, cuker dělala iz cukrene moke. — Dasiravno je sèm ter tjè bolj ali manj suša rastlinje zaterala, vendar se ne smé letos Iz (*oťiske£a 18. dec. slaba letina imenovati; kodar je bilo zita manj, so pa vinske terte z dobro kapljico se bolje obnesle, zlasti ker se po dosti visoki ceni prodaja. Nekdaj smo bili veseli, da smo 4 . za kvinč vina přejeli, zdaj pa vedro po 6 do 8 fl. prodajamo. Zato pa tudi ni čuda, da največja želja in pri-zadeva Ipavcov je več in več rodovitnih tert si zarediti. Al to ni prav, da se za žlahne plemena premalo skerbi. Skoda, da čisto premalo spoznavamo, da le sosebna nesreća na Laškern je vzrok, da zdaj slovenski Primorci bolje in slabje vina lahko po visoki ceni prodajamo. Al ko se bo Lahom spet milejša vinska letina prikazala, bo menda naši deželi druga pela. Vendar obupati ni, temoč po besedah nepozab-ljivega rajnega očeta Vertovca precej začeti za bolje vina skerbeti. Izverstne vina se bojo vselej — ceravno včasih po nižji ceni — prodajale, vinček vinček pa ne bo kupca vjel. Naj bi si moji rojaki dobro zapomnili to pre-rokovanje! — Od šolstva in izobraževanja mladine v šolah se je že mnogo govorilo, ter vsak lahko vé, da si naši duhovski in deželski oblastniki, kakor tudi učniki v novejši dobi s hvalevrednim prizadetjem za omiko ljudstva neven- 7 ljive vence pletejo. Da pa vse fare v ravnovagi ne stoje mi bo poterdil vsak, ki šolstvo pozna. Zlasti nedeljske šole so zlo razlicne cene. Kolikor je meni znano, najbolj napreduje nedeljska šola pri dekanski fari v Cerničah. Morda kaj pomaga to, da vsako nedeljo po dva pametna moža v šolo hodita, ter pazita, da vsi v nedeljsko šolo vpisani šolo redno obiskujejo, in se v soli lepo mirno za deržé. Utemeljitelja in voditelja te naprave mi ni treba imenovati. Če pa je res to hasniv pomocek ....... . -X .V y bi bilo prav y da bi tudi drugod Cerničane v tem posnemali. Po moček ta je nedolžen in ne pretežak. Tudi tù bi se smelo rêci: „Vse • v poskusite, in kar je pravo, obderžite!" Kajti reč naše je važna; in če drugod, menda tudi pri izobraževanji mladine veljá pregovor: „Kdor hitro pomaga, dvakrat po- Ker ravno o šolstvu govorim, mislim, da ne ba maga. u - ca « Dobro ste jo zadeli, častiti gosp. dopisnik. To je napredstvc nedeljskih sol gotovo velika pripomoć! Vred. ï napěno, ce radosten omenim moža, ki zraven težkih duhovskih skerbi za blezo tisoč ljudi, tudi prostovoljno otroke šolskih reči marljivo uči. Ta mož je visokočastiti gospod Fidel Okorn, duhovnik v Lo kave i, verl Krajnec. Taki možje (zlasti priletniši), ki poleg težke duhovne službe tudi otroke brati, pisati itd. prostovoljni učijo, so vredui kot dobrotniki domovine v zlate bukve zapisani biti! -«.' , - Ljudoljub. Iz Ljubljane. Kakor smo mi z veseljem brali písemce, ki ga je te dni naš gospod prof. Terstenjak od visokoučenega in po vsem omikanem svetu slovecega gosp. Jakoba Grima iz Berolina prejel in ga nam poslal, nam rad razodeva „seine Leiden und Freuden" na ker ternovi poti svojih preiskav, jatli njegovi pisemce to radostni brali ; zato ga natisnemo tako bojo gotovo tudi vsi pri od perve do zadnje verste: „Hochgeehrter herr! vor einigen monaten empfing ich Ihre besrleitet von lehrreichen grosstentheils zuschrift, aus Ihrer feder gulige geflossenen mittheilungen. wie viel des stoffes mag der steirische und krainische boden fůr slavisches und deutsches ist forschung alterthum darbiethen! die kaum begonnene naturlich oft noch unsicher, wird sich aber allmâlich festen grund bereiten. entschuldigen Sie nur, dass ich meinen dank so spát erstatte. ich bin von meinem vorgeriickten alter und von arbeiten so bedrângt, dass ich bedauern muss, mich in einen briefwechsel, der mir grossen vortheil bringen vviirde, nicht so hâufig einlassen zu kônnen als ich wunsche. Ihrem streben wůnsche ich gliickliches gedeihen. Mit vollkommenster hochachtun Berlin 29. Dec. 1858. o* e und ergebenheit .Jacob Grimm m/p a i Da bojo pisemce to razumeli tudi tisti nasih bravcov kteri radi berejo v listu našem gosp. Terstenjakove spise, podamo tudi v Že pa ne razumejo jezika nemškega, ga jim našem jeziku; tako-Ie se pred nekimi mesci mi je glasi : došlo v Precastiti Gospod! prijazno pisemce Vaše s ki so večidel delo Vaših rok. pridjanimi podučnimi spisi, Koliko gradiva za slovansko in nemško starinarstvo obsega pač štajarska in kranjska zemlja! Se vé, da še le komaj začete preiskave še veckrat omahujejo, pa sčasoma si bojo napravile že terdno podlago. Ne zamerite mi, da sem se tako zakasnil s svojo zahvalo. Starost velika (Grim je že 74 let star) in opravil na kupe: vse to me zaderžuje, da se ne morem tolikrát kakor bi rad spušati v dopisovanje, ki bi mi gotovo bilo v veliko korist. Da bi prizadevanje Vaše prav srečno in vspešno bilo! Serčno Vas poštuje in Vam je udan V Berolinu 29. dec. 1858. Jakob Grimm s/r.ft Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru so bili stroški in dohodki tekočega leta še enkrat prevdarjeni. Ker ima mestna kasa še 2000 gold. n. d. lanskega dolgá za ubožnico v karlovškem predmestji plaćati in ker je odbor za kupščino šalskega poslopja za realno šolo do-ločil za letos že 4000 gold., so se povišali stroški za letošnje leto za 6000 gold.; tedaj bojo stroški v vsem gold. skupaj znasali 81,839 gold, in dohod ke z 76,049 presegali za 5790 gold. Sklenjeno je bilo v tem zboru med drugim tudi to, da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, v tem pa določiti, kam naj se postavi, ker v sredo *,zvezdne2:a drevoreda" nikakor ne more priti, — dalje, da se bo naprava novega čevljarskega mosta v prevdarek vzela; in da živi nsko sejmiše, ker ne more več biti na svojem dozdanjem mestu, pride vprihodnje v Krak #vo namreč v tako ime novani Cojzov graben in poleg Ljubljanice tjè gori proti in ne Gradašici. Treba bo, da bo magistrat to premembo kmali oki i cal, da se ob pravetn času po deželi zve bojo na sejm prignanih v kraj. kónj in goved preganjali iz kraja Za kasirja pri ljubi, hranilnici (Sparkasse) je Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Novi bankovci po go Idi narji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskiin bankovcom popolnoma podobni, le v sredi so ru dec i, in tako se ločijo od starih že od deleč. Ker pa se na goldinarsk bankovec novega dnarja mora doplaćati 5 novih krajcarjev, da ima vred- bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni mestni kasir. nost starega bankovca, se mora na to gledati in pri vsaki kupčii tudi določno izgovoriti: ali se bo plačalo s starim i ali no vi m i bankovci, da ne bo poinote in prepira. Izdajanje teh novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta, kteri je veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-beneškega kraljestva, in ki dunajski banki dovoljuje, da sme goldinarskih ban- Schon ko veo v v novem dnarji polagama za 100 milijonov gol dinarjev izdati, vse stare bankovce po 5, 2 in 1 gold, pa med tem in sicer do konca tega leta (31. dec. 1859) nazaj vzeti. Ti novi goldinarski bankovci imajo vso tisto veljavo kakor V ze pred njimi izdani novi bankovci po 1000, 100 in 10 gold, in so začasno za to namenjeni, da je kaj m a nj šega dnarja med ljudstvom, dokler ne pride doveli srebernega dnarja med ljudi. Zagotovljeni so pa ti bankovci z doneski in izkupilom tistih cesarski h posestev, ktere je deržava banki izročila. H o r v a š k e m. v S1 a- Da bi se na Ogerskem, vonn, Vojvodini in na Erdeljskem naselilo več dežela našega cesarstva ali pa celó iz kmetov iz drugih ptujih dezel, bode te dni cesarski patent za take na-selnike oklican, kteri določuje vse okoljšine novih naselbin. in iz kterega povzamemo sledeče: Naseliti se morejo kme-tovavci ali v cel i h novih o b čin ah ali soseskah ali pa posa m da se nova naselbina more k ime ati se mora najmanj saj 50 samosvojnih družin zdi v • in 1000 oralov zemlje posesti; naselniki ene soseske morajo biti g a naroda in ene vere, da bode edinost in spr med njimi kraljevala; novi naselniki skozi 6 let ne boj placevali gruntnega davka; skozi 15 let pa tudi hišnegs skozi 10 let boj : kon rokodelskega in dohodkinega davka ne; oprošteni ukvartiranja, če ne bo kakošna posebna sila trakti za gruntne in naseliške opravila so prosti štempeljna in drugih davšin. Ptujci iz unanjih dežel in njih v unanjih deželah rojeni sini so vojaščine prosti; živino, mašine in rodj mejo brez cola v svoje naselišča pripeljati itd Teta presvitlega Cesarja nadvojvodinja Marij w J 28. decembra v Badenu poleg Dunaja umerla 54 Anna tára HH^HH^HH^Hi^HI^^^U^^^^^^m Od vseh Svetih je tudi eksekucijno plačilo v novem dnarji določeno; plača se namreč vojaku, ko pride pervi pot na eksekucijo, 5, na dan. drugi pot pa 10 novih krajc. Dunajčanje so lani 64,676 veder p (ola) v e c poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 mi in 138,159 veder. 1 pa 2 milij in 202.835 povelj Iz Lombardije. Velike šole v P V • so na visje P pa le čez božične praznike, kakor vládni k „Oest. Corr." pravi, in učenci, kteri niso v P doma tistega hudodelstva, po kterem je so mogli mesto zapustiti. Ta ukaz bil je menda následek nedavnej profesor dr. Briccio na ulicah umorjen. Písmo iz Milana v „Presse razjasnuje ta umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko .v « pre a nal o cigare, pijejo Talij r« cc r> tabak le iz loncenih pip. je zasmehljivo rekel nek To tedaj je orodje talijansko gospod v kavarnici pokazaje lončeno pipo." Di dan ga je zabodel nekdo na ulicah bil je prof. B Sveti večer je bila pošta med Mant 1 Ti Milanom, kakor „Triester Zetung" pravi, za 1000 Iîi oro pana Iz Ceskega. Iz Prage. Na sveti večer, pišejo Nov. a ?? Pra/ ? smo bili tukaj v silném strahu. Kmali po 5. uri «i _ V a . _ mm m zvecer je začelo v enem proti Žofijnemu otoku ležeći h ml in o v na vodi goreti in kmali je. bilo gest druzih mlinov je ob meji serbske knežije za svojo varnost postavila ne-in se dvoje drugih poslopij v plamenu; požar je bil sila koliko armade, se ne bo, kakor vládni časnik „Wiener strašen. Blizo 2000 vaganov zita, veliko moke in druzega Zeitg." zagotovlja, vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda kmali potihnil vihar po deželi, ki ni menda orodja je zgorelo/ Škodo cenijo na 300,000 gold. sr. Al nesreće s tem se ni bilo konca; 30. dec. se je oginj po- nič druzega prekucijnega zahteval kakor le popihati na-novil, in pogoreli so ob Moldovi sopet 3 mlini ; komaj so slednika Cernijurjevega s prestola serbskega. ubránili, da strašni požar ni dalje segel. Iz Cerne gore. „Srb. Dn." se piše od černogorske , da se je podal knez na reko Cernovico, da pre- Iz O&erskega. Pošte, ki je imela 17. dan pretečenega meje mesca zvečer v Pecúh (Funfkirchen) priti, ni bilo, in še bije zimo v milejem podnebji. le pozno ponoći se pripelje voz pred pošto Veliki škof černogorski 5 Postiljon je ležal strašno razmesarjen spredaj na kočijo privezan, vse pisma so bile prerezane, in kar je bilo dnarja v njih, je bilo vse iz njih pobrano: okoli 30,000 goldinarjcv. Pravijo, da so tolovaje že zasledili. pa kako! Ivanovic Nj egoš je iz Petrovega grada došel na Cetinje. Iz Italije. Tudi v Mod eni so bili poslednji čas na več hisah opomini nabiti, nektere dni ne cigar kaditi blagor Italije!" Vlada je pa razdelila na to več tavžent cigar med vojake s poveljem, naj jih ravno imenovane dni v lz Novega Sada. Po dostáni trimesečni prepovedi puhajo da bo kaj. je 23. dec. „Srbski dnevnik" sopet přišel na dan s 72. listom. Iz Svajca. V Bernu se je pripetila te dni žalostno-smešna prigodba. Pes je ravno svoj moćnik zajterkoval, Iz Galicije. Iz Lvova. Presvitli cesar so štu- kar potegne veter v odperti sobi njegovega gospoda in potí en tom, kteri so bili, kakor smo lani povedali, zavoljo piše z mize bankovec za 500 fr. in ga nese naravnost ▼ nekega prekucijskega naklepa obsojeni, milost skazali tako, skledo; pes zmočeni bankovec z moćnikom vred požrč. Za- • l l • • * • 1 • V • A 1 i V 1 • % « â « « V - « « ¥ * V da na smert obsojeni Danilo vic in za pet let v tezko klali so S» ječo obsojeni Paskovski imata vsak le dve leti sedeti sicer berž, pa bankovec je bil v ze za nič. j Iz Francozkega. Iz Pariza. Cesar je grofu Mon vsi drugi so popolnoma oprošteni. Danilo vic je med tem talembertu odpustil tudi vso drugo kažen, v ktero ga že v ječi umerl. je bila 21. dan p. m. presojna gosposka ali apelacija ob- Iz Serbije. Kar smo unidan o ustaji Serbov zoper sodila; lastniku časnika „Correspondant" Douniolu je od- kneza Karagjorgjevića povedali, poterjuje v „Serb, pustil ječo, globe ali dnarne kazni pa ne. Najnovejše novice Dnev." tudi neki mestnjan iz Novega Sada, ki je 26. dec. iz Pariza pa pravijo, da grof še ne da mirii, ampak da se iz Belega grada domu přišel in priča bil dogodb belo- hoče pri najvišji overžni sodnii pritožiti. Se ni tedaj gradskih. Skupščina je vsled tište oblasti, ktero je kot višji konca pravde; radovedno se tedaj pričakuje, kaj bo dalje. gospod dezele serbske turski sultan Set bom podělil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjeviča Resnobna pravda uteguila nazadnje smešna biti! Iz Angležkega. Kakor vsako leto se je sponašala (naslednika rodovine „Cernega Jurja") v skupščini 22. dec. tudi letos na sveti dan po stari šegi na mizi naše kra- I. I. enofflasno vladařstva spet odstavila, ob enem pa ljice v Windsoru silno velika gov ej a pečenka pod Vagal je ta mali goveji sklenila, poslance v Carigrad do sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom iznova (že četertič) izvoljenega kneza Miloša. Vodja 27 skupščinarjev, ki so se podali k odstav- v vtmům ^ jL— imenom „royal baron of beef." košček le tri cente. Po starodavni šegi ostane pečenka do novega leta na neki stranski mizi, kjer kraljica s svojo Ijenemu knezu, mu naznanit sklep skupscine, je blčzo kneza družino jé; okoli pečenke pa so razpostavljene sklede z glavo Gospodar! Narod serbski je dostojno divje svinje in pa pašteta divjega petelina. Tudi prebivavci tako-le nagovoril : 55 spoznal, da Te ni volja, pa da tudi neznas Serbije osrečiti. londonskih d ela v šn i c so dobili ta dan kaj boljega prigrizniti Narod Te po nas moli, da se odpoveš knežtvu; ostati pa _ moreš v deželi kakor Ti je drago, in ne Tebi ne Tvojim se ne bo nič žalega zgodilo. Narod pričakuje, da se od- ' Knez pověš vladařstvu se je obotavljal z odgovorom, in je, kakor smo že povedali Spomin in up ne mudi se, inskazise domoljuba. r> y pobegnil v turško terdnjavo 5 v y ces 5 da ga bo armada Kam, oče preljubi, se tako mudi? Kaj goni Vas tako viharno? Oh, sever pred hišo nemilo bučí, £800 vojakov) belogradska rešila iz zadrege. In res je ta, nagovorjana od knezovih prijatlov, 24. dec. se pripravljala skupščino napasti, al v tem je přivřelo ljudstva od vseh pa ne z orožje m v roki, ampak strani kot listja in trave le s kolmí, palicami in prekljami, in hipotna se je armada Da skoraj mi sercice mlado dusi, Brez Vas mi ostati ni varno!" Déte nježno, sincelk mili! Krepko stoj, razmotri se; v v 5 Iti moram, tek me sili: Ti kralj uj zdaj zdrami se!"" udala in prestopila k ljudstvu. Tako je bilo brez prelite kapljice kervi ob kratkem konec vojaške zoperstave. Armada je prisegla skupščini na ustav. 31. dec. so šli poslanci k starému Milošu, kteri je v tem iz Krajové v Valahii, kjer je dosihmal stanoval, se preselil bliže proti serbski meji v Cernec. Trije možje: Sveča,Garašanin in Ugričič so prevzeli začasno vlado. Odstavljeni knez Je menda v se v turški terdnjavi pod turškim zavetjem. Turška vlada, ktera še ni nikoli preklicala knežke časti, ktero je v svojem beratu leta 1830 Milošu in njene bo menda, kakor se govi rodovini dedno podělila 5 kaze, nobenih ovér dělala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar je skupščina v imenu serbskega naroda sklenila, in se bode tolikaoj manj zoperstav-Ijala odstavi kneza Karagjorgjevića, ker mu je le za njegovo osebo tako dolgo podělila knežtvo serbsko, dokler bode spolnoval voljo sultanovo in bode pospeševal blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno Takó znad Triglava čarobnih verhov Donelo je iz svitle meglice, 0 bliska in gromu jek čudnih glasov Gre dalje v sumenju penéčih valov Vodá in v šumljanju vodice. Z drami s e! Kak réka vabi In vodica, ki šumljá; Iti mora, ne pozabi Vse naprej, kar moc ima In ura odbije, vsušé se vodé, Meglica preíde s Triglava: t Oblaki, megl V î p o Dp déte sumece vodé jutro se komaj živé ga nam namestava! Toraj z u pom napreduj Pozdravljuj nove dni Le In P P ; r to čujmo » da modri Bog živí! ifalavasic Od 6 vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik