List 35. Tečaj LVIII f niške I po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone BO vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 31. avgusta 1900. Seme razdora. Gospod dr Šusteršič na shodu v Kamniku in v Ribnici formuliral novi program katoliške stranke in po stavil na prvo mesto uvedenje splošne, direktne in jed nake volilne pravice ter tajno volitev. To je nekaj popolnoma, novega in če se bo posku silo ta program uveljaviti, to stranka tega novega se pravi če katoliška programa ni samo „zaradi lepšega 1 razglasila, nego bo kakor se spodobi dostojni stranki delala na to, da se izvede in sicer pred vsemi drugimi točkami, potem se to naj dalekosežnejšega pomena. bila do zadnjega časa najod-jednake in direktne volilne Katoliška stranka ločnejša nasprotnica splošne pravice liral njenem oficijelnem programu, ki ga je formu katoliški shod, ni o tem niti besedice in pošto panje katoliških poslancev v državnem in v deželnem zboru kaže, kako nasprotna je bila stranka vsakemu raz- širjenju volilne pravice državnem zboru njen vo ditelj ker grof Hohenwart strmoglavil grofa Taaffeja samo, ta hotel razširiti volilno pravico, v deželnem zboru pa so se poslanci katoliške stranke do skrajnosti upirali predlogu o uvedenju direktnih volitev za deželni zbor. Zdaj zahtevo, naj nakrat pa prišel gospod dr. Šusteršič z njim, da mu ni vodstvo katoliške stranke v oficijelni izjavi v polnem obsegu pritrdilo to izjavo je stranka zavrgla svoj dosedanji program in se jasno in izrečno postavilo na podlago programa, ki ga je razvil dr. Šusteršič. Ne mislimo, razpravljati o splošni, direktni in jed- naki volilni pravici in o posledicah, ki bi jih imelo uve denje take volilne pravice na občni položaj, dasi ne ta jimo, da bi nam taka volilna pravica ne bila posebno simpatična. Prebivalstvo Avstrije še ni povsod jednako zrelo za tako reformo, sicer pa so tudi razmere take da uvedanja take volilne pravice ni želeti J dokler se ne dožene narodnostno vprašanje, zakaj, če se sedaj izvrši taka volilna reforma, zgine narodnostno vprašanje z dnevnega reda in mi Slovenci smo izgubljeni. Po naši sodbi ni misliti, da bi prišlo sedaj do oktroiranja splošne direktne in jednake volilne pravice, kakor to zahteva dr. Šusteršič. Katoliška stranka je menda slišala nekaj zvoniti o tem, da je dr. Körber mislil na uveljavljenje Taaffovega načrta, ni pa ničesar slišala, da je ta projekt, ki bi posebno Poljake in nemške liberalce silno oškodoval, socialne demokrate pa znamenito utrdil / 1 že zopet pokopan. Oktroirala se taka volilna pravica, kakor jo zahteva dr. Šusteršič bržčas ne bo in v državnem zboru tudi ni dobiti zanjo večino, ali vzlic temu z izjavo katoliške stranke vrženo seme razdora mej stranke desnice. Poljaki in smatrajo konservativci in tudi čehi so indignirani izjavo dr. Šusteršiča za zahrbtni napad o se naredi konec sedanjim parlamentarnim najkritičnejšem času. S tem je vzbujena mej njimi velika razmeram s tem, da se uvede splošna jednaka in direktna nezaupnost proti slovenskim poslancem. Ti veljajo sedaj nujno, predstavljaje to za nezanesljive, za vratne zaveznike in bodo to slovenski je to volilna pravica. Zahteval premembo volilnega reda kot sredstvo zoper vse obsto- poslanci že še občutili, četudi seveda nobena rečenih ječe slabe razmere. kot sredstvo, s katerim se bo takoj strank teh zaveznikov ne bo od sebe podila. rešila cela vrsta perečih vprašanj, in katerim pride tudi vprašanje o narodni ravnopravnosti do ugodnega konca. Sicer pa se nam dozdeva, da nemoralno in ne dopustno 1 če poslanci katoliške stranke sami ostanejo Na shodu v Ribnici je gosp. dr. Šusteršič povdarjal, zavezniki tistih strank, ki nasprotujejo reformi volilnega reda po receptu dr. Šusteršiča. Po gosp. dr. Šusteršiča izjavi tiči vzrok vsega zla v sedanjem volilnem redu, v da ta njegov program ni nov, nego da je star že — osem mesecev. No, mi bi se tudi sedaj ne bili bavili z stran 334. Letnik Ltlll. privilegijih, ki jih vživajo veleposestniki itd.; po njegovi sodbi so ti zastopniki klike, ki nasprotujejo z varovanjem Radikalno gibanje v Čehih se razvija močno in za- dobiva čedalje večjo moč. sedanji Češki državnozborski de svojih krivičnih privilegijev ljudskim koristim; po nje legaciji je sicer še mnogo elementov, 80 nasprotni obstruk- govi sodbi ne bodo zavladale boljše razmere, dokler se ciji in žele, da se na vsak način opustila, toda večina ti privilegiji ne odpravijo, dokler ne pride ljudstvo do gati o kakem kluba ni na njihovi strani, in narod že celo neče ničesar sli odločilne besede, a čim se to zgodi, bo vse dobro odjenjanju. Narod stoji na stališču, da mora To je prepričanje dr. Šusteršiča in to je prepri čanje vodstva Katoliške stranke. očigled temu pa mo- čeSki državnozborski klub z vsemi sredstvi in zlasti z obstruk-cijo delati na to, da se ne dobi samo zadoščenje za razve-Ijavljenje jezikovnih naredb, ampak da se centralni parlament sploh ubije ter tako napravi pot za oživotvorjenje češkega ramo vprašati: Kako se to strinja z dejstvom, da so po- državnega prava Vidi se, da Čehi popolnoma prezirajo nas slanci te iste katoliške stranke zavezniki tistih škodljivcev države in ljudstva, zavezniki tistih klik, ki so vzrok Slovence in Hrvate Balkan. Doli na Balkanu so se nakrat pojavili črni oblaki na političnem horizontu. Mej Bolgarsko in mej Rumunsko prišlo do jako ostrega konflikta in nekaj časa se je bilo prav resno bati. Konflikt je nastal, ko se je izkazalo, da bo bolgarski politični agentje iz političnih nagibov umorili ru- iz poštenega prepričanja, potem ima to vodstvo dolžnost, munskega profesorja Mihaileanuta. Nastala je tako na Bol- vsega zla, kako se morejo pajdašiti s strankami, ki na-sprotujejo volilni reformi, s katero bi vsem nesrečam naredilo konec? Če izvira sklep vodstva katoliške stranke da iz svojega sklepa izvaja naravne konsekvence in iz-posluje, da se bodo poslanci njene stranke ločili od tistih priviligiranih ljudskih škodljivcev. Poslanci katoliške garskem kakor na Rumunskem velika razburjenost, m obe vladi sta se že pripravljali na vojno. Ta napetost se je ne- koliko polegla, ko bolgarska vlada dala na rumunsko noto dosti zadovoljiv odgovor. Zdaj se mudi rumunski kralj pri stranke nimajo ničesar iskati v družbi tistih, ki so ovira, našem cesarju v Išiu in menda se tisti ne motijo, ki pravijo, da se morejo zboljšati sedanje slabe razmere, ti poslanci da je ta obisk velikega pomena za razvoj bolgarsko-rumunskega morajo iskati zaveznike drugod, pajdašiti se smejo samo s stranko, ki smatra tako kakor oni volilno reformo socialni konflikta. Italija. Vse, kar je doslej ukrenil m storil novi so za prvo in najnujnejšo stvar, taka stranka demokratje. « Ako katoliški poslanci ne bodo izvajali konsekvenc iz svojih izjav in sklepov, bo to dokaz, da j^h ni smat- kralj Viktor Emanuel, vse kaže, da je krepka individualnost, da je mož, ve kaj hoče in kako hoče svoje namene doseči. In kaže se nadalje, da kralj Viktor Emanuel ne bo samo rati resnimi, da se je cela stvar sprožila samo iz agita toričnih namenov, da je vse vpitje po volilni reformi hodil po že prej izhojenih potih dosedanje italijanske politike, da je mož inicijative, in da hoče ladjo italijanske politike zapeljati v drugo strujo. Kralj nosi šele nekaj tednov krono in že se vidi, da trozveza ni njegov politični ideal. Kralj doslej tro-zveze v vseh svojih politiških enuncijacij še omenil ni. nam se zdi, da tudi res ni trozveza komedija in druzega nič. druzega nič kakor komedija, ki ne bo imela druzih posledic, kakor da se je mej stranke desnice vrglo seme razdora, in da se je slovenska državnozborska delegacija osmešiia in kompromitirala. je Ta vender ost in središče vse oficialne italijanske politike, a kralj jo je o najslovesnejši priliki popolnoma igno- riral. Logično se sklepa iz tega, da kralj ni prijatelj te zveze. nego da išče drugod zaveznikov, oziroma, da mu neki dose- danji zaveznik ni po volji, čemo, da je ta zaveznik, In menda se n« motimo, ako re- ga kralj ne mara, naša Avstrija. Na to kaže dejstvo, da hoče kralj po končanem Žalovanju pač Politični pregled. obiskati pruski in ruski dvor, da pa ga Bližamo se pač novi evropski konstelaciji. ne bo na Dunaj. Notranji položaj. Nemčija in Francija. Razmerje mej Nemci m Takoimenovani cesarski mir je Francozi se je korenito predrugačilo. Postalo je tako prijazno. nikdar. Letos se v Nemčiji celo obletnica kakor ni potekel in v kratkem bomo videli, pri čem da «mo prav za prav z našo notranjo politiko. Že ko je bil ministrski pred- «maga pri v se bilo Sedanu ne bo oficielno praznovala, kar le bilo sednik pri cesarju v Išlu, se je poročalo, da pokliče zastop- čloslej vsako leto, čeS, da se mora imeti obzirna čutila Fran- nike prizadetih parlamentarnih strank sebi in bo poskusil od njih izposlovati zagotovilo, da bodo v parlamentu zopet cozov, ko se francozki vojaki v dalnji Kitajski bore od strani Nemcev. To so znamenja časa, katerih ni prezirati. zavladale normalne razmere. Ce dobi to zagotovilo, skliče par- Vojna v južni Afriki. V Pretoriji je dal maršal lament, če ne, pa se posluži tistih izrednih pripomočkov, v Eoberts ustreliti lajtnanta Korduana, ker se je ta poskusil katere ga je cesar pooblastil. Zdaj je menda napočil ta napo- polastiti njegove osebe in ga hotel baje umoriti. Angleži pa ni so bil, vedani odločilni trenotek. Faktični voditelj kluba čeSkih po- postopali s Korduanom kakor z zarotnikom, kar slancev, dr. Pacak, je v sredo objavil v svojem listu nazna- kajti bil je v resnici samo navaden* sovražnik Angležev. Sploh prezirajo tudi nilo, da se v dobi od 1. do 10. septembra zgode^ jažni sklepi, postopajo Angleži jako kruto in nečloveško in da v teh dnevih učakamo velika presenečenja. To je ver- najelementarnejše določbe mejnarodnega prava ter jetno 1 ako Čehi ne odnehajo od obstrukcije „Vaterland Vzlic temu in u upa dasi imajo ogromno armado, kar nič ne napredujejo. Buri vo- da to store, tudi drugi poslanci nekdanje desn'ce vplivajo v dijo gverilsko vojno, a tako, da bodo Angleži še tem smislu, ali vendar kaže vse, da se to ne zgodi, čehi ne dolgo imeli ž njimi opraviti. dolgo m bodo odnehali od obstrukcije, ker ne morejo. Kaj torej ? Pri- dejo n važni sklepi" in „velika presenečenja". Vojna na Kitajskem. Najvišji zapovednik združene čem da ob- internacijonalne armade grof Waldersee še ni prišel na Ki- stoje, tega ne ve nihče. Morda se ob jednem oktroira nov tajsko in kaže se, da sploh ne bo imel ničesar opraviti, kadar volilni red; morda oktroira samo nov opravilnik in se skliče pride tja. Združena armada je zavzela Pekin in osvobodila sedanja zbornica; morda tacih eventuvalnosti je še obilo, ali sluti, kaj prineso prihodnji dnevi. zgodi se lahko marsikaj, ker poslanike. Vojna je faktično pri kraju, ker se Kitajci tudi če sedaj 6e nihče niti ne bi hoteli, ne morejo več upirati. Nekatere države bi najraje začele se pogajati zaradi miru, a doslej še niso jedine, kdo Letnik LVIIL Stran 335. Daj se smatra pooblaščenim, voditi ta pogajanja v imenu ce- delo človeške roke. Gotovo ) da ima ta stroka še ve sarja in cesarice. Ta pogajani so seveda jako toli za Kitajsko, kakor za evropski mir, zakaj lahko se zgodi da pride pri teh pogajanjih do konflikta med sedaj združenimi državami. nevarna, ne üko prihodnost pred seboj. Morda je prav ta stroka poklicana pripraviti premembo ne samo glede ornamen-talne porabe nekih keramičnih izdelkov, ampak tudi glede dekorativne porabe barve v umetni obrtnosti sploh. Kdor to uvažuje, se ne bo čudil, da se navMezno tako prosti izdelki kakor so nekatere vaze in lončki pri-tacih umetnikov, kakoršni so Dammouse, Lachenal, Delaherche ki * Umetna obrt na svetovni razstavi v Parizu. * . I II. » Drugo polje umetnoobrtniške delavncsti, na katerem ke- gotove več- 1 graj o ramška. Francozi danes neposredno prvo ulogo Ta je sploh postala nekak ljubljenka vsega umfctnoobrtniškega delovanja m se goji ne samo Francozih, nego tudi na Danskem, na Nemškem pn na Dalpayrat ali za keramično-plastične izdelke plačujejo svoto, kakoršne so se doslej plačevale jemu za prav lepe izdelke od brona. Bižuterija in keramika sta tisti dve stroki umetne obrtnosti, v katerih so se Francozi resnično povzpeli do vrhunca. Kar so razstavili v drugih strokah je — kakor umljivo — Holandskem s prav lepimi uspehi Staroslavna gojišča te stroke, Sevres, Meissen, Berolin itd. morajo zastavljati — sicer vseskoz izvrstno in absolutno lepo, ali se ne razlikuje tako bistveno od izdelkov tiste stroke ki keramični izdelki. Pred vsemi ) so jih razstavili drugi narodi, kakor bižuterijski in bilo imenovati stekle- se po vse sile, da ohranijo svoje prvenstvo in vender sreči malim manufakturam vedno iz nova, da kai ustva- nine, ki sta jih razstavili firmi Gale v Parizu in v Nauevju To so izdelki, ki so jih ustvarili un pravi njo kar preseneti ves svet. Sfevres je še danes nedosežen toda konkurenca postaja čedalje večja. Nove manufakture se ustanavljajo na vseh koncih in krajih, in celo suhoparno praktiška Amerika je v svoji manufakturi v Rookwood-Potteryjon v umetniki. Nasprotno pa jedna industrija ki nekdaj no- sila slavo francozke umetne obrtnosti po vseh deželah » odločno nazadovala in to na celi progi mislih imamo izdelke od brona Ta industrija se drži že mnogo gene državi Cincinati vstvarila tako originalne porcelanske racij stare šablone in ne podaja čisto nič novega To izdelke, da se jim strokovnjaki ne morejo načuditi Kar pa obuja največ zanimanja in si je pridobilo isto velja tudi glede tistih umetnoobrtniških tehnik, ki imajo namen, dekorirati stene in mobilije. Pri teh papirnatih tapetah tkaninah za mobilije in stene itd. ni opa- najsplošnejše priznanje 1 to je francoski gres, preprosti žiti prav nobenega napredka. Reklo' se mi je, da je vzrok in kar nič dragoceni beloprsteni izdelki. Ti izdelki se temu okolnost, da se francozki interiner v zadnjih 50letih rabijo za dekoriranje celih hišnih fasad, za reliefe in ni bistveno čisto nič predrugačil. Res so francozke mobi-poskus, opremiti s tem materijalom celo kopalno sobo, Hje sicer dragocene in tehniško lepo izvršene, ali v vsem ki ga je storil kakor je videti v razstavi George tem tiči nekaj zastarelega, nega ovenelost. Človek 1 ki Hoentschee se je jako dobro obnesel Moderni keramiki skušajo najraje izkazati SVOJO spretnost pri umetno lončarskih izdelkih. Večina teh izdelkov se ima za svoj obstanek zahvaliti slučaju in kakor pregleduje to pohišje, se nehote spomni parižkih zakov. Človek dobi utis, kakor da so Francozi izgubili veliko svoje notranje moči. se kaže ) ]e doslej naravnost nemogoče. jeden in isti Obrtnijske raznoterosti. Nove lovske patrone. Posodom pritožb o tu- objekt dvakrat popolnoma jednako in dovršeno napraviti. Jeden objekt se posreči, deset drugih pa se ponesreči, zemskem brezdimnem lovskem smodniku ter smodniku za stre-Pri vsakem žganju beloprstenih izdelkov se pokaže, kake Ijanje na taröe se je z poizvedbami dognalo, da je vzrok časih prav neprijetne muhe ima ogenj Pri beloprstenih pritožb skoro izključno slaba kakovost materijala patronskih pušič, slabo užiganje ter nestrokovnjaško izdelovanje patron itd. Ob teh okoliščinah je umljivo, da ta smodnik navilic svoji, posebno v inozemstvu priznani veljavi nasproti drugim izdelkom nekatere priprave, potem pa prepusti vse milosti ter navzlic svojim od stiokovnjakov večkrat povdarjenimi iz-in nemilosti plamena. Že samo to kaže, da imamo opra- vrstnimi lastnostmi ne pride v pravi poštev, da Se diskredi- tujejo ga, ker mnogo lovcev pripisuje svoj neuspeh pri stre- izdelkih je namreč odločilni faktor ogenj. Vse je odvisno od njega, on je pravi umetnik. Človeška roka je izvršila samo viti s popolnoma novo stroko umetne obrtnosti, in da še niso razkrite vse skrivnosti te stroke. Kumovali so pri rojstvu te stroke najboljši proizvodi stare japonske keramike. Ijanju smodniku, da si tiči ta neuspeh dejanstveno v pomanjkljivosti patronskega materiala ter izdelavi municije, da se tem pritožbam po možnosti odpomore uprava smodni- pridejo tako redkokdaj v Evropo in so bili škega monopola sklenila, spraviti v promet brezdimni smodnik doslej samo v njihovi domovini po pravi vrednosti ce-in pa moderna kemija. Od tod ta čudovita finost v barvah, ta mehkoba v barvah in ta neposnema izvirnost, njem v lovskih patronah. Take patrone se bodo v napolnilnem zavodu C. in kr. municijske tovarne po najskrbnejim nadzorstvom izdelovale in pridejo v izvirnem zavitka, uradno zaprte v ki promet. Dosedaj se izseljuje z brezdimnim lovskim in tarčnim daje tem proizvodom tak značaj, kakor da so zrasli smodnikom št. 1 polnjene lovske patrone kalitva 12 in 16 v prosti naravi, kakor da so sami iz sebe nastali in niso tako popolno kakor tudi v pol izgotovljenem stanji (z drotom » I.I J stran 336. Letnik LVIII in brez njega) in sicer navadno, moöneje in slabeje hasano z noma zastanejo; jagode so skraja črnopikaste in slednjič uporabo patronskih pušic z normalnim, močnejim ali slabejim robom. Eazpečavo lovskih patron erarične zaloge imajo upravičeni prodajalci smodnika, kjer se tudi lahko vpogleda cenik. EazDe, uporabljajoče normalne in močneje polnitve se razvi popolnoma očrnijo, ter se posuše navadno s pecljem vred. — Ker se ta bolezen zlasti po ljutomerskih goricah tako močno širi in to posebno še v starih močno delanih dijo iz tarifa. Z normalno basanimi patroni eraričoe zaloge gostih vinogradih, treba bo se proti tej uničevalki z vso strelja se lahko brez bojazni z vsako za navaden smodnik močjo upreti. urejeno lovsko puško, ako je sicer ta puška v redu; patrone z močnejo polnitvijo so pa le za take puške, katere so se z brezdimnim smodnikom posebej preskusile in zastrelile. Patrone Poznam vinograd, ki je zelo skrbno obdelan 1 bil lansko leto te bolezni skoraj čisto prost, z navadno polnitvijo so v škrlatnorudečih one z močnejo pol- nitvijo pa v svitlomodrih puSicah. Patrone z erarične zaloge imajo poseben utisek ter na dnu pušice ime „Wollersdorf". Vse vrste patron so v malih kartonih po 10 komadov zavite tu pa tam Letos pa je na par trsih bila je ta bolezen poznati, temu drugače. Grozdne plesnobe je vinograd vsled mar Ijivega večkratnega žvepljanja dozdaj popolnoma obva ter se smejo prodajati v teh uradno zaprtih originalnih rovan, pač pa moram priznati da je črni palež uničil zavojih. Veliki kartoni obsegajo po 5 malih kartonov. Na za- letos dobre dve tretjini trgatve; to pa vkljub zelo moč vojih je, razun kalibra patron ter kakovosti roba (slab, nov- nemu škropljenju. Posebno pa trpe na tej bolezni po- malen močan), označena tudi teža smodniške polnitve ter pri popolnoma gotovih patronih tudi številka šrota. gnanki. Skoraj lahko rečem 1 da vinograd brez trtne uši uničen. Slučajno je to tudi po drugih vino gradih. čim se hočemo torej upirati tej bolezni? libog še za to bolezen nimamo zanesljivega sredstva pa se priporoča sledeče : Ža-pač V 1.) Umivanje trsja s stanjšano žvepleno kislino, in Črni palež. Zadnjič je vodstvo „ Kmetijskokemičnega poskuše-VBlišča v Ljubljani" obelodanilo po listih naslednji poziv: Trtna bolezen „črni palež", katero provzročuje neka sicer vzamejo nekateri na 100 litrov vode 1 litra glivica (Spaceloma ampelinum), pričela se je močno ši riti po dolenjskih vinogradih to posebno v črno žveplene kisline; pravil mi je neki strokovno izobraženi gospod, da vzame za 100 litrov vode 10 litrov žveplene kisline in baje s prav dobrim uspehom. To umivanje 9 vrši se zgodaj na spomlad, meseca februvarja in marca in sicer na ta način, da se trte starega lubada popol 9 maljskem in krškem okraju. Ta bolezen ni napadla samo domačih trt, ampak tudi ameriške (Solonis in Riparia) in na ameriške podlage precepljene vrste, kakor velt- DGodro frankinjo, muškatelca itd. Opozarjamo naše noma osnažijo, potem z omenjeno tekočino s čopičem po trsju namaže, ne oziraje se na oči trsa. — Ker se žve-plena kislina z vodo zelo naglo linca delu človeku zelo 1 pozornemu. spaja, treba biti pri tem Vliva se vedno žveplena vinogradarje z ozirom na to t da se določi, kako se je kislina v vodo ne pa obratno. ta precej nevarna bolezen po Dolenjskem že razširila, da pošljejo sumljive grozdiče, listje in mladike „Kme-tijskokemičnemu preskuševališču za Kranjsko v Ljubljani", 2.) Umivanje trsja z 50 litrov zelene galice, 50 litrov vode, kateri zmesi prilijejo še nekateri 1 liter žveplene kisline. katero iz brezplačno vršnje preiskave za gospodarske škodljivce Ta poziv naj bil našel obilo odmeva, saj doslej se 3) Obiranje bolanih delov trte, ter sežiganje istega, Slednje pač lahko stori vsak vinogradnik. Ob času je naš vinogradnik bole7en. jako malo menil za to novo trtno pletve naj bi se viničarjem strogo naročilo obirati bolane ležati po vinogradih, a jih celo v dele, in iste ne pustiti Popolnega boja tej bolezni dozdaj še niso napovedali, dasi je nastopila v taki meri, da v resnici grozi s smrtjo sedanjemu vinogradništvu. — šopih na trs vesiti, temveč sproti sežgati. To pa naj storili vsi vinogradarji, ne samo eden ali dva ker tako kakim upom gleda vinogradnik spomladi, ko trta ozeleni z zarodom obložene poganjke, toda kmalu ga mine vse veselje. že več let * sem, ob času cvetja vedno dežuje, da že v tem času se uspešneje branili bolezni. Kdor bo pa sam še tako pridno zatiral golazen, njegov sosed pa jo bo bo dosegel ničesar. redil 1 ne To so torej do zdaj znana sredstva 1 med katerimi zgine več kot polovica zaroda; pa to še ni vse, pač pa je najcenejše ter zelo priporočljivo obiranje in požiganje pride še zdaj najhujše. Zdaj treba žvepljati proti bolanih delov. Vinogradarji, poprimite se jih VSI, grozdni plesnobi, škropiti proti peronosoori itd. in treba zakaj če se ta bolezen vsled zanemarjanja naseli v novih » bo tudi z vso močjo upreti se zgoraj omenjeni bolezni. ^^^^ dragih nasadih J uniči ne pridelek sam J pač pa Črni palež, tudi pika ali koze imenovan, prikaže celi nasad. se spomladi takoj po cvetu, da celo pred cvetom se že prikaže, koder je močno razširjen. Pokaže se na listju, pognankih in grozdju. Listje postane črnikasto, luknjičavo, se začne sukati in se slednjič posuši. Pognanki so, kakor bi bili zgriženi ali obžgani, se sučejo in v rasti popol Letnik LVIII Stran 337 » Da vse to je gola resnica Žalostna resnica! Taka resnica, vsied katere rano ali pozno končam svoje življenje s samoumorom". Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof £. A. Salias. (Konec.) Vrnivši se v Nemčijo, kjer je milo in mlado dekle vsIed radosti malone zblaznelo, razodel je mladenič, odslej Ne, moj prijatelj", odzval se Bretejl ta resnica vam mora nasprotno pomagati, če ne povrniti vse to, - tako vsaj gospod Norič, novost. Ona kar ste izgubili in na kar bi imeli pravico — priboriti vam boljše položenje, kakor je to, v katerem se sedaj nahajate. In k temu vam hočem pripomagati. Ne dalje kakor čez mesec dnij bilo je desetniku Noriču zanesljivo obljubljeno, dd bode pri prvi priliki morata brez oklevanja zapu- imenovan za častnika in stiti Nemčijo in se preseliti v Francijo, kajti to je spadalo v pogoje grofa Zarubovskega. potem uvrščen med kraljeve Nekaj mesecev pozneje bil je v Parizu vsprejet Alež, vsled pisma francozkega poslanika v Petrogradu, vojvoda Šuazelja, v kraljevi polk Krawatte. Ker Alež ni muškatire, kateri so spravljali osebno kraljevo stražo v palači. Y tej straži so služili sinovi aristokraških rodovin. XXIV. Kmalu po vstopu v polk, bil je zal, umen in ličen govoril več jezikov, mnogo potoval, ve- mladenič, ki bil priprostega rodu, ni mogel postati navaden vojak; nko videl in še več izkusil, predstavljen nekaterim višjim pa tudi med častnike ga niso mogli uvrstiti, ker ni bil francozki plemič. Zato da krogom. Tajnost, s kojo bila je obdana njegova oseba, bil je vsprejet kot tujec s tem, pripomogla mu je naposled dosti k uspehu med ljudmi. Norič je držal svojo prisego in ni nikomur ničesar pravil o svojih zadevah. Ni pa bil tako molčeč baron Bretejl, katerega ni vezala na to nikaka obljuba, ter po- I da si na kakoršenkoli način pribori častniški čin, a dotlej je zlužil v polku kot desetnik s polajšanimi pravami z dovoljenjem, m smel nositi oficirsko obleko. v Liza je tudi tu slula kot njegova sestra. Kakor bila je vesela, ko je zagledala brata v vojaški suknji. Mlada otrok vedal vse, kar je vedel o mladem Rusu. Nekaj mesecev pozneje bil je batard imperial de Noritsch povsod Kmalu potem J ko Parizu, v onem malem se domu Alež s sestro nastanil v vabljen na večere-veselice višjih parižkih krogov. A po blizo vojašnice, prejel je Parizu se je raznesla vest o carskem njegovem sorodništvu. povabilo obiskati nekega barona Bretejla. Baron je bil dostojanstvenik. Bretejl je bil za časa vladanja Elizabete in Petra III. francozki poslanik v Petrogradu. In uprav na jedni iz takih veselic vojvodinje Sevrez naletel je on na dve taki tujki 1 kakor je bil sam. To bila je markiza d' Olivas s svojo netjakinjo. Alež jej Iz besed bivšega diplomata posnel je mladi človek, bil predstavljen in kmalu potem JO posetil v njenem da Bretejl bolje pozna Rusijo nego gospod Norič. Grof je prosil mladega vojaka, naj bode iskren proti njemu in naj mu brez prikrivanja razloži odkritosrčno devo. Alež, sedaj prisiljeni Norič bil stanovanju. Zatem jo je jel češče obiskovati, in slednjič se je, nevede kako, prvokrat v svojem življenju strastno celo za- ^^ ognjevito zaljubil v to mlado in milo bitje, kateremu vsekakor toli 3® dvorilo čelo krdelo poklonikov. Izbrati si težji predmet poštena duša, da ni prelomil prisege dane grofu Zarubov skemu ter molčal o svoji prošlosti in tako rekoč, o svoji ljubezni menda ni bilo možno. Kajti v celem Parizu bilo je znabiti samo pet mladenk, ki so imele to- tajni njegovega življenja. Ko se je govoriti,grofu Bretelju, dejal mu mladenič branil od- li^o častilcev, kakor mlada Elza d' Olivas. Norič si je le-ta: bil vsvesti nezmiselnega svojega ravnanja. Toda srce ne » Moj mladi prijatelj, ako nočete odgovoriti na moja poprašuje! Uže ko se unela prva ljubezen, izogibati vprašanja, škodujete sebi mene pa ovirate, da vam se bi bil moral te hiše. Ali Alež ni vladal nad svojim ne morem vsestranski koristiti. Jaz sem prejel pismo iz srcem. Rusije v kojem se prosi, naj vam po svojih močeh po magam olajšati vaše stanje. Pri tem je to pišoči človek, katerega sem dobro poznal v Rusiji, zelo imenitna oseba. Imenovati je ne morem in nočem. Ta oseba piše mi v svojem pismu na tanko o vsem tem, o čem ste prisegli molčati. Po takem mi znana vsa vaša usoda Po dolgi zimi tajnostnih muk je Norič uže zopet začel misliti na samoumor, ali iz čisto drugega vzroka radi nesrečne ljubezni. Prosti slučaj ga je rešil ali mu odprl oči. Kajti šele po dolgem srčnem trpljenju je mladenič izprevidel, da ga krasna in plemenita grandesa, njegova izvoljenka ljubi. Ko 9 Bretejl v resnici povedal Aležu vse kar Mlada človeka sta si povedala 1 da se ljubita in oni sam o sebi vedel, dodal je: hudomušna, živahna Elza objavila » Meni je samo treba vedeti » ali to izmišljotina ? Vaša prisega ! dana grofu vam ne brani odgovoriti mi jedno besedo. sedo ? Ne«. svojemu ljubemu, da noče nikogar drugega za moža kakor njega. Pri tej resnica ali priložnosti je plemenita Španka naravnost vprašala Aleža ali so resnične one vesti, ki se slišijo zastran njegovega zdajci mladenič ni Zarubovskemu Da. Ali be- stanu in o njegovi tragični usodi In mogel držati prisege, dane grofu Zarubovskemu. On Mladenič je malo pomislil in odgovoril: razodel iskreno in odkritosrčno vso svojo usodo. Kakor stran 338. Letnik LVIII. strela iz jasnega zadela je Elzo vest o nesrečni usodi njenega ljubega. » Po takem je to, kar govori celi sorodstvu carja Petra Ruskega „Veste Elza to je nezmožno! govoril je Alež. Če si pojdem priboriti ime in naslov grofa Zarubovskega Pariz o vašem potem ostanem v kaki ječi okrog Petrograda, ali pridem izmišljotina ? u vpra- šala je ona z nemirnim glasom po dolgem molku. Seveda. Vse to so si izmislili brbljavi jeziki Niti besede ni pri tem resnice?" Niti besede". ) n u Je sicer ena oseba, ki bi mi lahko po n n D To strašno, Akž. Teta, da tudi jaz obe sve za gotovo verjeli Sicer tt v daljno Sibirijo, mogoče, da celo v Kančatko. Veste prekanjena grofinja Zarubovska ima vse veljake Rusije na svoji strani, magala . . . Katera ? „Sedaj je nočem imenovati. Ista oseba bi mi lahko z jednim mahljajem svoje mogočne roke pomagala, ali n Se ne bi bili za me brigali tt vskliknil n Čemu Alež kakor je videti, noče! Ni torej drugega izhoda, kakor legala Ne vem vender Znabiti pa da se ločiva". » Temu nisem jaz kriv. Da m sploh sem v vsem Iskreno razdražena Elza odgovorila je plakajoč: „Dajte mi še premisliti". Od tega časa videla sta se mlada človeka bolj po nedolžen! Jaz vas nisem slepil z izmišljenimi imeni . . . Nasprotno, dasi nosim zakonito ime grofa Zarubovskega redkoma. Elza ni nikdar omenila ali se spomnila te vender se imenujem z imenom nekega poljskega šlah- govorice. Ona je postala zopet brezskrbno vesela, njemu čiča, nahlebnika mojega deda". nasproti nekoliko bolj ponosna, no včasi so se vender t) 1» Po takem si Da. Baron . baron w Bretejl vse sam izmislil", zamišljene in otožne njene oči ujele z njegovimi. Parkrat Ali kdo drugi tt I) Toda čemu, s kakim namenom?" izpraševala osmelil se je Alež vprašati svojo ljubo, kaj da je skle r nila. Elza pa mu je vselej odgovorila: deklica vsa nemirna in zmočena. Aležu se je dozdevalo, da mu ne verjame ter se „Dajto mi še premisliti tt Čas je tekel J in kaj da se je godilo v duši mlade še na nekaj nadeja Ona ga je, kakor utoplenica, krasotice, razvajene in iznežene z usodo in z ljudmi ki se poprime poslednje slamnate bilke, izpraševala nadlegovala, in 1 obdane z vsem tem, kar more dati bogastvo in društveno upajoč v kakem odgovoru najti proti ugovor, položenje bilo je težko reči. Li doživelo njeno » bovški?" Ali torej odslej ne bodete več niti ne grof Zaru- srce kaj ali nič ?! Znabiti (govoril je sam pri sebi Alež) ona pozabila na to misliti, kar gloje njegovo srce". da čas pripovedovala je Elza nalašč nagajivo in še upati . . . Toda grofinji še rodita lahko več otrok!" ostroumno, kadar sta bila na samem z Aležom, kdo jej Nikoli! Ako umrje ono dete, dedov sin, potem je Poslednji pravil je Alež dvori, in kdo jej šepeta o ljubezni. Nekoč 1 na pojedini Elzo je to toli pretreslo, da več dni j ni šla iz pri znamenitem princu Konde je Elza povedala Aležu o svoje sobe. Alež, ne videč je, začel se je vznemirjati, novi zmagi o novem snubaču „Poglejte, dejala mu dolgočasiti in žalovati. Naposled sta se zopet sešla, se- „Poglejte, dejala mu je med plesom, tega kralje- veda tako, da teta ni vedela, ter se laskavo in ljubko vega muškatira. Ta mi je pred jedno uro ravno na tem pogovarjala kot ženin in nevesta. Za njiju je nastopil mestu razodel svojo ljubezen. To gospod Uazmon. oni sladek čas prve ljubavi, ki ne pozna nikakih ovir Ali čuvstvo te omamljive sladke sreče trajalo JO samo nekaj dnij in z nova polastil se je obup Ta me je snubil. Jaz sem mu odgovorila, da se mi je težko omožiti, ker sem že obljubila drugemu mladenču, s katerim se že tri mesece poznam, da ga vzamem — mladega človeka. On je razvidel, da ga Elza strastno dasi me še ni vprašal, če ga ljubim J tt Alež se niti ni ljubi ali navzlic temu mu često dejala » da ga kot nasmijal tej dekletovi šali, v kateri je bilo nekoliko res gospoda Noriča in celo gospoda Zarubovskega, ne more vzeti za moža. Imenovati se mora grof Zarubovski. nice, čez trenotek jo vprašal z razburjenim glasom: » Tako mi pa povejte Kedaj bode konec mojemu » Tudi teta je tega mnenja tt rekla je in govori Elza teta „Toda, meni je to malo mar, kar misli Jaz izpolnjujem samo moje želje mojo voljo. Priznavam trpljenju . . . Kedaj mi bodete vender zadnjo in po- slednjokrat odgovorili?" B odzvala se je Eli jedva slišno da moje želje zastran izgube vaših pravic, niso ni- pa, kaka hudomušnost. Odpotujte torej v Rusijo, vrnite se kot grof Zarubovski — in vaša sem. če potrebujete de- n Jutri", Jutri?" vskliknil je nehote Alež Ponovila otožno isto besedo in dostavila I) Kaj da vam odgovorim, odkritosrčno rečeno, sedaj narja na to, posodim ga vam kolikor hočete. Ako potre- še sama ne vem tt bujete sto ) dvesto tisočakov le vzemite jih. Teta pravi D da jih vam da! tt tt Zastonj Alež s potrtim srcem zabičeval svoji Sami ne veste?" Res ne vem". Včasi mislim reči „da" in zopet „ne Pristalno, pozorno gledal je mladenič svoji ljubi v » > da se z denarjem v tem slučaju ne da ničesar oči ali ničesar ni mogel uganiti in brati raz njenega ob- ljubi storiti, kajti človek odvisno, je sam milijonar. « njegov ded, od katerega je vse raza. med tem ona reši vprašanje zastran njegovega življenja. Ako mu odreče naklonjenost to obožavano bitje 1 / Letnik LVIII. Stran 339. potem mu ne preostaja na svetu druzega, kakor odpo- Predsedoval je župan Hribar, vlado je zastopal deželao- slati svojo sestro v Rusijo na odgojo, samega sebe pa usmrtiti. vladni svetnik marki Grozani. voljeni upravni odbor so bili iz- Kornelij Gorup, Iv. Hribar, dr. J. Jagoda, D Zjutraj zjutraj zjutraj . ponavljala Knez, Fr. Kollmann, I Otto, dr. J. Špitalskjs je zamišljeno deklica. dr. Ivan Tavčar in Urb. Zupane bili voljeni A. Dečman , Josip nadzorstveni odsek so Lavrenöiö, G. Je- tt za mene smrtna obsodba. Jaz sem „Toda preje ko izvem vaše mnenje, rekel je nena- lovšek, Fr. Pavlin in Er. M ally. Upravni odbor se je doma Alež z razburjenim glasom, moram vam Elza pove- konstituiral tako, da je volil svojim predsednikom župana Iv. Hribarja, njegovim namestnikom dr. Špitalskega. Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo ribiškemu društvu v Ljubljani 600 kron podpore. Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon za Istro, 8 katerim se določuje, kako je urediti reko Raso in izsuSiti dati, da bo vaš „ne tako sklenil . . . „Na kakoršen način, Alež?' „Ustrelil se bodem ..." D Oh naj bi jaz temu verjela? Ko bi mogla verjeti! H vskliknila Cepiško jezero. Proračunjeni stroški bodo zoašali najveö Elza globoko ganjena. „Toda jaz ne ve- 240 000 kron, katerih polovico plača država, polovico pa dežela. rujem tt Sicer utegne prepozno biti Zaprisežen sodni kemik. Deželna „Verjemite mi . . . „Ne verjamem". In ta mlada, svetlolasa deklica odšla sodnija je in laskavo se smejoč, tiho in plaho od Aleža. » Da jaz že vidim Že vem gosp. dr. Kramerja, ravnatelja kmetijsko kemičnega preskuša-lišča, zaprisegla kot stalnega izvedenca za sodnijske kemične preiskave. I Cesarjeva slika. Slučajno gredoč mimo prodajalnice gosp. Kollmana zagledam v izložbi sliko Nj. veličanstva cesarja kakšen bo ta od- Franc Jožefa. Eazsvetljava je napačna, podoba se vidi slabo, nedolžno govor", premišljeval je on. „Z;utraj ob tem času me ne pregled se dobi s težavo, vender svedoči prvi pregled nekaj. bo več na svetu". kar se ne nahaja v takih slučajnih izložbah. Ta slikar pa 'o o zna, ta je mojster; kako široko, s kako gotovostjo je pred- brez vsega pretiravanja, sam pri sebi mojstru pa Sc'm stavil obraz, brado in vse drugo v barvi kakor v formah, čestital in iščem njegovega imena. Ees je tudi zapisal svoje ime, M. Sternen, kop. Dunaj 1899. Ta slika sicer le kopija, a Cesarjeva zahvala. Cesar je poslal ministrskemu predsedniku naslednje lastnoročno pismo; Ljubi dr. pl. Körber ! Povodom mojega 70]etnega rojstnega dne Mi je od vsega pre- ^^^^ od 20. do tudi kot taka dokazuje, da je gosp. Sternen resen mojster, o katerem se bom morda še oglasil. — I. Franke. Duhovne vaje za učitelje so se vršile v Ljub- 24. avgusta. Udeležilo se jih je kacih 20 bivalstva došlo toliko voščil števila lojalnih iz]av, da m se je čestitk in se tudi vršilo brez aktivnih, učiteljev, nekaj upokojenih m neka) velečastno izražala vseobča Udeležba je bila manjša kakor lani. Od 2. do abiturijentov. . septembra udanost do moje osebe. Globoko ginjen Vam naročam, da na- se bodo vršile vaje za učiteljice. Vodil jih bo jezuvit o. Hört- znanite Mojo toplo in srčno zahvalo, jo naj izvedo v vsaki nagi. Dovoljujemo SI uljudno vprašanje: Zakaj se vrše du- oddaljeni koči. Vsi Moji narodi naj vedo, da sem jim posvetil hovne vaje za slovenske učiteljice vedno v nemškem Svoje življenje, da sem srečen, ako pospešujem njihov blagor, jeziku; ali je res potrebno, da se na tak način žalijo in duše da v lojalnosti, domoljubju podlago, na kateri in trdno gočni medsebojnem zaupanju vidimo bodočnost domovine. Vsemo- narodna čutila? Bo^ blagoslovi m sloni Čuvaj vez, ki veže Mene in Tožbe radi žaljenja časti je v prihodnje vsled Moje nove ministrske naredbe kolekovati s kolekom za K. narode. V Išju, 19. avgusta 1900. Franc Jožef Obsojen urednik. Odgovorni urednik „Domoljuba" Osebne vesti. Dvorni svetnik pri deželni vladi v I^^ii Eakovec je bil dne 23. avgusta obsojen na 50 globe. Ljubljani gosp -Aleksander Sc hem er 1 je šel v pokoj in je Razžalil je bil na časti gosp. Ivana Lampeta, a mesto, da dobil tem povodom plemstvo. Na njegovo mesto je ime- bil nastopil dokaz resnice, kakor stori pošten časnikar, je iz- novan dvornim svetnikom gosp. Andrej grof Sch aff gotsch , J^^il' ^^ članka ni bral, na kar je bil obsojen radi zaoemar- sekcijski svetnik v ministerstvu notranjih del. Deželno- j^^^i^ dolžne paznosti vladni svetnik v Ljubljani go dr Reinhod Eüling je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. V Zupanom glavne občine postojnske je bil dne Živinozdravnikom 23. avgusta izvoljen gosp. Josip Dekle va Železni Kaplji na Koroškem je imenovan gosp. Jos. P an k el. Pri občinskih volitvah v Št. Vidu pn Vi Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, gosp. pavi je zmagala narodno-napredna stranka, istotako pri občinskih M. SenČar. je imenovan avskultantom. Cerkvene vesti, čast gosp. Josip Ferjančič je volitvah v Vrabčah. nameščen kot kurat na Gočah. čast. Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku je gosp. Rajmund sklenilo, da se razide, ker občina neče napraviti shrambe za Kubinek, prefekt dijaškega zavoda nemškorednikov v Ljub- orodje, društva pa v teh razmerah, ko se mu je že pokvarilo Ijani, gre za kaplana v Podzemelj, na njegovo mesto pa pride vse orodje, ne more delovati. čast. gosp. p. Hugon Lengsfeld iz Opave. Čast Josip Dolino. gosp. Perz, kapelan v Podzemlju, je premeščen v Veliko Politični shodi. V zadnjem času prireja katoliško- narodna stranka prav pridno shode na deželi. To je le hvale- Imenovanja v učiteljstvu. Gospodična Franja Poka je stalno nameščena kot učiteljica na ljudski šoli na Karolinški zemlji, gosp. Josip Trat ar, učitelj v Dobovi, je imenovan stalnim učiteljem v Mokronogu. vredno. Tako bodo kmetski volilci vsaj nekatere svojih po- slancev osebno spoznali. šanjem. ali je dostojno Tudi in se ne mislimo baviti z vpra- moralno ter zlasti katoliškega zbor Ljubljanska kreditna banka. Osnovalni občni duhovnika vredno, če se ljudstvo z očitnimi neresnicami hujska. Obžalovati moramo pa, da se na teh shodih dogode nasilstva. V Ribnici niso pustili govoriti poslanca Višnikarja in necega tega velevažnega zavoda se je vršil dne 24. avgusta, učitelja so celo hoteli v vodo vreči. Tako postopanje je škandal. T Stran 340. Letnik LVIIl. t • t Srečolov priredi letos gasilno društvo v Stari Loki Čudne sanje je imel kmetski delavec Anton Štokel} v društvene namene. Trgovsko v Velikih Žabljah. Mož je imel posteljo poleg okna. Sanje sa m obrtno društvo za Kranjsko, bile tako burne, da se je Stokelj prevrnil s postelje skozi Minolo soboto je na obönem zboru „Trgovskega in obrtnega okno metrov globoko in si zlomil roko, nogo in hrbet. Aretirani petelin.. Bralec te notice bi mislil, da društva"* voljena deputacija pod vodstvom gosp. F. Terdine deželnemu predsedniku baronu Heinu izročila obširno sporne- je ameriška raca, če nico o položaju trgovine in obrtnosti na Kranjskem s posebnim kjer se je stvar zgodila, to je Celje. Grospod dr. Serneca mu resnost ne zagotavljalo, mesto^ pe- ozirom na poČenjanje konsumnih društev. telin zaljubil se je v sosedovo kuro, ter goreČLOsti svoje Iju- Slovenci na parižki razstavi. Ker so od vladne bežni parkrat prekoračil plot, da se navžije društva svojih komisije za potovanje v Pariz določeni dr. Gregorič, ljubljenk. Spoznavši slavna celjska policija nevarnost, katera Spreitzer in Bele, odklonili priznano jim podporo v ta namen, iz tega občevanja za nemški element nastati mogla 1 areti- šli so mesto njih na razstavo gg: učitelj Dimnik iz Ljubljane, rala je petelina in ga imela tri dni zaprtega. Vrnivši se z učitelj Eojina iz Šmartna nad Kranjem iz Št. Vida nad Ljubljano.. in mizar Arhar nekega pota, bil je dr. Sernec aviziran, da mu je petelin po prestani kazni na razpolago, in če ga hoče imeti, naj pride Zadruga kranjskih klobučarjev. Trgovinsko mi< ponj Seveda gosp. dr. Sernec tega ni storil, kjer niti je pe- nistrstvo je na pritožbo osnovalnega odbora dovolilo ustano- telin tega truda bil vreden, niti se hoče B takimi nemoral- \itev dež. strokovne zadruge kranjskih klobučarjev v Ljubljani, nostmi pečati. Mislil SI pa menJa, obdržite si ga, kakor Delavsko stavbinsko društvo v Ljubljani. To tudi onega svoječasno, kateri bi imel priti zarad preintimnega velekoristno društvo zida male delavske hiše za delavske dru- občevanja z mladimi puncami, v neki privatni hiši, pod kriminal. žine pod ugodnimi odplačevalnimi pogoji. Društvo deluje tretje leto in je imelo prvo leto 30.000 K prometa, lani 142.000 K, gusta Aretiran stotnik. Ljubljanska policija je 22. av-aretirala stotnika Jurija Leskovarja» ki je bil že dlje letos pa ima že do sedaj 115.932 K prometa, ki se v bo- časa zasledovan zaradi poneverjenja in pobega od vojakov. dočih mesecih najbrže še podvoji. Na obenem zboru je bil v Vojaški plašč je ukradel neznan tat iz licealnega ravnateljstvu ponovno izvoljen Fran Ziller ter gg. Mervec in poslopja. Plašč so bili vojaki tamkaj pozabili. Tat je prišel Breskvar. v sobo skozi okno Slavnostno odkritje spominske plošče dr. Kranjcu Na ljubljanskem polju je bila zasačena delavka v Skalah pri Velenju se bo vršilo dne o septembra. J. J., ko je kradla iz Strukeljnovega kozolca fižol. Slavnostni govor bo imel gosp. dr. L K ar lo vse k iz Celja. gorečo svečo v hlev. Branjevka H. K. na Ka- jerskem. Pomanjkanje slovenskih učiteljev na Sta rolinski zemlji je v svinjaku zaspala in pustila poleg sebe Letos je dovršilo mariborsko učiteljišče samo pet goreti kratko svečT). V svinjaku je bilo polno slame, in se Slovencev, a še od teh še posvetili učiteljskemu stanu «amo bila lahko velika nesreča pripetila, če bi bila sveča do tal eden, vsi drugi so dobili drugod kruha, če pojde tako naprej prigorela in slamo vnela. Neki delavec je to opazil in poklical pošiljali bodo spodnještajerskim Slovencem v se nemške učitelje stražnika, iz Gradca. je branjevko zbudil in ugasnil svečo. — Stražnika se je lotil delavec Ivan Marenko, sta-Občinski volilni red na Koroškem. Deželni zbor nujoč v Konjušnih ulicah št. 13, ko je bil zaradi pijanosti in koroški je v svojem letošnjem zasedanju sklenil, da se volilni razgrajanja aretovan Smrt vsled mušjega pika. Nedavno sta dva red za občine prenaredi v raznih točkah. Cesar je prenarejeni zakon, ki se v marsičem razločuje od prejšnega, potrdil. Pre- mlada, šele zaročena zakonska naredila izlet na Javornik na naredili so deset paragrafov in se sedanji volilni red naslanja Gorenjsko. Tam je mladega moža pičila muha na ustnice. na zakon z dne 15. marca 1864, dež. zak. št. 5., stran 28, Dasi so ustnice močno otekle, se mož ni zmenil za to. Šele in na zakon z dne 5. julija 1900 , dež. zak. št. 24. Glavna čez dva dni je vprašal zdravnika za svet, a zdravnik mu je določba novega zakona je ta, da bo odslej volitev tajna rekel, da ni več pomoči. Res je mladi mož v 8 dneh umrl. Nemci v Primorju. Za nemške šole v Primorju Uboj? Te dni so našli v ljubljanski okolici 60 let potrosi država na leto 623 300 kron, dasi v Primorju razen starega Žganjarja Jerneja Zakovška iz Dobrunj mrtvega Imel v Trstu, v Gorici in v Pulju sploh ni Nemcev. Hrvatski katoliški shod v Zagrebu se bo vršil 3 , 4. in 5. septembra. je glavo razbito in tudi roko poškodovano Dvojen samomor se je zgodil v Celju te dni. Na Miklavževem hribu so našli ustreljeno ljubavno dvojico, Bankovci po 20 kron pridejo mej 15. in 20. sep- jurista Franc Kakuscha, brata celjskega podžupana, in učite- tembrom v promet, stari desetaki pa se za sedaj še ne vzemo ijico nemškega otroškega vrtca I. Kopp, hči majorja Koppa iz prometa. Bržčas sta si usmrtila, ker major Kopp ni hotel privoliti v V Podbrezji na Gorenjskem je umrl po kratki in zvezo njegove hčere z umobolnim Kakuschem. mučni bolezni sinček Leo od gosp. prof. Frančišek Levca. Umrli Bodi mu žemljica lahka! Za kolesarje interesantno notico prinaša „Slovenec'*. Črevljar Jakoš iz Dobrunj pod Ljubljano je imel že bolj slabo kolo, kavčug ni več držal sape in moža je jelo skrbeti. No, je iznenadljiv „talent", pa si je kupil usnja Ogenj Dne 19. avgusta so pogorela Fr. Rutarju bil učenec II. gimnazijskega razreda in jako nadarjen. y Mokronogu gospodarska poslopja in del hiše, Uišuli Cira: pa hiša z drugim poslopjem. Škode je 3000 K. Predrzni tatovi. Te dni so neznani tatovi, najbrž cigani, pokradli v Tomačevem precej denarja. Odnesli so iz mož (kake?) vrste, preoblekel njim ff posebne platišča" in kolo drži sapo sobe kar omaro in jo izpraznili, gospodinji pa izpod potegnili krilo ter iz njega pobrali drobiž. zglavja že šest tednov; usnje se na videz skoro prav nič ne loči od kavčuka. Kolo odskakuje z isto prežnostjo kot preje, a zava- Največji dohodki v Avstriji. Po poročilu finanč rovano je proti nezgodi. Za dolge vožnje je ta iznajdba torej nega ministrstva je na Dunaju 138 oseb, so imenitna. hodkov, Glavo je s sabljo presekal preteklo soboto neki v Brnu izkazali do- presegajo 200.000 gld. V Pragi je takih oseb 14, v Trstu in v Gradcu stotnik reservistu njegove kompanije, ker je rezervist šel brez stotnikovega dovoljenja vodo pit. Reservist, oče 5 ali 6 otrok, tinov je 95 oseb, ki so izkazali SVO) Poleg teh 138 boga- dohodek v svoti nad 100.000 gld. Od teh na češkem 42, na Moravskem 13, je umrl. če je to poročilo resnično, se je zgodil uboj. Kako na Šlezkem v Gornji Avstriji v dolnji Koliko pa jib pa potem, da tistega stotnika-morilca še niso dali pod ključ? nima niti 600 gld? Na 24,770.000 prebivalstva v Avstriji Letnik LVIII. Stran 341. 9 ii^ 3 C , spada manj dohodkov kot 600 gld. Odštejemo li od tega Ste- iSöoöi poljskih kajig. Posledice tega so, da so bili v zadnjem vila žene otroke, dobimo da v Avstriji nad 6 milij obrtno delavskih oseb, katerih dohodek ne presega 600 gld. Škoda le, da ne pove statistika, kako so ti dohodki pod 600 öasn trije poljski dijaki iz pruskih gimnazij ödpuSöeni. Za pruski vladi nevarne Knjige se smatrajo: „Zgodovina Poljske", „Mali swiatek, časnik za mladino", „Zgodovina slovstva" itd. razdelje Tu se nam pokazala prva podoba avstrijskega Kaj to vse pomeni, ni težko uganiti. S tem je baje Nemčija proletarijata. Med temi 6 milijoni osebami je večina onih, ki imajo dohodke jedva dosegajoče 300.400 gld! Poljedelski de- rešena ! Glavo je odtrgalo v Berolinu 24 t. m. zjutraj lavci pa imajo še manjše dohodke. Največji dohodek znaša delavcu Laufu v tvornici za kisik dr. Mihaelisa. Polnil je komaj 150 gld. Škoda, da statistiška pisarna finančnega mi- jekleno steKlenico, ki je eksplodirala. Razklalo in odtrgalo mu nistrstva ni podala natančne statistike dohodkov v obČe Ta je glavo, delavcu Schaun pa je pretrgalo prsi. Vsled silnega statistika bi bila prav velike vrednosti za človeka, ki se peča poka in stresljaja so popokala vsa okna tvornici je bil s socijalnim vprašanjem ! — Največji manevri, ki so se sploh kedaj vršili v Evropi, bodo letošnji avstro-ogrski cesarski manevri v Galiciji. Leta 1894 so bili pri Günsu manevri, katerih se je udeležilo 130.000 mož naše armade s 300 topovi. Letos pa bode okoli 180 000 mož s 390 topovi. inozemstvu so bili največji manevri leta 1897 pri Frankobrodu ob Meni, a ti manevri niso bili niti tako veliki kakor avstro-ogrski manevri leta 1893 pri Günsu. Naša država presega Nemčijo in druge evropske države vsaj v velikosti vojaških manevrov in seveda v doti čnih stroških. cel potres. Velika nesreča na parižki razstavi. Povodom razdelitve nagrad izložbenikom se je pripetila na parižki svetovni razstavi velika nesreča. Nalašč za to priliko prirejena velika venecijanska svečanost na Reki Seni, je bila nad vse sijajna. Po službenem izkazu je bilo v soboto 428 000 ljudij na razstavi, od katerih jih je došlo 249 000 na večer, da se ,venecijan8ke noči". Vsi oddelki razstave plavali so v Velika povodenj na Ogrskem. Zagreba po- udeleže , morju svetlobe. Glavni efekt je pa tvorila reka Sena, na kateri je plavalo na stotine čolničev, okrašenih z gvirlandami, lam« vojska in vsi pijoni in drugo olepšavo, ljudstva,- da se nagleda divne reki je silila pravcata vetij Vsa pota ročajo, da se je podrl 300 metrov dolgi železniški most med postajo Bulkan in Lupuj v tistem hipu, ko je dospel do njega osebni vlak. mostovi so bili natlačeni ljudstva. Mostovi in mostiči so dobro držali veliko težo ljudij in silen promet Toda mostič bil Stroj je padel v reko Zsil, drugi vozovi pa so obstali m niso popadali v vodo Pri Szurduku pa voda porušila 700 metrov daleč cesto in dva mosta. Podkopanih je več železničnih mostov in nasipov. Promet je ustavljen za par tednov, 3000 rudokopov je brez dela Škode je nad 1 milijon goldinarjev. je vendarle preslab. Ta mostič se imenuje Passarelle in se nahaja ob ulici Rue des Nations nasproti italijanskega pavi-ona. Okoli 10 ure zvečer je bila na tem mostiču silna gnječa. Most je štiri metre visok in ž njega je najlepši razgled po m razen tega je ustavljen promet in je oškodovana obrt ter trgovina. Svojim delavcem je pokojni veleindustrijalec Emil vitez Skoda v Plznu zapustil 80 000 goldinarjev. Iz tega zaklada bodo delavci, ki so se postarali v podjetju Škode, dobivali podpore v dobi, ko ne bodo mogli več delati. Lepšega spomenika si pokojnik pač ni mogel postaviti. Železna krona. Krona, katero hranijo v katedrali v Monzi, obstoji iz železnega obroča kateri je skovan, kakor pripovedujejo, iz žeblja s križa Kristusovega ter je v obliki bizantinskih kron obdana z zlatimi ploščicami katere so polne reki Seni na Ker je bila teža ljudij na njem prevelika strani pokati lesena balustrada, ki je bila začela pri trjena. Zdaj nastala silna zmešaj na mostiču. Nekdo je zakričal, da se podira most 40 ljudij čez most v vodo. tedaj -i tej pa poskakalo kakih priliki je bilo 28 ljudij eden, učitelj telovadbe nevarno ranjenih, dve pa so utonile; Brossard in neka viova Reigagne. Dokazalo se je, da je bilo ljudstvo samo krivo nesreče, ker je vkljub opominjanju sililo v prevelikem številu na ta most Tisti dan se je v Parizu pripetila še neka druga nesreča. V mestu je nek omnibus trčil z električnim tramvajem, pri čemer za redarje si je omi ubilo štiri osebe mesto Gent na Bel biserov. V nagrobnem govoru na cesarja Teodozija L je rekel sv. Ambrož, da je dala krono napraviti sv. Helena ter darovala svojemu sinu Konstantinu, kateri jo je nosil kot okrasek svoje čelade. Papež Gregor Veliki jo je dobil od Konstantina, a daroval jo je zopet stolni cerkvi sv. Janeza, katero gijskem. Dresirali so v to svrho celo brigado četveronoŽcev Ti psi oble svoj revier. v temi slede svojemu izbornemu čutu vohanja. Pri najmanjšem sumljivem znamenju vzbujajo najbližjo policijsko stražnico ter vedejo redarja v človeški podobi na sumljivo mesto, četveronožni policaji poznajo vse hiše je dala sezidati v Monzi z določbo, da se kronajo po njej vsi in njih prebi sledij zlikovcem ter jih primejo, če kateri nasledniki s to krono. Prvi, katerega je krasil obroč. je bil skuša zlesti čez zid ali skozi okno. Tako je mesto Gent iz- njen drugi soprog Aglulf, vojvoda turinski. Kritiki sicer ugovarjajo tej tradiciji, Češ, langobarski kralji niso bili po nemškem vrstno varovano, če ti psi niso zloglasna časniška raca. Sultanov strah pred anarhisti. Znano je, da se obredu kronani, temveč z vzdignenjem na ščit proklicani kra- turški sultan zelo boji za življ strahu pred anar- Ijem ali Po njih se je okraševal z železno krono Karol Veliki, histi izdal mnogo varnostnih odredeb, mej katerimi je ena tudi Oton L, kakor pripovedujejo drugi zgodovinopisci. posebno vredna, da se zabeleži. Vsak pefek namreč se pod Znano je, da si je Napoleon I. dne 26. maja 1805 leta v sultan iz Jildizkioska v bližnjo mošej ali džamij molitvi Milanu sam postavil krono ter izrekel besede: .,Bog mi jo je Dozdaj. so smeli tujci videti sultana na poti v džamij dal. Gorje onemu, kateri se mi je dotakne u Od tega kro- zdaj po pogostih anarhistiških hudodelstvih, je pa sultan od nanja smatra se ta železni obroč kot simbol vladanja nad redil, da imajo pristop v selamlik, prostor, kjer se vidi sul- Italijo. tana. samo tujci izkažejo s posebno izdano vstopnico Južnoameričani za italijanskega kralja. Razna dotičnega, poslanika. Sultanova kabinetna pisarna pa se je italijanska, argentinska in druga tuja društva v Buenos Ayres obrnila s poiebno prošnjo do poslaništev, da pazijo na osebe, so omislila za umorjenega italijanskega kralja velikansk bronast katere prosijo za vstopnice Sk policija ima ukaz, da od venec. tehta 700 kil. Dne 14. avgusta je spremilo nad strani iz Carigrada vse količkaj sumljive osebe in da strogo 200.000 oseb voz čez mesto, na katerem so peljali orjaški pazi na vse prišlece v Carigrad venec na ladjo „Etruria". Iz ljubezni je Pruska nasilstva. Kakor poroča poljski list Ruh brazilijanski policijski zblaznel v Rio de Janeiro mlad Ljubil je mlado častnik Pietro Agusto katolicki", hodijo pruski profesorji latinskih šol v stanovanja damo, a brez odziva. Neka prorokovalka iz kart pa mu je poljskih dijakov in pregledujejo omare, kovčeke in druge reči, dejala, da se oprosti svoje divj strasti če umori svojo t « ^ • r "v ) ' >1 • I ; •v / ♦ r r —. " h I I f I I r I L ' T T" - ".P ■ I r -I w Scran 342. Letnik LVIIl. ljubljenko in njene sorodnike In Častnik šel res v hišo svoje ljubice ter postrelil in zabodel ljubico ter 11 njenih so- rodnikov Štrajki lukah odhoda nekaterih Potem se je dal povsem mirno odvesti v ječo in drugih Kurilci na parnikih in mornarji v Marsilju Francije štrajkajo že dva tedna priliki transportnih ladij za prevoz vojakov in vojnega materijala na Kitajsko je bila vojna pomorska uprava v veliki zadregi, ker ni bilo mogodče obiti kurjačev. Potem se je štrajk še več razširil ker so se štrajkujočim pridružili te- žaki in nosilci blaga v ladije. Parniške družbe obljubile 17 40 odst povišanja plačila so do zdaj med tem ko noČej prepustiti v delavnem času in drugih zahtevah pomagalcev. kakih 50 ladij v marseljski luki Oblasti so v skrbeh ker pripravljenih za odplovitev, a ker nimajo kurilcev in mornarjev ne morejo odpluti. Tudi v lukah splošen štrajk kateri se Hamburga in Eotterdama tako razširil, da sploh ni o kakem delu govora več. Vse je mrtvo in pustvo, gradilnice in tovarne so zapuščene, luka prazna, ker ni težakov ne mor narjev. Tako v Marseilu kakor v Eotterdamu in Hamburgu se štrajkujoči delavci postavljajo v bran zoper sprejetje tujih delavcev posebno Italij kujoči 9 na Francoskem se delavci na postavo, katera upiraj štraj delavcev na neznatno število omejuje sprejemanje tujih tuje delavce že pretepli in razgnali v Hamburgu in Eotterdamu so Javlj se, da je štrajk v popolnoma Marseilu končan, ker so se družbe in delavci sporazumeli. Otroci vikomtese de Rochemaille 22 let stara ženska že enajstorico otrok imela in to še izključno Da šele mih dečkov s tem se sme ponašati ena sama gospa na vsej zemlji. Ta mati ^spada v najvišjo družbo ter se imenuje madame de Eochemaile Lepa in priljubij aristokratinj pred nekaj tedni osrečila svojega soproga s trojčki je so vsi moškeg spola Mati in otroci so popolnoma zdravi. V prvih letih svojega od zime leta 1895/96 obstoječega zakona rodila je že štirikrat dvojčke Teh dvojčkov, katerih prva dva ne štejeta niti 4 leta so zdravi ter se tako' vesele svojih treh mlajših bratov, da jih niti preveč krika in nemira tem ne puste ker provzročajo Gonja proti zamorcem severni Ameriki se po nekaterih krajih začela uprav ostudna gonja proti za- morcem 1 Pobijajo jih kakor stekle pse. V Atronu je vsled tega /a milijona dolarjev škode. Druhal je zažgala mestno hišo, so zgoreli vsi akti Devet kompanij vojakov gasilo požar. Trije zamorci so bili ubiti, 18 pa ranjenih. Vojna moč zaveznikov proti Kitajski. ima v Taku 20 vojnih ladij z 6000 mornarjev in 70.000 vo-jakov; Anglija 52 vojnih ladij z 9.713 mornarjev in 40.000 vo- Eusija jakov, 1.280 konj m 2'.060 mul; Japan 11 vojnih ladij z 4215 mornarjev in 22.000 vojakov; Francija 13 vojnih ladij z 4791 mornarjev in 6000 vojakov; Zjedinjene države Ame- vojnih ladij z 1931 mornarjev in 5000 vojakov; Nem- rike čija 17 vojnih ladij z 6823 mornarjev m 4000 Italija konečno vojakov; vojnih ladij z 1864 mornarjev in 2000 vojakov in Avstrija 5 vojnih ladij z 1700 mornarjev. Skupaj torej nastopa do sedaj proti Kitaju 132 vojnih ladij z 37.072 mornarjev in okoli 150.000 vojakov na kopnem. Tržne cene. » i v Ljubljani dne 31. avgusta 1900. Pšenica rž K 6.80 h, ječmen K oves proso turš5ica 7.20 6.20 leča ajda E 10. fižol 10. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Loterijske srečke 9, 17, V Lincu dne 25. avgusta t. 1.: V Trstu dne 25. avgusta t. 1.: 79, 32, V Pragi dne 29. avgusta t 1.: 13, 79, 40, 11, 40, 25. , 50, 29 81. cc 05 # Elasnikova tiskarna v Ljubljani na ilregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubij litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzlkalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. skrivnost napraviti SI vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s pomočjo ekstraktov ki stanejo za napraviti po 5 litrOY likerjev: TropinoYec 5 Absinc, Vermut, Buski pelinoYec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; SÜYOYeCj ßum, CesnjeYec, Alas, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benedik tinec 95 5 Chartreuse, Pilzenski liker po kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr. YeČ. Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo, kako se napravi liker. Pre- prodajalcem če naročijo več blaga ceneje mnogo -25) Anton Rukavina Trst. Yia Belvedere št. 23. % Odgovorni urednik: Avgust Pacihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki