Lisi ljudstvu v pouk in zabavo.
ishaja vsak četrtek in vdia s poštnino vred ta v Mariboru s pošiljanjem na dom m celo telo 4 K, pol leta 2 K in za četrt ieta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrilske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na isto samo 3 K. - Naročnina se pošilja na: Upravniitvo ,Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega
dnsltva® dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo.
naročnino, inserate in reklamacije.
t* inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat i3 vin., aii kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase
stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka p?titvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte i&ldn
Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
»L V oddelku „Mala naznanila11 idje so poštnine proste.

Našemu cesarju.
Jutri, dne 18. avgusta, slavijo avstrijski narodi zopet rojstni dan svojega oboževanega vladarja, cesarja Franca Jožefa. Tretjikrat ga slavijo v sedanji svetovni vojni. Že v mirnili čas i It so smatrali narodi ta dan za najboljšo priliko, da izkažejo vladarju svojo zvestobo. Vršila so se cerkvena in posvetna slavja, vprizarjale bakljade in razsvetljave, prirejale šumne slavnosti in veselice. Se bolj nego mirni časi nas nagibajo sedajni strašni časi, da mu izrazimo ljubezen in zvestobo, ki jo čutimo v svojih srcih. Ne moremo mu tega sicer izraziti v veselju in razkošju, a kljub temu lahko smelo trdimo, da našim srcem nikdar ni bil tako blizu, kakor ralvno v sedaj-nih dneh, ko so na vseh straneh vstali zemljelačni sovražniki, "da napadajo ljubo nam Avstrijo, čez katero vlada naš cesar že blizu 70 let. Kakor otroci o-koli svojega očeta, kadar je v nevarnosti, se zbiramo v tem času okoli svojega cesarja, prisegajoč mu, da smo voljni ž njim vstrajati v velikajnski borbi do zadnjega dihljaja. In kakor dobri otroci ravno v hu-aih dneh najbolj goreče molijo, da jim Bog ohrani dragega očeta, tako tudi mi v tej krvavi vojski srč-neie kakor kedaj poprej pošiljamo svoje molitve proti nebesom: Ohrani nam ljubi Bog našega modrega in očetovskega vladarja zdravega in krepkega, tolaži njegovo žalosti polno srce, ki mora prenašati toliko gorja, daj mu zmago čez vse naše sovražnike ter podeli nepremagani Avstriji zopet mirne, srečne čase!
Gorica.
Žalost nas je objela, ko smo izvedeli, da so dne 8. avgusta prišle italijanske čete v Gorico. Cez leto dni so vstrajali naši junaki na izpostavljenih postojankah. sedaj so se morali udati italijanski artilerijski i remoči. In tako se je zgodilo, da je Lah vkorakal v nam toli omiljeno mesto.
Gorica in zemlja okoli Gorice je okrvavljena s krvjo naših očetov, mož in bratov. Zemlja, v kateri spijo naši dragi večno spanje, zemlja, ki je postala grobišče naših ljudi, nam je sveta in nam ostane sveta. Mi ne bomo dopustili, da bi na njej ostal ve-rolomni sovražnik, ampak sami hočemo biti varuhi najdražjih nam grobov. Zato koprni naše srce, da se nam izpolni sedaj naša najsilnejša želja, da postane Gorica in goriška zemlja zopet naša, zopet — avstrijska.
Izguba Gorice nas je težko zadela, a nočemo mirovati, idokler se nam zopet ne vrne.
Naša južna bojna črta.
Po poročilih do 14. avg.
Avstrijsko uradno poročilo z dne 13. avgusta pravi, da se nahaja naša nova bojna črta med morjem in goro sv. Gabrijela. Gora sv. Gabrijela se nahaja severno-vzhodno od Solkana in je 646 m visoka. Severno od gore sv. Gabrijela držimo vse dosedajne postojanke. Od gore sv. Gabrijela proti jugu gre bojna črta vzhodno od Gorice, potem vzhodno od Dola, ki se razteza vzhodno od Doberdobske planote, Italijansko uradno poročilo z dne 11. avgusta pravi, da so Italijani prispeli na črti Dol do Ornega hriba ter
da še mi držimo Debeli vrh in vrh št. 121 vzhodno od Tržiča.
Gt pogledamo zemljevid, vidimo, da gre naša bojna črta od St. Petra pri Gorici v ravni črti vzhodno od Tržiča do morja. Doberdobska planota je torej že v laških rokah.
Zadaj i boji za Gorico.
Kakor se je pričakovalo, se je zgodilo. Po dolgem miru so Lahi prešli koncem meseca julija na bojišču pri Gorici vnovič v ofenzivo. Dne 30. julija je pričela njihova artilerija silno obstreljevati goriško in tolminsko mostišče tJer hrib Sv. Mihaela. Ta ogenj se je dne 2. avgusta še ojačil. IT'a dan je neka italijanska polstotnija napadla naše strelske jarke vzhodno od Tržiča z ročnimi granatami; bila pa je takoj odbita. Dne 1. avgusta je pričela sovražna in-fanterija v goltih množicah napadati Doberdob. Že dne 6. avgusta pa so se ti ioji razširili na celo črto gori do Tolmina.
Pri goriškem mostišču.
Dne 6. t. m. zjutraj so pričeli Italijani s strašnim artilerijskim ognjem zlasti proti goriškemu mostišču in višini pri Podgori. Z malimi presledki je trajal ta ogenj dan in noč ter je zasipal strelske jarke, kritja in stanovališča naših hrabrih briuiiteljev. Besni infanterijski napadi so sledili neprestano drug za drugim od 6. t. m. popoldne. Neprestano so Lahi naskakovali n.aše pozicije
pri Podgori in Pavmi.
Naše čete so se junaško branile ter še v tem štadiju vjele 72 častnikov in 2900 mož. Hrbet te višine, kjer že dolgo ne stoji nobeno drevo več, ki je prerit na vse strani in zamrežen z jarki, je videl te dni najstrašnejše prizore, ter ga smemo po. vsej pravici imenovati eno najbolj krvavih bojišč v tej vojni. Na tisoče in tisoče Italijanov se je valilo preko te pustinje in na sto in sto jih je izdihnilo na tem mo rišču. Našim ni bilo več obstati. Umakniti so se morali s takozvane velblodje grbe te višine. Popolnoma raztrgani jarki niso nudili nobene varnosti več. Takrat je prišlo povelje, da se morajo naši umaknili za Sočo.. Pričelo se je umikanje in ko je bilo vse končano. so zleteli
mostovi čez Sočo
v zrak. Dolgo že so bili ti mostovi cilj sovražnih topov. Oblaki dima so se dvignili iznad Soče ter zakrili naše čete sovražnemu pogledu. In Soča se je zopet umirila kot meja med nami in Italijani. Tako je napočil dan 7. avgusta,
Gorica
je bila sedaj v bojni črti, ona Gorica, za katero so je bil boj od početka vojne z Italijo, nekdaj cvetoča, danes ena sama velika razvalina. Z one strani pa je udarjala granata za granato v razvaline. Tuintam se je dvignil plamen ter uničil, kar je še ostalo. In pričakovati je bilo, da se Gorica ne bo mogla diolgo držati, saj so stali italijanski topovi drug poleg drugega na višinah nasprotnega brega Soče. Naše vojaške oblasti so prajvočasno poskrbele, da je goriško prebivalstvo imelo priložnost se spraviti na viarno. 2e v pondeljek, dne 7. avgusta, so zapuščali zadnji prebivalci opustošeno mesto. Le malo jih je ostalo. Nema in razdrta je sprejela Gorica italijanske čet® v torek, dne 8. avgusta.
Gorica — kup razvalin.
•Kup razvalin je Gorica, Strašni so bih dnevi do dne 8. avgusta in prebivalstvo je neizmerno trpelo. Žene in posebno otroci so padali, zadeti od iz« strelkov. Vse polno trupel je ležalo po ulicah med ruševinami. Kri je tekla po cestajh in ulicah. Izdan je bil ukaz, naj se reši, kdor se more. In ljudje so hiteli ven, kamor so mogli, proti vlaku, ki naj jih odpelje v varnejše dežele, ali so °e začasno ustavili še kje v bližini. Beg iz Gorice je bil splošen.
Naši junaki pri Gorici.
Skoro 15 mesecev se je junaštvu naših čet posrečilo odbijati vse napade na Gorico, četudi z najtežjimi izgubami. Goriško obmostje ima svojo zgodovino, katero bomo mogli ceniti šele po vojski. Navdušenje naših hrabrih čet, njih trdna volja, da ne prepuste sovražniku pedi zemlje več, kot je bilo to iz strategičnih ozirov potrebno, uprav ta krepkla volja in brezprinjerno junaštvo naših čet je doseglo, da se je mogla kljub premoči, kljub divjemu ognju velikega števila italijanskih topov držati prva postojanka, o kateri so vsi strokovnjaki sodili, da je ne bo mogoče držati. In držali so to postojanko naši junaki skoro 15 mesecev, dokler niso bili vsi jarki že tako razstreljeni, da niso nudili prav nobenega kritja večj In še tedaj jih niso prepodili Italijani, zapustili so postojanko le na povelje vojnega vodstva,, da se preprečijo ogromne žrtve, katerim so bih izpostavljeni. Najlepši dokaz za to je, da so še v zadnjih bojih za goriško obmostje vjeli nad 4000 Italijanov.
Kalvarija razstreljena.
Kalvarijo so Italijani podminirali. Napravili so pod zemljo rov , do Kalvarije ter so pod Kalvarijo zar žgali razstreljiva. Le na tak način se je posrečilo I-talijanom priti na Kalvarijo.
Italijansko časopisje o bitki pri Gorici.
»Idea Nazionale« piše: Nihče ne sluti, koliko krvi in solza se je prelilo v petnajstih mesecih vojske. Gorica mora postati naša. ker smo ji žrtvovali cvet italijanske mladine. »Corriere della Sera« in drugi listi smešno pretiravajo važnost uspeha. Trident in Trst so začasno vpokojili in trde, da je bila Gorica glavni namen, ki se je tudi dosegel. Italijanski vojaški kritiki pa ne prikrivajo, da je Gorica bolj moralnega kakor vojaškega pomena, če so avstrijske čete pravočasno zgrsdile na gorah nove postojanke, ker se je to zgodilo, je izpostavljena Gorica popolnoma uničenju.
Boji vzhodno Gorice.
Naše čete, ki so se umaknile na višine vzhodno Gorice, se uspešno branijo proti nadaljnemu prodiranju italijanskih čet. Uradno poročilo označuje fronto za Gorico kot naše nove postojanke, zato je smatrati, da so te pozicije že končnove-ljavne. Naša hrabra krdela so se torej umaknila le toliko, kolikor je bilo z ozirom na krajevne razmere neobhodno potrebno. Vzhodno Gorice se raz prostirajo obronki Trnovskega gozia, kjer je mogoče prirediti dobre obrambene postojanke. Kaki poteka naša nova črta, pa se še ne da dognati. Važno je, da so naše čete dosedaj odbile vse italijanske navale na Plave ter tako onemogočile, d« bi nas prijeli Lahi na severu z boka.
Stran 2.
SLOVBíiSI» ttOSMNiai.
17. avgusta 1916¿
1000 granat na eno mesto.
Topovska žrela 300 topov so bila naperjena proti 10 km dolgemu odseku. Na vsakih 30 metrov je takorekoč prišel en top. Mnoga točka je dobila kak dan po 1000 granat. Težišče vseh na padov v petih soških bitkah je bila višina Podgo-ra, Oslavje in Sabotin.
Na smrt so čakali.
Medtem ko so se vojaške in civilne oblasti že davno preselile v kleti, so skozi okna še vedno gledali stari možje. Bili so po večini revni ljudje, ki so čakali v Gorici in se navadili vojske. Smrt meščanov je dobila obliko granate; niso bili bolni, marveč ubiti. Nad 800 italijanskih topov je bruhalo svoj ogenj od Moše do Števerjana, topovi vseh vrst: poljski topovi, lahke in težke havbice težki topovi, težki možnarji kalibra 21 in 28 cm ali 24 cm, ki streljajo bolj daleč kot drugi.
Ljudje bežijo . . .
Goriško, 9. avg. 1916.
Popoldanska ura je, ko to pišem. Begunci iz Gorice, Solkana in vseh krajev Vipavske doline za-grinjajo ceste. Matere z dojenčki v rokah, polodras-la deca s svežnii na glavi, z lačnimi, nemimi, polnimi vozmi. Vozovi vseh vrst, navadno pred njimi ljudje kot vprežna živina. Vse gre naprej, naprej . . . Odrejeno je, da morajo vsi begunci čez kranjsko mejo in se ne smejo ustaviti na goriških tleh. Vsa cesta polna, težki avtomobili, ranjenci vjetniki ... In vjetnikov je veliko. Lahko ranjeni korakajo po cesti v bolnišnice. Nehote mi vstaja v duši prizor iz Sien-kiewiczevega „Z ognjem in mečem", ko pridirja ko-zak na trg na spenjenem konju s klicem: „Hmyel bije Lahe!" — Oj ta naáa Gorica, ta naša solnčna Goriška, ke]daj bo konec vsega tvojega gorja. Lahi obstreljujejo neprenehoma našo Vipavsko dolino. Nocojšnja noč je bila tako strašna. In topovi so tako strašno, strašno grmeli in danes cel, cel dan — z izjemo Krog poldneva, Italijani nadaljujejo svojo taktiko aptilerije ip napadov v masah. Izgube imajo pa strašne, kakor poročajo laški vojni vjetniki. Nekaj laških vojakov so vjeli danes prav blizu Šempetra. V Gorici so le južni kolodvor in Standrež zasedle danes laške patrulje, toda uplamo, da le začasno. Boji se z vso besnostjo nadaljujejo. Toda trdno smo uve-rjeni, da bodo ná£e čete vrgle sovražnika nazaj. In najhujše smo že preboleli, to je treba konštatirali, če prav nas Čakajo še hudi boji. Sovražnik naj le počaka, ni še vseh dni konec. Položaj nikakor ni brezupen. Poroča se nam, da se bojujejo v italijanskih vrstah poleg srbskih tudi francoski vojaki. Posebno številno je zastopana najmodernejša francoska artile-rija. Sploh imajo Lahi kanonov kot peska.. Položaj so sedaj trezno presoja, posebno še dejstvo, da je Sv. Mihael trdno v naših rokah. Danes smo opazili na fronti samega Boroeviča. Novo upanje vstaja, nova vera prešinja naša srca. čeprav smo imeli strašne trenutke.
„Italijani gredo."
Sodi se, da je v Gorici ostallo še krog 6000 ljudi, ki so skriti po kleteh. Toda veliko civilnega, prebivalstva je v Gorici, Solkanu in Šempetru tudi ubitega in ranjenega.
V	stolnico v Gorico je priletela prva italijanska granata v nedeljo, dne 6. avgusta, zjutraj, ravno ko je Č. g. dr. Kobal pridigal. Stolnica je bila polna ljudij. Cerkev je pričela goreti. Nekaj oseb je bilo ranjenih.
V	torek, dne 8. avgusta, ob Yt na 4. uro je pa prebivalstvo bežalo iz mesta na klic: „Italijani gredo!" Gorica je gorela. Via Dogana je pogorela do tal. Zavod za pogrebe Ziano je vozil mrtve zaporedoma po 50 do 60 skupaj. Hud je bil ogenj iz pušk. Mnogo ljudi je bilo ranjenih od ognja iz pušk. V. „Rdečo hišo" je padla granata. V hiši je bila družina, a nobenemu se ni zgodilo žalega. V torek zju-* traj ob 549. uri je krstil v stolnici monsignor Kolav-čič nekega otroka. Med krstom so padle granate, a zgoidilo se ni ničesar. Po Via Moreli so šle tri gospodične z glavarstva. Srečale so naše vojake, a na drugem koncu so bili že Italijani. Naši in Italijani so se obstreljevali. Naši vojaki so gospodičnam dali konje, da beže. Gospodične so jahale proti „Rdeči hiši." Tam sta bili zadeti dve gospodični in ostali mrtvi. Na starem pokopališču, v Via 'Trieste in Via Dreossi so bili boji mož proti možu, Mnogo je mrtvih, med njimi tudi mnogo civilnih ljudi. Via Municipio (trgovina Paulin), Via Monace, Raštelj, Via Cacevia (trgovina Pich), vse to je pogorelo
Kaj pripovedujejo begunci.
Begunci, ld prihajajo iz Gorice, pripovedujejo strašne reči. Vsem se pozna prežita vojna grozota. Gost velikanski dira se je raztezal od Podgore do Sv. Valentina ob desnem bregu Soče, v mestu samem je gorelo po vseh koncili in krajih, poslopja so se rušila, vmes jok in krik otrok in žena, ki so padali po ulicah ali umirali pod ruševinami. V celih ulicah ni videti niti ene hiše več kolikor toliko cele, vse je po-
rušeno, razdrto, razbito, zidovje raznešeno na vse strani, ulice so zasute, zvoniki cerkva visijo postrani in padejo, ako že niso padli, na tla z velikim tru-ščem. Pod razvalinami mora biti pokopanih obilo o-seb. Sodi se, da je mrtvili okoli 160 oseb, ranjenih pa okoli 800. Ljudje so vstrajali do zadnjega, potem so bežali, kamor je kdo mogel, ven iz dima, tja proti Ajdovščini ali proti Prvačini na varno. Pa tudi tju, proti Volčjidragi, Prvačini in Dornbergu so streljali Italijani ljuto in prizadevali škodo. Povsod po širni ravnini okoli Gorice, od Solkana do pod Kraške hribčke ob 'Mirnu in Sovodnjah in tja proti Vipavski dolini je besnela italijanska divjost in podila ljudi pred seboj.
Z Gorico je bilo treba izprazniti tudi vso bliž-v njo okolico. Nesrečni ljudje so bežali in polnili so se begunski vlaki. Odšli so zaidnji, ki so vstrajali v in tik mesta v svojih lepih vaseh, še en pogled nazaj, nk razvaline in z Bogom ti lepa goriška pokrajina! Obenem pa se je vzbudilo prepričanje, da se povrnejo na svojo grudo v srečnejše življenje. Begunce iz mesta in okoličanskih vasi: iz Solkana, ki je tako razbit, da ni niti ena hiša ostala cela, iz Standreža, Šempetra, Vrtojbe, Bilj, Renč, Volčjedrage in s strani Sempasa, so spravili v vlake in jih odpeljali v Lipnico. Nekateri begunci so prišli na Kranjsko iz Ajdovščine. Kakor je kdo mogel, tako si je pomagal na vojaških vozovih, na vozovih z voli so se pripeljali, nekateri so mogli rešiti le še to, kar imajo na sebi. Zastopniki raznih oblasti so šli v Ajdovščino.
O laških patruljah se pripoveduje, da so tekale za ljudmi in jih klicale, naj nikar ne beže, marveč naj ostanejo. Sodi se, da je morali ostati še precej ljudi v mestu, ker pač niso mogli proč, na prim-iz središča mesta, kamor je padala granata za granato, se je rušilo vse naokoli in se valil dim po ulicah, kako more človek oditi Kam?
Tudi sosedni kraji izpraznjeni.
■■BPKIiPSirr^l " 1' • • -^<vMI
Razven Gorice je ljudstvo zapustilo še Solkan, Kronberg, St. Peter, Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, Bilje, Renče, Standrež, Volčjo Drago. Vlaki z begunci so se odpeljali v Lipnico.
Tihi junaki.
Noč od 6. na 7. avgusta jc bila v Gorici mir na, bajnolepa. Ljudje so bdeli in se s strahom povpraševali: »Kaj bo prinesel drugi dan?« Vsi so slutili še kaj hujšega. In res! Že na vse zgodaj je pričelo italijansko topništvo sipati ogenj in železo na ubogo mesto. Ljudje so začeli bežati, kakor so bili oblečeni, vun iz mesta proti Št. P. in V. Tam jih je sprejelo naše vojaštvo na vozove in peljalo v P. A nekateri so še vstrajali v mestu. Da, celo osmelili so se in šli na ulice, kjer pa se jim je odprl pogled na — rušenje in morenje. Moška, ženska, otročja trupla so ležala vsevprek. Ranjenci so stokali in ječali, a nihče se jih ni usmilil. Pač žrtve vojne. Vojaki so hiteli od hiše do hiše in tirali ljudstvo s silo vun, da jih rešijo pred smrtjo. Kakšna zmešnjava je vladala, naj priča ta dogodek: Dimnikar je zbežal na piano v spodnji obleki z dimnikarsko metlo na rami in v eni roki z loncem, v drugi z budilnikom, in sličnih slučajev se je ponavljalo več. Vsak je zagrabil prvo, kar mu je prišlo pod roke, in zbežal vun, da se reši. A marsikoga je dohitela smrt, ko se je že štel rešenim .. .g
A bili so junaki, ki so opravljali kljub gro vA svojo službo. Starček duhovnik monsignor K. je kljub ognju maševal in opravil sveti krst, dokler niso med svetim opravilom priletele granate v cerkev na zbrano ljudstvo. Stolna cerkev je pričela goreti. Nikdo se ni upal gasiti, radi ognjenega dežja. Vendar sta se našla dva junaka, ki sta za trla ogenj — dr. J. K. in g. S. Vendar je postala cerkev žrtev plamenov. Tihi junaki, ki se ne b • hajo s svojim junaštvom.
Zmešnjava na begu.
„Slovenčev" poročevalec B. poroča o begu nekega Goričana. Begunec pripoveduje:
„Bežal sem v večni zmešnjavi z drugimi kakor brez uma. Videl sem, kako se je že na različnih delih mesta jel dvigati dim in to je moj strah še povečalo. Tekel sem po ulici Rabatta, da bi pogledal, kaj je z mojimi sorodniki, ki ondi stanujejo. Že oddaleč sem videl, kako so ženske in otroci bežali na pol o-pravljeni, vsak v roki s tem, kar je pograbil v prvem hipu. Krik in jok, vmes pa prasketanje ognja, trušč udirajoSih se streh in lomljenje brun in tramov. Pridem bližje gorečih hiš, kjer sem bil nakrat zavit v gost dim. Spodtakinem se in padem na nekaj mehkega. Ko se dvignem, sem z grozo op,azil, da sem padel na truplo — svojega botra. — Neb al je, kajti jok mu je vzel govorico.
Tekel sem kakor nor dalje sikozi ulico. Vogel na Sentpetersko cesto. Spotoma, iste slike. Vmes so pa padale granate, kakor toča, in bobnenje je bilo tako, da ni bilo čuti posameznega strela. Na Sentpe-
terskj cesti sem že srečava! ljudi, ki so bežali z mesta, napol oblečeni, v spodnjih oblekah, matere z o-troci na rokah, pri teh starčki. Vsem se je čitalo z obraza: Le ven, ven iz tega pekla, Bog pa naj kaznuje verolomnega Laha po svoji pravičnosti! Eden je imel v rokah lonec, drugi svečniki itd,,, kajti nih» če se v zmešnjavi ni spomnil, da bi vzel kaj korist* nega s seboj. Otroci so jokali, žene tarnale, možje pa stiskali pesti in škripali z zobmi ter se ozirali nazaj in grozili Lahu s poginom in maščevanjem, M to gnečo pa so se mešali avtomobili, konji, vozovi L t. d. Kjer je bil kak vojaški voz prazen, takoj so naložili vojaki nanj žene in otroke; drugi pa so korakali peš dalje, bosi, na pol nagi. Jedi ni vzel nihče s seboj. Glad jih je torej tri in otroci so zopet jokali. Govorili niso med seboj nič, kajti srca vseh so 1© bila napolnjena z mislijo: Maščevanje!!
Prenehal je govoriti. Prosil sem ga, naj mi povej kako je prišel semkaj. Začel je: Ko smo prišli tako zapuščeni in crladni do prve vasi, so častniki takoj ukazali dati nam jesti. Jedli smo molčeč, brei besede. Samo iz oči vseh so čitali dobri gospodje srčno hvaležnost. Tupatam se je kdo ozrl na mesto, Kjer se je dvigal plamen in uničeval krasno naselbino. Mimo nas so hiteli vojaki z vozovi, topovi, branit verolomnemu sovragu v mesto.
Nihče ni izpregovoril. samo nemo so nam zrle oči in oni so videli enako bedo ter prisegli osveto Italijanu.
Ko smo se nekoliko odpočili, smo se napotili §e dalje. Spotoma so se nam pridružili begunci iz drugih občin, 'Mimo nas pa so hiteli vojaki v mesto. — Prišli smo do železniške postaje. Tam so nas že Sa* kali vlaki in vstopili smo. Ta je klical mater, oni o-četa, drugi brata itd, A redko se je kdo odzval. Ko smo Hili v vozovih, smo se odpeljali. Sele spotoma so nekateri pregledali položaj, v katerem so se nahaja^ li. Brez obleke, brez hrane, brez doma! In marsikomu se je utrnila solza, ko se je domislil, da zapušča ono, kar mu je bilo najsvetejše, domovino. In zopet so se krčile nesti in prisegale: Maščevanje, maščevanje in zopet maščevanje!
Prenehal je, posilil ga je jok. Vendar je nekaj časa pripomnil:
„Gospod! Lah nas je prepodil. A to za malo časa. Pride enkrat dan, ko se naši h r a -W r i vojaki vrnejo zmagoslavno v G. o* rico in mi z njimi v našo vedno avstrijsko Gorico!!!
Poveljniki.
Poveljnik naše soške armade je zaslužni generalni polkovnik Svetozar Boroevič pl. Bojna; branilec Gorice je bil od začetka vojske podmaršai Zeidler. Boroevičev nasprotnik je vojvoda Aosta, kojega glavni stan se nahaja v Červinjanu. Njegova tretja armada je spočetka zastavila med Gorico in morjem štiri zbore. V poznejših bitkah jih je ojačila na sedem zborov s 17 pehotnimi divizijami. Armada vojvode Aosta je v 14 mesecih izgubila okoli 300 000 mož.
Boji pri Plaveh in Zagori.
V spisu »Turudija in njegovi junaki pri Zagori« opisujemo velevažno pa strašno pozicijo pri Zagori in Plaveh, kjer poveljuje junak Turudija- že leto dni. Iz te pozicije hočejo Italijani zlesti na višino za Svetogoro na vzhodni strani in pogledati v Gorico s Trnovske planote. Ako bi se jim posrečilo tu prodreti, bi obvladali višine na vzhodni strani Gorice. Sedaj se zopet bijejo boji pri Plaveh in Zagori, zopet silijo Italijani navzgor, ali zaman je njihov napor slej ko prej.
Sunek na južnem Tirolskem.
Listi javljajo, da se začne vsak čas splošna D-fenziva Italijanov. Boji ob Soči imajo baje samo na» men, zakriti prave italijanske namene, natperjene n& Trentino in v prvi vrsti na mesto Rovereto. — List „Italia" potrjuje te vesti, pišoč, da smo na predvečer velikih dododkov. Sovražnik dela samo defenzivno; tudi njegovi napadi imajo defenziven značaj,-Avstrijska artilerija dela marljivo. <da bi že v kali zadušila italijansko ofenziVo.
Molčeči kralj.
Iz Lugana poroča »Germania« iz najbližje oko-kolice italijanskega kralja: Viktor Emanuel je postal zelo molčeč mož. Od izbruha vojske kralj ni izrazil svojega mnenja v nobeni obliki, na noben način in ob nobeni priliki. Zanima se za dogodke7 kot bi ga nič ne brigali. Samo enkrat je rekel neki deputaciji, ki se mu je poklonila: »Jaz vodim Vašo vojsko, moja čast zahteva, da jo dobro vodim.« Na razumljiv način je tedaj kralj priznaj da odklanja odgovornost za to vojsko. Vse druge izjave, ki so jih kralju podtikali, so ¡¿mišljene. Kralj se ni udeležil nobenih velikih slavnosti, ki sta jih priredila angleški ali Irancoski veleposlanik
17. avgusta 191G.
Simr, *
-sprejel tudi ni Asquitha, češ, da je bolan, kar je s» *ravilo Renell Hoddla v nemalo zadrego; le d'An-11 inzio je bil enkrat v družbi s kraljem fotografiran. Kralj je d'Annunzia tudi objel, mu segel v ■t >ko, a rekel je le nekaj besedi, ki so bile popol l oma brez pomena. Kralj vse posluša z največjo i potrpežljivostjo, a ne reče ničesar. Ko je obiskal iani Viktor Emanuel v Ncapolju gledališče San Carlo, so ljudje strastno minife3tirali. Kralj se je j ahajal takrat v družbi Sonnina, Salandra in državnega tajnika Carcano. Ljudje so vedno burnej-še pozdravljali kralja, ki je končno vprašal Sonnina, če je demonstracija za ali proti vojski Ko je odgovoril Sonnino: »Za vojsko 1«, je rekel kralj nekoliko zasmehljivo Salandru: »Zahvalite se narodu gospod Salandra.« Ko so poročali kralju o izgredih t elavst^a 1. maja 1915 v Turinu proti vojski in da je bilo ubitih nad 70 delavcev, je pozval Sa-andro k sebi in mu je rekel: »Turin, prva bitka, i i ste jo dobili proti italijanskemu ljudstvu.« Kralj ->e je hotel znebiti Salandra in Sonnina in je pozval Giolittija; a po vseh mestih v Italiji so začele pokati bombe; več celo blizu Kvirinala Giolitti je o J klonil v tako pozni uri sestavo vlade; kralju ni preostalo druzega, kakor da je dopustil Salandru in Sonninu da sta napravila svojo vojsko. — Kadar bo kralj zopet govoril, takrat bo končana vojaku.
Tuiudija in njegovi junaki.
Iz pojročila, odobrenega v vojnoporočevalskem
stanu:
Globoko doli oh Soči leži Zagora. Skoro 500 m globlje od sedla, čez katero vodi edina jdovozna cesta. Skoro 500 m navzdol mora stopati vsak mož, »e prenese vsak top, vsak kanec juhe, vsaka nosilnica. In pot je vidna. Strma je in kar pred seboj imaš tu nasprotno stran, to se pravi veliko nasprotno stran od sovražnika zasedenih višin. Ob iinevu je vsak promet nemogoč, ponoči pa: mora biti tutli vsak oa. to pripravi jen, da ga kaka čez skale razpršena granata pritisne krvavega na pol.
Pot se imenuj«: Zagorska smrtna pot. O Zagori hs mere reči, da j» ni več; je le par sten. malo xidovja, kak križ iz okna. prevrnjen dimnik, ruševine, k amen je, drobiti .izstrelkov. Sredi slcozi vas gre črta, par ruševin zunaj pozicija, par znotraj, ledna hiša je stolpne- posest. En vogel imamo mi, drugega Italijani, fronti sta le malo korakov oddaljeni druga -odi drug«. Granate igrajo v Zagori podrejeno vlogo, metala min delujejo tu noč in dan. Tudi ako vse mine ne zaifenejo. pa potegne zračni pritisk za seboj vso okolico. Pa pok samnasebi je tak, da more živce močnega moža uničiti. Kakor bi bril potres, tako se trese in pregiba, zemlja. In dosti je dni, ko pride taka mina vsako minuto. Včasih je odmora dve minuti — celo noč traja včasih metanje min.
Kako žive ljudje v Zagori. Cez dan v kritju, a ponoči stegne glavo malo ven, ali more pričakovati mino vsak trenotek. Vsak; teden se menja tu moštvo. Ponoči ne spi noben človek v Zagori. Osem noči ču-jejo. Vedno iste čete. Ze celih šest mesecev. In treba še misliti, kako tu diši po žveplu, dimu, izpuhte-vanju izstrelkov, trupel . . .
Štiri gospodje so še tu, ki se nahajajo v tem odseku že jedno leto. .leden izmed njih je poveljnik, slavnoznani Turudija, jedna. najznačilnejših osebnosti ob soški fronti. On je iz rodu, iz katerega je bil vojak oče. ded, praded. V Srbiji so bili razpisali že nagrado na njegovo glavo: 30.000 dinarjev za živega Turudijo, 10.000 za mrtvega. Ko je prišel v Zagoro. je videl italijansko pozicijo nad bregom, višjo nad našo. Vzel jo je in vrgel sovražnika proti reki. tja, kjer je še vedno. Ali jarki so bili razstreljeni in ba-talion je bil brez kritja in zavetja. Po težkem dnevu tega boja je zapovedaJ Turudija .na kratko: Do jutri zjutraj mora bataljon izginiti pod zemljo! In izginil je. Dalma/tinci so njegovi ljudje. Vse more imeti od njih, oni vse od njega.
Zagorii, je jedna najstrašnejših točk na soški fronti. Dalmntinec pre v boj kakor lev, v odmorih je krotak klakor ovca. Potem hoče pripovedovati o svoji družini in želi. da ga vpraša oficir, ali so mu že pisali otroci. Ako je ranjen, hoče, da vpraša oficir, kako mu ie in potem gre za oficirja v smrt. Za Turudijo bi se dali vsi razrezati. Pa, ne le moštvo, am-p.a|k tudi kadetje in oficirji. On je vedno ž njimi tu v Zagori, že jedno leto. Ž njimi samo kadetje in poročniki. Samo en nadnoročnik je tu. Levo in desno sta padla major in stotnik. Nekoč je izgubil najeden dan tri četrtine svoie stotnije. On pa, je neranljiv. Ako strese glavo, letijo krogle proč — tako pravijo Dalmatinci. Dokler stoii on ob Soči, je nepremagljiva Zagora. Ako nalet na moža par metrov za naj-spredne šo črto. se mu po!emni oko: Tukaj imam u-mreti jaz. ti imaš umreti tam čisto spredaj! Tako pripovedujejo Dalmatinci.
V oktobru in novembru so šli Italijani nad Zagoro 12krat tako močni kakor braniltelji. 50 stolni] proti 4. Brigada iz Forli in Ravene, možje k a Mor leopardi. divji, drzni, gorki, veliki, lepi in strašni o!>
jednem. Strašno so bili poraženi. V strelskih jarkih so ležali mrtveci, rezerva ni mogla čez . . . Prvi dan, jo bitki pri Plaveh, je ztaklical Turudija v oni hiši, katere jejdna stran je naša, druga sovražnikova, skozi steno: „Jaz sem tukaj, Turudija! Pri Plaveh sem vas pobil, pri Zagori ¡ o jednako!" Laški topovi so divjali v odgovor.
Leto dni je preteklo od bitke pri Plaveh. Oo B. uri 30 minut je pričela. Gori na hi*bu j« bila vojaška maša. Ves bataljon sto'i tu. Čudim se, da ni mož z zlatimi svetinjami v slovečem zagorskem bataljonu. Ti pač so vsi padli. Najgroznejše na tej vojni je to, da najboljši najprvi izginejo. Pokopališče. Oficirji imajo vsak bel kamen, mošlvo lepo izrezan lesen križ. Vsi so umrli mladi. Po maši gre divizijski £tab k havbični bateriji, ki tudi prosümvlja obletnico. Moštvo stoji v dveh vrstah in general, njihov tovariš že leto dni. je imel nagovor. Vojaško se drži, ne more pa prikriti svojega sanutja: „Infanterija je z Va(mi zadovoljna " Za. topničare največja pohvala. Komaj konča svoi govor, odda'o Italijani salvo. Slovesno zveni, kakor za oder pripravljeno, skoro dramatično. General seže v roko vsakemu ofcBikovancu. 78 jih je, ki nosijo hrabrostni znali . . .
Brezdno plamena.
Švicarski list „Le Journal" prinaša poročilo o bojih na, soški fronti in pravi: Proga od Sabotina do Gorice je brezdno plamena. Italijani se imajo zahvaliti za svoj vspeh samo artileriji, ki je osredotočila tukaj vse topove, kar jih je imela na razpolago in izpostavila branitelje gorečemu jeklenemu dežju. Obstreljevanje ie bilo največje in najhujše v tej vojni. List „Petit Parision" poroča, da so imeli Italijani tu nad vse velike izgube. Podgora in Plavi so Wie tako obstreljevane, da je Cadorna mislil, da ni več Avstrijcev tam. Kaverne pa so bile vse eno polne Avstrijcev, tako da so bili Italijani izpostavljeni ognju strojnih pušk, ki je zahteval naravnost neverjetne izgube.
Anglet, o bojih na soški fronti.
Lord Northcliffe pravi v neki brzojavki s soške fronte, da, na Anglešklem komaj morejo imeti pojem o strahovitem boju na italijanski fronti. Ce bi se imelo objavljati samo število ranjencev, ki so jih vozili vozovi angleškega Rdečega kriSa, bi se občinstvu že odprle oči. Sovražnikova srditost je razvidna ras njegovega ravnanja»
Naša južna bojna Črta»
Po poročilih <to t8. avgosla.
H avstrijska h uradnih poročil dne 14. in 15. t. m. ye posneti, da naša nova boina Črta ( glej 1. stran današnje številke „Slovenskega Gospodarja") leče sledeče: Gora, Sv. G a b r i e 1 a—kraj M e r n a (Južno od Gorice ob Vipavi)—Ti o k v i c a (vas 1% km severovzhodno od Opatjega. sela)—D e v i n (južnovz-hodno od Tržiča ob morju. Na celi črti napadajo Lahi zadnje dni z ogromno silo. V prostoru med Vipavo in Lokvieo so Italijani dne 13. avg!usta napadli naše postojanke nič manj kot sedemkrat. Naši so o-stali lastniki svojih novih postojank. Sovražni sunek na tem prostoru je naperjen proti — T! r s t u!!! Tudi na prostoru med Solkanom in vlzhoidno od Gorice se srditi sovražni napadi ponavljajo noč in dan. Od tukaj silijo Italijani v prelepo Vipavsko dolino.
Vaša nova fronta na Primorskem.
Italijani so napadli na Goriškem nove naše postojanke, S svojimi najtežjimi topovi obstreljujejo vrh Sv. Gabrijela in Sveto goro. ki leži ob ovinku Soče, severovzhodno od Gorice: njih pehota pa naska-: kuje naše nove postojanke na nizkih gričih, ki leže j vzhodno od mesta. Previdno so napredovali Italijani j proti črtam med Vipavsko dolino in morjem.
Kraška, planota, južno od Vipavske doline se i-menuje zemljepisno Komenska planota. Proti zahodu naprej štrleči del te planote je Doberdobska planota, ki je postala slavna v tej vojski: I Oči jo globoka soteska Dol od vzhodne polovice skupne kraške planote. Skozi to kraško sotesko vodi deželna cesta iz Carice v Devin.
Nova bojna črta je krajša. kakor je bila stara. Med ¡tem, ko so se stare postojanke na Doberdobski gorski planoti lahko obstreljevale s treh strani, branilo c. in kr. čete sedaj bojno črto. ki gre precej naravnost.
Gorica se nahaja prejkoslej v obsegu najhuj-, ših topniških bojev.
Glede nove bojne črte pišejo vojni poročevalci, I da se more z vso gotovostjo trditi, da se nahaja za ; prvo bojno črto še druga, po najmodernejših načelih zgrajena in prilajgodena izkušnjam sedmine svetovne vojne.
Izdajalec župan v Gorici.
Znani italijanski odvetnik v Gorici dr. Cesci-ntli je bil odbežal v Italijo še pred izbruhom vojne. Or, Oosoiutti ip bil podžupan v Gorici, eden glavnih
stebrov iredentistlčnega gibanja. Sedaj poročajo, da je dr. Cesc utti odpotoval iz Florence v Gorico, da tam organizira italijansko upravo mesta. Malce težka bo njegova, naloga, sredi razvalin organizirati to mestno upravo. — Dr. Cesciutti je bil eden najbolj zagrizenih sovražnikov slo\|enstva na, Goriškem. Z njim vred je baje došlo v Gorico še več L al» v, ki so pred vojsko zbežali iz Gorice.
finsko bojišče.
Na ruskem bojišču se vršijo na celi fronti hudi boji. Posebno skupina Kari Franc Jožefa ima prestati silovite sovražne sunke. V Bukovini in južno-vzJhodnem kotu Galicije, t. j. ob rekah Črni in Beli Ceremoš, smo vrgli sovražnika ttnlee nazaj. Ob kolenu naše gališko-karpatske fronte, t, j. pri prelazu Jablonica in Tatarov, smo se dne 14. avgusta morali pred rusko premočjo umakniti na karpatske postojanke. Dalje proti severozahodu so naši izpraznili 3 mesta Delatyn, Tismienica in Stanislav. Rusi se nahajajo sedaj kakih 15 do 25 km zahodno od Stanislava. Severno od Dnjestra smo premestili naše postojanke od potoka Koropjec na spodnji tok Zlote Lipe Ob gornji in srednji Strypi so Rusi na črti Ko-zovo—Zborov, ki leži kakih 15 do 20 km zahodno od Tarnopola. Med Tarnopolom in mestom Brodi Rusi ne morejo naprej, dasiravno so virgli v ta prostor o-gromne čete. Huda bitka se sedaj vrši pri kraju Pod-kamien (južno od mesta Brodi). Vsako ped zemlje bližje Lvovu morajo Rusi drdlgo odkupiti. Na naši volinijski fronti so sicer srditi boji, a naši še imajo skoro zavsem iste postojanke, kot pred tednom.
Veliko odlikovanje za naše hratbro se boreče čete je, da ie cesar imenoval vrhovinefea povteljpika naših armad, nadvojvoda prestolonaslednika Karola Franca Jožefa za generala kavaJerije in admirala naše mornarice.
Armade in poveljniki.
O naši in ruski fronti ter poveljnikih na obeh straneh se poroča z bojišča:
Naši poveljniki južno od Tiarnopola to je po.J vrhovnim poveljstvom nadvojvojde Kari Franc Jožefa so: Med Tarnopolom in Dnjestrom grof Bothmer, južno od Dnjestra do Karpatov general Kovess, kar-paftski fronti od Tatarov^ do rumunske meje pa poveljuje general Pflanaer-Baitin.
Na rusko armado Saharova, ki stoji ob Strvpi in Koropjecu, se naslanja na jugu armada Sčer£>a~ čeva, ki se bori ob Dnjestru v Galicifi. Zadnje dni je irvršila brezvspešne napade na armado generala pl. Kčvesa južhozapadno od Delatyna. Končno je 8» omeniti južno krilo .te ruske napadalne armade, Id stoji pod poveljnišlvom Iješickega.
NaSi poveljniki na Hindenhurgovi fronti so: severno od Tarnopola general Bohm-Ermolll, sever-« no od mesta Brody general Terstjainski, ob Stohodu general Fath in severno od njega bavarski princ Lo-opold.
Severni ruski napafdaflni armadi poveljuje general Leš, ki vodi napade ruskih čet severno od trdnjave Lučk, vzhodno od Kovla ob loku Stira. General Leš je stal pred veliko ofenzivo severno od Ro-kitenskih močvirij ter je prišel tekom boja z ojačenji proti Kovin. Gre za one čete, ki se bojujejo sedaj ob Stohodu, nekako v prostoru Stobihva—Kiselin. Južno od te ruske skupine stoji armada KaMlin, ki se ie bojevala nekako pred prostorom okrog Lučka ter si hoče skupaj z armado Leš. ki stoii severno od nje, izsiliti napredovanje proti Kovin. To prodiranje od vseh strani pa se je doslej vedno Zlomilo ob hrabrem odporu naših čet.
V prostoru pri Brodili in zapaidno ter jugo-za-pactno od tam stoji ruska armada Sarahov. Bojuje se proti armadi Bohm-Ermollija, ki tvori južno krilo Hindenburgove fronte. Ta ruska armada Saharov i-ma težavino nalogo, „prodreti" proti Lvovu. Dosegel je pač vsled močnih razpoložljivih čet marsikak vspeh, kakor n. pr. zjasedenje Brodov, ter je mogel dospeti tudi na zapadni breg Sereta, severo-zapadno od Zalošcev, vendar pa se tudi s tem ni grozeče približal svojemu velikemu glavnemu cilju — Lvovu — ravnotako ne, kakor se nista bolj proti severu se boreči ruski armadi približali svojemu cilju Koviu. A' pač pa si je general Saharov pridobil slavo, da je brezobzirno žrtvoval svoje moštvo svojemu pilju.
Vrhovno poveljništvo vseh petih ruskih napadalnih armad ima general Brusilov. čegar poveljevanje nosi pečat najbolj neusmiljenega tratenja nfoštva. Brusilov se ima največ svojim neizčrpnim številnim rezervam zahvaliti za, svoj vspeh. Svoje rezerve Je pošiljal pogosto v 17 črtah v boj.
Pred Solonom.
Pred Solunom postaja ozračje od dne do dne bolj vroče. Francosko časopisje zatrjuje, da bo vrhovni poveljnik četveros^oraznmovih čet prav kmalu pričel z resno ofenzivo. Kažeio se že nekaki predznaki bodočih bojev. Dan za dnevom se namreč vr-še praske med četverosporazumovei in Bolgari. — Francoska artilerija že obstreljuje mesto Dojran.
•ftT^ti 4.
SLovHNSiii .eo&rosua.
francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se š» vedno nadaljuje angleško-francoska ofenziva. Dne 12. avgusta so napravile angleško-irancoske armade četrti generalni naval na nemške postojanke Ob reki Sommi, ki pa ni prinesel četverosporazumovemu orožju zaželjenega v-speha, ker je bil odbit. Angleži in Francozi so prodrli v zadnjem tednu le 4—6 km naprej. Tudi na o-stali fronti se vrše hudi Hoji. O Verduinu nobenih posebnih poročil.
Na velikem vojnem posvetovanju v Parizu dne 11. avgusta se je sklenilo, da povabijo Portugalsko, da pošlje 100.000 mož, in Italijo, da pošlje 60.000 vojakov na francosko bojišče.
V	Severnem morju se vrše živahna gibanja angleških in nemških vojnih ladij, iz česar sklepa cet-verosporazumovo časopisje, da utegne priti vnovič do večje pomorske bitke med Angleži in Nemci v Sev. morju. V mesecu juliju so potopili nemški podmorski čolni 74 angleških in francoskih trgovskih ladij v Atlantskem oceanu.
Turška bojišča.
Na turških bojiščih ni prišlo zadnji čas do kakih večjih dogodkov.
Na kavkaškem bojišču so sedaj turške čete v ofenzivi, vsled česar namerava Rusija skrajšati oelo svojo kavkaško fronto.
Na perzijski fronti je prišlo do 12. avgusta severno od mesta Hamadan do spopada med Rusi in Turki, v katerem se bili Rusi vrženi nazaj. — Turki zasledujejo bežeče Ruse ob cesti iz Hamadana proti Teheranu.
V	Mezopotamiji so ob reld Tigris pri Knt-el-Amari Turki uničili dve angleški ladji-jadrni-ci ter deloma ubili, deloma pa vjeli posadko obeh Ifcdij.
Na_ e g i p t o v s-k e m bojišču nobenih ppsob-nih.dogodkov.
Kaj bo z Rumunijo?
O Rumuniji krožijo, zdaj' vsakovrstne vesu. Cetverosporazum bi rad na vsak način zvabil Rumunijo.'v svoje mreže. Danes ji nudijo med, jutri ji kažejo bič: Rusija n. pr. znova zahteva- prosti* prehod ruskih rčet skozi rumunsko ozemlje v Bolgarijo in na Sedmograško. Rumunija še vedno cinca. Vojni hujskači'napenjajo vse moči, da bi Rumunijo zaivedli na pot, na katero je krenila hinavskja Italija. Pošteni politiki pa se trudijo ohraniti mirno kri in hladno glavo, ker upajo, da je nepristranost Rumuniji najbolj v prid. Odločitev Rumunije bo najbrž mnogo v-I Ji vala na bodoči razvoj svetovnih dogodkov.
Važna posvetovanja.
Pretekli teden so se na Dunaju vršila velev,a-žna posvetovanja avstrijskih, ogrskih in nemških državnikov, Pravijo, cta je bd glavni predmet razgovorov — Rumunija. O čem so se pratvzaprav pogovarjali gospodje, ki vodijo usodo naše domovine, se najbrž ne bo prav kmalu izvedelo.
Portugalska in Španska,
Iz Madrida poročajo, da stoji že od konca meseca julija večje angleško brodovje ob izlivu reke Tajo. Zatrjuje se, da je Portugalska obljubila poslati na zapadno fronto 40.000 mož, za kar bo dobila od Anglije posojilo 5 milijonov funtov. Čete pa tfo mogoče poslati šele v več mesecih. Baje je zahtevala Francoska 80.000 mož portugalskih čet, za katere pa bi bila morala tudi Anglija prevzeti stroške.
Dočim je Portugalska popolnoma v rokah čct-verosporazuma, se v Španiji opaža močno gibanje, ki je naperjeno proti Portugalski in četverosptorazu-mu. Portugalci bi že davno prihiteli Francozom in Italijanom na pomoč, pa se bojijo Španije. Vsekako se na Portugalskem in Španskem nekaj posebnega pripravlja.
spolnifa, da videl še kraje domače ba Ti; krogla sovražna je Tebe vmorila,. v tuji zdaj zemlji tam truplo leži. — Dne 21. maja je padel na Kostezinu na južnem Tirolskem .janež Tržan, vrh slovenski mož, mežnar pri Sv. J u n g e r t i blizu Žalca, Vse pogreša dobrega, vedno veselega in šaljiviega, nad vse postrežljivega jungerskega. mežnairja. Komaj dve leti je živel v srečnem zakonu s svojo vrlo ženko. Janez, vrli slovenski junak, počivaj mirno v daljni tujini! — Zopet je prišla k nam tužna vest, da je dne 1. julija slavne smrti na italijanskem bojišču umrl 39 let stari posestnik Jožef Stojnšek, p. Pogrančki, iz Dola pri S ¡v. F 1 o r i j a n u blizu Rogatca. Zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otroci. — Junaške smrti je dne 2. t. m. padel na laško m bojišču Ko-pušar Jože, doma iz Ljubnega v Savinjski dol. Pokjojni je bil tržan in posestnik ter dolgoletni član domače prostovoljne požarne brambe, pri kateri je bil vodja brizgalne. Zapušča žalujočo ženo z deVetiaii otroci, od katerih je eden istotako sedaj pri vojakih.
Naše naročnike zopet opozarjamo, da bomo brezpogojno ustavili list	M
@a »se bosJe? platali aaerej. Vsi tisti,
ki jim je naročnina potekla,	dobijo te dni opomin
in položnico. Naj torej takoj	storijo svojo dolžnost in pošljejo denar.
Kdor morebiti po kaki	pomoti ne dobi lista,
nai takoi reklamira in se oglasi, da se
pomota odpravi; obenem mora takrat vedno tudi naznaniti, kteri dan in koliko je plačal, drugače ni vedno mogoče pomote popraviti.
Opozarjamo tudi, da se položnice in nakaznice naj pišejo natančno in razločno. Na nakaznicah se ne sme pisati nič čez črto, ker se odrezek na pošti odreže in mi potem ne dobimo popolnega naslova.
Ako kdo pošlje denar za kakega vojaka, naj pristavi tudi svoj naslov, da vemo, kdo je denar poslal. Naj n. pr. napiše tako-le: Franc Kolar, kmet v Hošnici za voiaka: Kolar Anton i. t. d.
Noše žrtve za domovino.
Priden mladenič Franc Močnik iz znane Moč-nikove družine v B r e n g o v i pri Sv. Antonu v Slov. gor. je dne 27. junija, padel junalšike smrti na italijanskem bojišču v bližini mesta Asiago, zadet od sovražne krogle v glavo. Bil je priden mladenič, še le 20 let star. Za njim žalujejo dragi stariši in sestre ter prijatelji. Dragi France! Ena se želja ni Tebi
Tedenske no vice.
Mladinska organizacija. Od Sv. Križa pri Mariboru se nam piše: V proslavo lOletnega obstanka tukajšnje mladeniške in dekliškie Marijine družbe se je vršila od 13. do 15. avgusta, tridnevna pobožnost, katere-se je cela'župnija z-v eliko vnemo udeleževala. Cerkvene govore je imel prof. dr, Hohnjec. K sklepu sta nas obiskali tudi sbšedni Marijini družbi od Sv. Jurija ob Pesnici in od Gornje Sv. Kungote s svojima dušnima pastirjema.
Po smrti odlikovan duhovnik. V priznanje junaškega izpolnovanja dolžnosti pred sovražnikom je cesar podelil pokojnemu frančiškanu o Frančišku Ambrožu, vikarju na Sv. gori, viteški križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo. O. Ambroža ie spomladi na Sv. gori zadela laška granata in je u-mrl kot junak.
Po smrti odlikovan ptujski Slovenec. Cesar je podelil zlato hrabrostno svetinjo ob Soči padlemu vrlemu našemu pristašu Prancu Brenčič (brat državnega poslanca Brenčiča) iz Nove vasi pri Ptuju. Pri tej priložnosti je upravil njegov g. stotnik na stariše tolažilno in častno pismo. Čast!
Odlikovan slovenski vojaški zdravnik. Crno-vojnišlci zdravnik dr. Viktor Kac v Mariboru je dobil za. svoje požrtvovalno delovanje zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje.
Odlikovan slovenski učitelj. Učitelj pri Sv„ Jakobu v Slov. gor. Friderik Zinauer, sedaj v vojaški službi kot oficijal, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne.
Iz poštne službe. Poštna odpraviteljica Marija Smole v Loki pri Zidanem Mostu je imenovana za poštarico v Ivanjkovcih.
Ljubezen do rodne grude. Slovenski begunec iz Gorice, ki je sedaj v taborišču v Lipnici, nam piše: Ljubi rojaki, Štajerski Slovenci! Ne morete si niti v duhu predstavljati, kako hudo. kako bridko je zapustiti svoj rojstni kraj, svojo domovino na tako okruten način, kakor smo to morali storiti mi goriški Slovenci. Oh, kako lepa, kako mil» in ljubka je nam bila naša solnčna Gorica. Bila nam je pravca.i raj. Tako lepih livad ne najdeš nikjer, tako prijetnega obnebja ni v cjeli Avstriji, kot ga ima naša slovenska Gorica. In naše ljubke hišice, naši rojstni domovi, v katerih nam je tekla zibelkia! To nam je bilo nekako naše svetišče. In sedaj je vse Jo uničeno, požgano, razdrto po gnusni roki laškega hinav-ca-izdajalca! In bežati smo morali . . . Rojak;! Le hvalite vsak dan Boga v vročih molitvah, da ste tako srečni, da vam ni treba zapustiti svojega doma na tako žalosten način, kot mi! Srečni ste, presrečni! Ljubite še bolj svojo lepo slovensko zemljo, svoj dralgi dom. Ne zaničujte ga, ne izročajte ga tujcem! Naj vam povem 'dogodek, ki se je zgodil v tukajšnjem taborišču. Cevljarjevo ženo Tvanko Basnigoj iz Solkana je padec Gorice in Solkana, tako močno prijel, da se je revica ob tej vesti milo zjokala. Rekla je:
17. avgusta^ 19
Ko mi je padel moč-iu mL je laška krogla ubila zadri ¡e dete, nisem bila tako žalostna, kakor sedaj, ko jo padla naša Gorica in je hinavski Lah ugonobil ta cvet lepih naših slovenskih krajev. Dokler ne bode Gorica zopet naša, ne bom vesela , . ." In zopet se je zjokala. Vse to priča o< globoki ljubezni, ki jo gojijo Slovenci in Slovenke do svoje rodne grade . .
Mrtvi se oglašajo. Iz rusjcega vjetništva sla se oglasila Matej Cirič iz Žabnjaka pri Radgoni in Franc Spemdija iz SaloV.ee pri Središču, oba na le-sopilnem zavodu Kudasovvo. pošta Saratovv.
PomiJoščenl kaznjenci. Cesar je letos povodom 86. rojstnega dne psmiloatil 175 kaznjencev; od teh pripade na mariborsko moško kaznilnico 18 in na žensko kaznilnico v Begunjih na Gorenjskem. 7 kaznjencev*
Vojnim vjetnikom nobenih alkoholnih pijač. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da se vojnim vjetnikom delavcem ne sme dajati nobenih alkoholnih pijač, kot vina, piva, žganja, sadjevca itd. Za tozadevne prestopke je določena denarna globa do 200 kron, oziroma kazen zapora do 14 dni.
tah mi je kavo cokral. Piše se nam: Enkrat sem si na fronti kuhal ka^o in to je menda po-lentar ovohal. Začel je neprestano gianate pošiljati na prostor, odkoder mu je kava dišala. Moji tovariši so se odstran;li, ali jaz sem kuhal naprej. V tem mi vrže nekaj malih kamnov v mojo kavo, mislil mi jo je cukrat. Jaz pa to s korajžnim srcem vržem vun in kavo popijem. Potem pa zopet z veselim srcem pazim na polentarja, od koder bo prišel. Pa ni ga bilo. Prosim, spominjajte se nas vojakov v molitvi! Ignacij Mernik^ doma v Lu-kanji
•Jubilejne dopisnice. Povodom 86. rojstnega dne našega vladarja je izdala poštna uprava nove jubilejne dopisnice,' ki se dobe pri vsakem poštnem uradu za 15 vinarjev 1 komad. Ker je namenjen izkupiček teh jubilejnih dopisnic v dobrodelne namene in sicer da se podpirajo vdove in sirote na bojišču padlih bojevnikov, se vabi občinstvo, da se v obilni meri poslužuje teh jubilejnih dopisnic.
S kroglo v srce zadet — ostal živ. V mesecu avgustu lanskega leta je bil na soški fronti zadet od krogle v srce italijanski vojak Jakolt Dodolo. Zdravnikom so ni posrečilo odstraniti krogle iz srca in vO-jak se je podal v svoj domači kraj, kjer je živel še precej'zdrav notri do meseca avgusta tega leta, torej skoro eno celo leto. L® vsled lastne neprevidnosti si je nakopal bolezen, katera ga je spravila pod grudo. Vojakovo truplo 'so raztelesili ter našli v srcu kroglo, ki se je v srce že skoro docela zarastla* Zdravniki so dognali, da bi bil vojak s kroglo v sr-eu še lahko živel mnogo let;
Hitrejše plačilo za vojne dajatve. Uradno se razglaša: Po dosedanjih predpisih zakona o vojnih dajatvah so morale iti vse zahteve za povračilo ka-kje vojne dajatve ali za odškodnino za škodo, ki je nastala v kakem slučaju iz zakona o vojnih dajatvah in katere niso bile plačane ali pa se dajatelj ni zadovoljil s priznanim zneskom, na okrajno ali deželno komisijo in jih je šele na/to rešila ministrska komisija. To počasno reševanje bo za mnogo slučajev naj-brže odpravila ravnokar izišla cesarska naredba, o-ziroma narejdba ministrstva za deželno brambo, id pooblašča okrajno in deželno komisijo, da se v nedvoumnih slučajih do nekega najvišjega zneska dogovorijo s stranko o zahtevi, naldar odpade postopanje in se znesek izplača.
Občni zbor „Slovenskega čebelarskega društva" v Ljubljani se je vršil na Veliki Šmaren ob 9. uri dopoldne pri vzornem čebelnjaku v Marijanišču v Ljubljani.
Za lovce. Cesarska namestnija nam naznanja, da je vojno ministrstvo dalo za izdelavo lovskega svinčenega zrnja 10 vagonov svinca na razpolago. Tovarnam se je naročilo, da morajo prodajati svinčeno zrnje preprodajalcem, za ceno 185 K za 100 kg. V podrobni projdaji pa cena ne sme znašati več koi 2 K 5 v 1 kg.
Zasebne poštne pošiljatve vojakom na bojišče.
Ker se množijo slučaji, da kljub tozadevnim opominom stranke še vedno prilagajo v zasebne poštne pošiljatve vojakom na bojišče gorljive predmete^ kakor vžigalice, bencin, špirit itd., je trgovinsko ministrstvo določilo, da bodo osebe, ki bi prilagale označene predmete v poštne zavoje vojakom na bojišče, kaznovane z denarno globo 50 K, vrhu tega bi se jin naznanilo kazenskemu sodišču. Torej pozor!
Darovi Dijaški kuhinji v Mariboru: Ga. Alojzija Kirbiš, posestnica v Mariboru; 10 K; dr. Kari Koderman, odvetnik' v Mariboru, 10 K; Rudolf Kociper, župnik, Crešnjice, 10 K; gospa Aldjzija Kirbiš posestnica v Mariboru, 6 K: dr. Anton Medved in Metod Verstovšek. 30 K: Alojzij Cilenšek, župnik v Poličanah, 10 K: Amon Leopold, bogoslovec na Pil-štanju, nabral na primiciji č. g. Franca lavornika, 50 K: Jernej Cernko, učitelj pri Sv. Marjeti na F., 30 'K; gospa Marija Gerkman v Nezbdšali 4 K: Janez Gerkman v Nezbišah 20 K; M. Strakl, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, mesto vencev + gg. Hri-bovšekii in Markošeku, 20 K; Jožef Cerjak, župnik v p.. Rajhenburg, 10 K. Srčna hvala!
Zadušila se v gorečem hlevu. „Novlne" poročajo: V Murskih Črncih se je vžgala in zgorela par-ma in hlev s snopjem in sicer od iskre, ki je zleteia iz pleči mlaiilnega stroja. Gospodar Ivan Špolar in njegov oče sta šla. v hlev, da bi spusti/la konja na prosto. Vlekel pa je tako hud veter, da ju je dim v liievu zadušil. Poginila sta tudi 2 kionja in 3 govedi,
Gospodarske novice.
Prošnja do c. kr. namestnika v Gradcu. (Koliko fižola se sme vporabiti na deželi ?) Štajerska cesarska namestnija je določila, da se bo smelo na deželi od letošnjega pridelka uporabiti za dom za seme 10% pridelanega fižola, za prehrano pa za vsako o-sebo 12 kg na leto. Ostali pridelek se mora oddati vojno-žitno-prometnemu zavodu, Ako si torej prideial 250 kg fižola in je pri hiši 9 oseb, si smeš pridržati za hrano družine 108 kg in za seme 25 kg, torej s-kupno 133 kg. Oddati bi torej moral 117 kg iižola. Kmečki in delavski človek na deželi bi smel odslej na leto uporabiti za lastno prehrano samo 12 kg fižola. Kot prijatelji kmečkega in delavskega prebivalstva moramo priznati, da je množina iižola, ki jo je določila štajerska namestnija za osebo na deželi, daleč premajhna. Fižol je za našega kmeta glavtna hrana — meso. Fižol vsebuje izmed živil, ki jih pridelamo, skoraj največ redilnih snovi (26% beljakovine), Meščanom, ki se hranijo z meaom, kakor kmet s fižolom, se je zavživanje mesa prOpovtertalo samo Je dvakrat na teden. Ako pa ostane v veljavi namestni-ška odredba, da bo smela oseba, ki prideluje iižoi, torej kmet, viničar, najemnik, zavžiti na leto samo 12 kg iižola, se lahko reče, da se bo smel odslej ii-. žol na deželi uživati samo,enkrat na mesec. Pomislimo, kaj pa je 1 kg fižola za obed ali večerjo delavcu, ki je rigolal v vinogradu ali opravljal kako! drugo težko delo. Upamo, da se bo dalo doseči, da se bo tudi ta odredba cesarske namestnije dala) spremeniti v prilog našemu ljudstvu na deželi, Radi tega se naj-posamezniki, okrajni zastopi, občine in kmečke- organizacije obračajo s posebnimi vlogatmi do go-spcfcla cesarskega namestnika grofa Claryja, naj blagovoli odredbo o uporabi fižola tako spremeniti,; da bo. smel pridelovalec uživati večje množine fižola-
Nakupovanje krompirja v mariborskem okraju. Kakor zaario, je mariborski g bi varstvo odredilo, naj se odvišni krompir v^ ozemlju mariborskega glavarstva sme prodati samo, okrajnemu .glavarstvu, oziroma od glavarstva nastavljenim nakupovalcem in o-šebam v okraju, ki same rabijo krompir za prehrano družine ali krmo živine. Prodaja je • popolnoma-prostovoljna. Nihče ne more -lastnika krompirja sili-; ti, da bi mu moral prodati kaj krompirja. Okrajno glavarstvo je za Dravsko polje nastavil» dva naku-povalca, ki imata pravico nakupovali prostovoljno na prodaj ponujeni krompir. Ta dva nakupovalca sta: železniški uradnik in trgovec Celan na Pragarsicem, in trgovec Jeglič v Račju. Prvi sme kupovati krompir v Spodnji in Gornji PcSlskavi, Crešnj-evcu in sosednih občinah, Jeglič pa v Račali, Slivlnici in bližnjih občinah. Vojaštvo samo ne sme nakupovati krompirja pri pridelovalcih, ampak! dobi potrebno množino krompirja od okrajnega glavarstva.
Nove najvišje cene za krompir. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa nove najvišje cene za krompir in sicer znaša cena za krompir od 1. do 15. septembra 1916 12 K, od 16. septembra 1916 do 28. februarja 1917 9 K in od 1. marca 1918 11 K. Te cene veljajo za prebrani krompir, ki je zdrav in v velikosti kurjih jajc. Za neprebrani krompir so pa za isto dobo določene sledeče najvišje cene: 10 K, 9 K 50 v in 9 K. Te najvišje cene veljajo za meterski stot pri prodaji na debelo. Najvišje cene za krompir pri prodaji na drobno bo pa v kratkem določila deželna politična oblast
Mak zasežen. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da so vse zaloge maka zasežene, tudi je ves letošnji pridelek maka zasežen v prid države. Izvzeta od te določbe je samo tista množina maka, ki jo ima kmet in ki ne znaša več kakor 5 kilogramov. Vsi lastniki in pridelovalci maka bodo morali prodati svoje zaloge maka najjdalje do 8. decembra 1916 avstrijski osrednjici za olje in mast na Dunaju, katera, bo kupovala mak meterski stot za 150 kron. Kdor bi do 8. decembra ne ponudil omenjeni osredni-ci svodih zalog maka, bi se mu ga s silo odvzelo in bi se mu vsled prisilne prodaje odtegnilo 10 odstotkov, Na tozadevne prestopke je določena denarna kazen do 5000 K, oziroma kazen zapora do 6 mesecev.
Nova določila glede zinletja žita. Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo novo naredbo, ki do loča novo ureditev glede zmletja žita. Dosedaj so bili mlini razdeljeni v tri vrste in sicer v mline, s katerimi je sklenil vojno-žitno-prometni zavod pogodbo, takoizvani pogodbeni mlini, nadalje okirajni mlini in mlini, kateri so proti odškodnini v denarju mleli kmečko žito. Odzdaj naprej pa bodo pritegnjeni okrajni mlini med pogodbene mline in bosta samo dve vrsti mlinov. Glede zmletve kmečkega žita veljajo v obče sledeča, določila: Mlinarjem je prepovejdano jemati kot odškodnino m, zmletev takozva.no merico, a|mpak se iih mora odškodovati za trud z denarjem. Za z-mlotev 100 kg pšenice, koruze in ječmena je določen
znesek 3 K in za zmletev rži K 2.70. Za zmletev žita na debelo (šrotanje) je pa določen za vse vrste žita znesek K 1.30 za meterski stot. Za razprašitev sme mlinar odtegniti 4%, pri koruzi pa od 1. decembra t. 1. do 31. marca 1917 6%. Kmet, ki želi, da se mu za domačo rabo zmelje žito, mora to naznaniti Župa»nu, Župan vpiše to v nalašč za to prirejeno tiskovino, v katero se vpiše kmetovo ime in bivališče, število o-seb, katere mora preživljati, vrsto in množino žita, katerega je pripeljal na mlin, nadalje mora navesti množino moke, katero ima doma v zalogi. Ta naredba tudi pooblašča okrajne politične oblasti, da smejo določiti mlin, h kateremu bodo smeli voziti kmetje svoje žito iz tega ali onega okoliša. Tu-di mlinarji dobe poostrena določila. Podrobnejše podatke o tej novi naredbi bo prinesla prihodnja številka lista „Straže."
Bernja ali zbirca. Bernja za čč. gg. župnike ali kaplane je letos ravnotako dovoljena kakor lani. V tem oziru se od strani oblasti ni nič noviega ukrenilo ali določilo. Po končani bernji se mora nabrana množina žita naznaniti pristojnemu žitnemu komisiio-narju.
Kako je z zrnjem? Iz Murskega polja se nam piše, da je letošnje zrnje mnogo slabše kot lansko. Namlati se ga, polovico manj kot druga leta. Zrnje je drobno in puhlo. Posebno slaba sta rž in ječmen, a pšenica je precej boljša. Koruza se vsled suše suši. fižola bo skrajno malo, ker cvetje sproti odpada. Ajda ne more od tal. proso je boljše.
Bakrena galica. V zadnji številki „Slovenskega, Gospodarja" smo med „Malimi oznanili" objavili ponudbo glede bakrene galice. Na ta oglas je došlo večje število ponudb. Omenjamo, da. omenjene bakrene galice ni več dobiti.
Smola in kolofonij. Vlada je določila najvišie cene za smolo in izdelke iz smole. Za fin kolofonij je določena zvišana cena 2(70 K za, 100 kg, za kolofonij iz smrekove smole 310 K za 100 kg.
Nekaj o stanju vinogradov v ormoško-ljulo-merskili goricah. Ce primerjamo sedanje stanje vinogradov s stanjem, v kakoršnem so bili vinogradi lansko leto v tem času, tedaj moramo z zadovoljstvom naglašalti, da smo letos ,v tem . oziru v obče na boljšem. Izvzeti so seveda vinogradi, ki jih'je lani obiskala, toča. Ta je ponekod trte tako močno zdelala,-.da-se bodo na njih sledovi ..ledenega, biča" še:-prihodnje, leto poznali. Tudi perocid, katerega -nevs-pehe'pripisujejo strokovnjaki „po. poklicu" dejstvu, da smo rabili za mešanico premajhno množino te-fe snovi (devati bi baje morali najmanj 9 kg na polov-njak)je vzrok,- da. ponekod les jeseni ni donel a dozorel in se radi, tega spomladi ni, moglo tako rezati, kakor v rednih razmerah. Bodisi^emu ;4akčT ali dru^' gače: letos — vsaj sedaj ko to pišem — nudi'pogled na valovite naše Vinske griče vse ctrugačno sliko, kakor lani v tej dobi. Proti peroriospori ali rjavemu smodu smo se branih skoraj izključno z bakreno ga- ' lico, in najsi je tudi nismo dobili v zaželjeni množini, vendar se upam trditi, da nam je 1 kg te preizkušene snovi v zvezi z galunom kioristil več kakor lani 3 kg zloglasnega perocida. Glede bakrene „Pa-ste-Bosne" snovi, ki so jo tudi nekateri vinogradnik poleg modre galice za drugo, oziroma tretje škropljenje rabili, je treba omeniti, da je brez: dodatka a-pna tuintam listje in grozdje ožgala; to velja zlasti za trte z gladkimi listi, recimo silvanec, plemenka i. t. d. Da peronospora letos ne nastopa tako močno, vzrok temu je tudi sedanje suho vreme. Pač pa je sedanja vročina močno pospešila razvoj pepelavosti. ali grozdne plesni (Oidium tuckeri). Ker ni bilo o pravem času potrebne množine žvepla na razpolago, razpasla se je ta zajedavka po grozdnih nastavkih tako močno, zlasti v vinogradih s krepko rastjo trt, da je do malega vse grozdje uničila. Hvala Bogu. da velja to le za nekatere vinograde in lege. Vinograd niki sicer uporabljajo sedaj razna proti sredstva: žveplo (žal, da ga ni dobiti niti za najdražji denar), apno, pepel, sodo itd., a brez vidnega vspeha. Cena vinu je zda.tno poskočila in prav je tako, zakaj ako je vse drago naj ima tudi vinski pridelek primemo ceno, da bode moči tako našemu vinogradniku plačevati visoke cene za obdelovanje in za razna sredstva. s katerimi se brani od leta. do leta se množe-čim trtnim boleznim. — Sadna letina bode slaba, tuintam visi kako jabolko, a dozorelo ne bode: usoda dozorelega sadu ga dobiti pred časom. Da. dobre sadne letine so velik pripomoček, da ljudstvo ne strada — A, Kosi.	«
Na cesarjev rojstni dan vžlvanje mesa dovoljeno. Štajersko cesarsko namestništvo je določilo, da je dovoljeno vživati meso na petek, dne 18. avgusta, kot' rojstnega dne našega vladarja, pač pa se določa, da je zato vživanje mesa v četrtek, dne 17. t. m. prepovedano.
Razne novice.
Deklo in tri krave povozil je vlak pri Sv. Lovrencu pri Knittelfeldu na Gornjem Štajerskem, Dekla je gnala krave na pašo; železniški čuvaj je prezrl zapreti ograjo, v-sled česar se je zgodila strašna nesreča.;
Mrtev in živ obenem. V sedanji vojni se je že večkrat primerilo, da so bili v urajdnem izkazu pad-lili navedeni možje, ki so se potem oglasili in izpri-čaJi. da. so še živi. Posebno zanimiv slučaj take vrste se je primeril leta 1870 v francosfco-nemški vojni
Neki polir Lerdinand Döring je bil pri Metzü težko ranjen. Sanitetni vojaki so ga našli brezzavestnega, in misleč, da je mrtev, so mu odvzeli marko, po kateri se vojak spozna. Pozneje se je seveda izkazalo, da je Döring še živ, toda marka je bila že dana naprej, uradni izkaz je priobčil, da je Döring mrtev, in Döringovi ženi je bil dostav ljen mrtvaški list za njenega moža. Med tem je bil na dotičnem bojišču padlim vojakom postavljen kamenit spomenik, na katerem so bila izklesana njih imena in sßvieda tudi Döringovo ime. Döring pa je ozdravel in se je še dolgo let veselil, da ima sicer uradno ¡»trdilo, da je mrtev in da je tudi na spornen,iku ovekovečen kakor mrtev, a je vendar živ in zdratv.
Nova mera. Ob času, ko se je nova mera pri nas uvajala, bil je neki godec obsojen v zapor radi pretepanja. Prej pa ko gre v luknjo, vpraša sodnika ves prestrašen: Gospod sodnik, ali bom po novi meri sedel?! ;
Judovske» geslo. Povemo naj vam majhno, a zanimivo zgodbo iz judovskih pravljic! — Neki zelo ubog, pošten jud je popolnoma zapuščen hodil v prijetnem večernem mraku ]«o cestah. Brigal ga, ni šum ljudi in šepet dreves ob cesti, ker je bil silno lačen, tako lačen, da bi skoro umri. Sreča ga tujec, ki je nesel čajno. Tujec je prosil juda. ali ne bi hotel ne-sti čajne, za kar dobi napitnino. Jud sprejme ponudbo in vzame čajno na roko. Ko gre nelkaj časa, se ozre okrog, tujca ni bilo nikjer. Jud jo maha domov in ko odpre čajno, najde v njej same rumene cekine. Seveda so močno začudi, a kmalu mu pade na misel, da je bil tujec sam sv. Elija, ki ga ¿¡e z velikim darom relšil za vedno iz stiske. — Ta pripovedka se začenja z besedami „Moes zur Ješnosi", t. j.: denar zaklad moje moči. Te besede indje pogosto izrekajo, najrajši ponatvljlajo in pojo med svojimi molitvami. A tudi onim judom, ki nimajo nobene vere, služijo te besede za geslo. Stari Rothschild je rekel: „Kdorkoli mi vzame denar, mi vzame čast.'" Tako mislijo vsi. Denar delajo s posestvi, z z~mIjo, ki jo kupujejo in izžemajo, z znanostjo, ki jo po Svioje izrabljajo, z umetnostjo, ki jo ponižujejo za deklo poltenosti. in proti krščanske misli, denar delajo z gledališčem, s politiko, kjer. nastopajo kot - voditelji socialne demokracije, denar delajo na borzi. Denar in zopet denar, vse .'drugo jim je bedarija, za denar store vse; še svojo dušo prodaju- vraigu zanj. če bi'jim'kaj dal •zanjo. „Denar zaklad moje moči!" — kako lepo geslo! Mi ga čutimo ob času sedainje dra/ginje izvanred-no močno. .
, „Čeden" jud. V železniškem vozu se je neki dijalk razigovarjal z judom, ki pa je nosil dolgo brado. O.paZivši v judovi bradi khhan fižol, pravi di-j.ik:^' ..Oprostite, g&špod, jaz' pa lahko uganem, kaj ste vi danes imeli pri obeidu." — Jud .se. nasmehne, ki pravi-: „Nemogoče, gospod.", — D/ijak: „Niste li jedli fižola?" — Jud: „O, motite se, dragi prijatelj, fižola nisem jedel že tri dni. .
Tat v večnosti. Ko so nekega nepoboljšljivega tatu prignali do vislic, vprašali so ga, kai misli on o večnosti. — „Nič kaj dobrega", odgovori tat, „ker ljudje nič ne jemljejo s seboj v večnost, zato ne bom imel kaj krasti."
Dosledni lenuhi. V neki vasi so živeli trije lenuhi. Cela Vas se je zgražala nad temi nepridipravi. Ker niti opomini, niti psovke niso mogle spreobrniti zanikferne trojice, so jim vaščani zažgali bajto, če(Š, bomo videli, se bodo ii zguncali ali ne. Lenuhi so o-genj opazili in med njimi se je razvil ta-le pogovor: Prvi: Vstati bo treba, vstati, hi'š)a gori. — Drugi: Ej. nas bodo že ljudje rešili, če jim je kaj za nas!' — Tretji: Da se vama le ljulii to-le govoriti!
Dopisi.
Maribor. Stavbenik in hišni posestnik Josip Nekrep je hudo ponesrečil. Njegov lastni konj ga je tako nesrečno udaril in padel nanj, da mu je popolnoma stri nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Maribor. Mestni magistrat prodaja krompir na, Rotovškem trgu št. 9 in sicer 1 kg po 18 v.
Št. Ilj v Slov. gor. Vabimo k prireditvi Kmetijskega bralnega društva pri Št. Ilju v Slov. gor. v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva, ki se vrši v »Slov. Domu« v nedeljo, dne 20. avgusta 1916 popoldne ob pol 5. uri. Vspored: 1. Igra: Dekla božja, 4 dejanja. Deklam.: Slovenija svojemu cesarju. 2. Igra: Čašica kave. Ne zveni mi, mešan zbor. Vstopnina navadna. Predlačila se hvaležno sprejmejo, ker gre čisti dobiček vejnim pohabljencem v prid. Pridite!
Št. nj v Slov. gor. V sredo, dne 9. avgusta je po daljši bolezni (sušici) umrla 261etna mladenka M. Ferk, hčerka posestnika in občinskega odbornika F, Ferka v Ceršaku. Pogreb se je vršil v petek, dne 11. avgusta. Ra/jna je bila vrlo, pošteno dekle, članica Marijine družbe. Pokoj njeni duši! — Brat pokojne, kadet Jožef Ferk, je nedavno prišel v rusko vojno v-jetništvo.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Iz ruskega vjetništ-va se je oglasil Janez Jaušovec, mladonič v Ziagaj-skem Vrhni. Zadnjokrat je pisal iz Galicije dne 13. maja 1915. Od tega časla ni bilo več glasu o njem. Domači so že močno žalovali za njim, prišteivali so ga med padle. Vso poizvedovanje o njem je bilo,zaman. Pred nekaterimi dnevi jiu* so dobili kartico od
njega, pisano dne 14» maja 1916. Pisal je, da je še zdifaiv in da je že večkrat pisal domov, pa odgovora ni dobil nobenega. Tudi njegov oče je pod vojaško suknjo.
Sv. Bolfank v Slov. gor. Družina Habjaničeva v Trnovški vasi je dobila iv enem tednu dve poročili: prvo žalostno, drugo veselo. Prvo poročilo je bilo, da je padel njih mlfajši sin Ivan Halbjanček na jiržnotirolskem bojišču, Zadet je bil od sovražne granate dne 12. julija. Drugo poročilo je bilo veselo. Od starejšega sina Franca so dobili dopisnico z ruskega vjetni^tva. Od začetka vojske ni bilo nobenega glasu o njem. Vse ga je prištalvalo že k mrtvim. A dne 28, julija dobijo domači pismo, v, katerem piše: Sedaj nisem več v Sibiriji, sedaj sem v Rusiji. Pri kmetu delam kakor doma. Pismo je romalo od 28. maja do 28. julija 1916.
Ljutomer. Povodom 87. rojstnega dneva Njih Veličanstva bo v Ljutomeru več slovesnosti. Za širše kroge bo zanimiva zlasti slavnost v nedeljo 26. avgusta, oziroma ob slabem vremenu dne 27. avgusta. Tamkajšnje vojaštvo bo predočilo moderno bitko, vojni napad na vojaške utrdbe. Začetek vojne predstave je ob 4. popoldne; pred njo od 3.—4. ure je ogled utrdb, strelnih jarkov, bojnih ovir in modernih vojnih sredstev. Med ogle dom ter ljudsko veselico po p edstavi koncertira vojaška godba. Kdor se hoče peljati na približno 10 minut iz trga oddaljeni predstavni prostor za pokopališčem, mu je od 2. popoldne naprej na ponudbo vozna prilika na glavnem trgu v Ljutomera, /a večerni povratek pa na slavnostnem prostoru. Za vdeležence, vračajoče se do Radgone, je poskrbljen poseben vlak, ki odhaja iz Ljutomera zvečer ob 9. ari. Vstopnina na predstavni prostor znaša 50 vin. za odraslo osebo, za otroke 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen skladu vdov io si rot Staj. padlih vojakov, se preplač.la hvaležno sprejemajo.
Ljutomer. Umrl je tukaj dne 12. avgusta po dolgi mučni bolezni veletržec in veleposestn k g. Fran Seršen. Slava vrlemu narodnemu možu!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pogosto so se v zadnjem času oglašali naši zvonovi. A niso oeli zadnjih pozdravov trudnim starčkom, ki so končali težavno zemeljsko potovanje po dolgih letih ter legli k pokoju, ampak naznanjali so smrt krepkih mož, čvrstih mladeničev, ki so dali svoje irvljenje za domovino. Dne 16. aprila 1916 je amrl kot janak slovenski mladenič Janez Tam-pej, najmlajši izmed treh bratov vojakov. Bil je vri mladenič, kot vojak neustrašen in pogumen, ki se ni bal nobene nevarnosti. Pohvalil ga je vsak, kdor ga je poznal. V vojni službi se }e prostovoljno javil za najtežja, najnevarnejša podjetja, za to je bil tudi v višjem povelju pohvaljen zaradi neustrašenosti. Staršem je pisal: Nič se ne bojim, naj pride, kar hoče. Ko je bil zadnjič na dopastu, ki mu je bil izredno podeljen, ker se je prostovoljno oglasil za zelo nevarno poizvedovaljno pot, se je poslavljal od vseh znancev kakor bi slutil, da ga ne bomo več videli. Pokopan je na Doberdobu. — Dne 6. julija je umrl na Doberdobu za-dobljenih ranah 19letni Janez Strmšek pionir. Bil je dober sin svojim starišem, ljubil je svoj dom, domačo hišo in delo — Dne 14. julija je padel pri kraju Ghertele in je bil ondi pokopan 321etni mož Martin Mohorko, kmet v Apačah ter zapustil ženo in 3 majhne otroke. Obetal je biti vrl gospodar in zaveden mož, zdaj so te nade uničene. Z njegovo ženo žalujejo tudi mnogoštevilni znanci in prijatelji za blagim Martinom. Kmalu za to žalostno novico je prišla že zopet druga, da je sovražna granata končala življenje J a-nezu Koderman, posestniku in gostilničarju v Apačah. Bil je pokopan na Laškem pri Bil-lunecapre. Bil je občinski svetovalec, ud krajnega šolskega sveta ter nadzorstva tukajšnje Ljudske hranilnice in posojilnice. Smrt nemila ni pustila, da bi spali med svojimi prijatelji v domači zemlji, toda nepozabni nam ostanete, dragi junaki, Bog pa bodi Vaš plačnik tam v večni domovini, kjer se zopet vidimo!
Galicija. V tukajšnjo župnišče so skušali v noči od 30. do 31. julija vlomiti neki zlikovci; eden se je zvečer priplazil v lopo in se hotel skriti, a so ga zasačili, na kar jo je »junaško« odkuril; a še dvakrat je poskusil v družbi drugega tovariša v-dreti v hišo, a so ju vselej prepodili. Pozneje se je zvedelo, da sta bila to dva slaboglasna fanta iz bližine, eden vojak, ki je prišel na dopust, drugi čaka na vojaško suknjo; mogoče tudi na ričet! — Drugod imajo po noči domače patrulje; tudi v Veliki Pirešici bi bile potrebne!
Dobrna. V nedeljo, dne 20. t. m., popoldne po večernicah, se vrši v hotelu „Union" občni zbor naše Posojilnice, pri katerem se bo vršilo predavanje: „Naloge kmetijskega stanu v vojski in po vojski." Gospodarji in gospodinje, ka/kor tudi mladina se na< udeleži v obilnem številu tega gospodarskega zborovanja, v katerem se bo o mnogih važnih vprašanjih razpravljalo. Mnogi ljudje, ki so izražali bojazen radi naše Posojilnice, ker je bila lastnica hotela in še drugih podjetij, naznanjamo v pomirjenje, da je Posojilnica vse prodala in da se nikomur ni treba ničesar bati. Natančnejše poročilo se bo slišalo na občnem zboru, zato pridite vsi, ki se za naše organizacije zanimate!
Celje. Gospa Jerica Rupnik, soproga c. kr. finančnega preglednika, sedaj stanujoča v Št. Pavlu pri Preboldu, je darovala za ranjene in bolne vojake, društveni nadomestni bolnišnici Rdečega križa v Celju čez 50 knjig zabavne in poučne vsebine.
Savinjska dolina. Velika stiska vlada povsod: vojaška oblast nam jemlje živino, sedaj pride žito na vrsto; strašna suša nam je uničila otavo popolnoma, koruze bo malo, fižola, repe, ajde nič, sadje odpada vsled strašne suše! Ljudje se plašno povprašujejo: kaj bomo jedli? — Naj se vendar vsi občinski zastopi obrnejo na glavarstvo in poročajo o škodi zlasti gledč suše, da bodo oblasti pri rekviziciji živil tudi upoštevalo našo vedno naraščajočo bedo.
Svetina. Dne 9. t. m. je umrl tukaj Andrej Klinar, 83 let star, dolgoletni cerkovnik, krščansk in občespoštovan mož. Na bojišču sta v zadnjem času padla Andrej Ratej p. d. Hudomavc, kmet na Svetini in mladenič Janez Klepej iz Kanjuc.
Na Sv. Uršulo nad Slovenjimgradcem poroma zopet znani romar iz Vranske na god Sv. Jerneja, dne 24. avgusta 1916, tako da bo maševal 23. avgusta 1916 ob jednajstih pri Materi božji na Homca; ob dveh vodil sv. križev pot na Grad; ob štirih služil večernice pri Sv. Roku na Selah; zvečer peljal romarje slovesno v cerkev Sv. Uršale, kjer bodo večernice; na Jernejevo pa ob 6. običajno sv. opravilo na patriotične namene; seveda, akose mu ko zopet pridružilo kaj romarjev. — Namesto na Sv. Vtšarje — pa na Sv. UrSulo!
Zadnja poročila, došla v četrtek» 17. avgusta.
Iitr ! •> ;
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dnnaj, 16. avgusta.
Uradno »e razglaša:
Rusko bojišče.
Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karola: Na prostoru pri Cap u 1 so razširilo zavezniške čete svoje vspehe s tem* da so z naskokom zavzele višine Stara V i p c z y n a. Bo ji na tem ozemlju so skrajno srditi.
Pri H o r o z a n,k i zahodno od M o n a s t e r-z i s k e so avstro-ogrske čete vinovič hude ruske napade odbile. Na enem mestu, na katerem se je sovražniku posrečilo vdreti v naše jarke, je bil s protiSunkom vrže n.
Armadna fronta generala-feldmaršala pl. H i n-denburga: Oddelka poljske legije so južno od H 11 1 e v i č ob reki S t o h o d vspešno prodirali. — Drugače nobenih posebnil? dogodkov.
Italijansko bojišče.
Na Goriške m je sovražnik ponovil svoje hude napade na naše višinske postojanke vzhodno od črte Solkan — Vertojb a in pri O o a t j e m selu. Skoraj povsod je bilo možno že v ognju odbiti naval. Na nekaterih posameznih mestih, kjer se je Italijanom posrečilo vdreti v naše najsprednej-še jarke, so bili kmalu s p r o t i n a p a d 5 zopet vrženi n a z a j. Tako so zopet ostale vse postojanke t r d n o v r o k a h naših čet, ki so prizadjale sovražniku zelo težke izgube ter mu odvzele 480 vjetnikov, med njimi enega podpolkovnika, in sed|em drugih častnikov, šest strojnih pušk in dva metača min. Poljski lovski bataljon št 2 ter oddelki pešpolkov išt. 24 in 48 so si zaslužili v teh bojih posebno pohvalo.
Pri Za'|gori se je izjalovil sunek neftaterih stotnij ob ovirah naše postojanke.
Na fronti v D o 1 o m i t i h je posadka naše R u f r e fd d o - p o s t o j a n k e v ročnem boju odbila na p a d.
Proti ozemlju M o n t e Z e b i o in M o n t e I n t e r o 11 o so po živahnem artilerijskem ognju in ognju metačev min prodirali manjši sovražni oddelki. ki so pa bili lahko odbiti.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal.
Roji v zraku.
Po noči od 14. na 15. f. m. so naši zrakot lovci z vspehopi napadli Valono Dne 14. t. m. dopoldne je 7, večinoma francoskih letal napadlo Trst. Poročnik Banfield je zopet sestrelil eno sovražno letalo, katero je pri Miramaru padlo v morje. Zrakoplovci so mrtvi. Sovražne bombe so v mestu napravile le malenkostno škodo.
Mornariško poveljstvo.
Major Hueber o Izgubi Gorice.
V listu „Pester Lloyd" piše vojaški ¡kritik major Hueber o izgubi Gorice: Odkritosrčnost nam veleva priznati, da je neprijetna misel priznati Italijanom kak vspeh. Ce že to mora biti, rajjši vsajkemu drugemu poštenemu sovražniku, a nasproti temu nezvestemu zaivezniku je to težko. Pftfnet mora sicer soditi, da je čudež, ker se ni zgodil ta dogodek že — pred enim letom. Opozarjati se mora na to, dla so bili tamošnji kraji že dolgo časa izpostavljeni najstrašnejšim napadom. Za Italijo je to edin viden vspeh e-noletne vojske njih velike vojne sile nasproti drobcu naših bojnih sil.
Italijani zastdli Opatje selo.
Italijansko uradno poročilo z dne 12, avgusta pravi, da so laške čete zasedle kraško vas Opatje srlo (vzhodno od Doberdoba) ter so prekoračile sotesko Dol.
Dve italijanski ladji se potopili.
Iz Turina se poroča, da je v pristanišču v Tarentu zletela .v zrak velika italijanska vojna ladja „Leonardo da Vinci." Vzrok je neznan. Potopljena ladja je bila ena največjih italijanskih vojnih ladij. Po poročilih iz Lugana se je v prvih dneh meseca avigusta potopila velika itali'jalnskaiv|)jna latija „Dan-dolo." Potopljena ladja je bila ena najboljših in najnovejših italijanskih vojnih ladij. S prvo se le potopilo tudi okrog 300 mož.
Velika bitka v Galiciji.
Vojfli poročevalci braojavljajo, da se je v Galiciji razvila nova velika bitka. Zraina daljava bojne črte, na kateri divja ta borba., znaßa, 120 loa.
Bitka za Dojran.
Ust „Times" poroča, da so angleške čete nasedle severno od Soluna, železniški kolodvor Dojran. Bojev za Dojran se udeležuje tudi srbski prestolonaslednik. General Sarrall čalda na odločitev Ru-munijev
Ustnica uredništvu,
F. H. Eggenberg: Tako ve»t bi nam oblast zaplenila. Pišite raje kaj druzega. — Ljutomer: če na prošnjo ne dobite odgovora, morate povprašati, zakaj vam ne odgovorijo. — Šmarje: Zakaj i« ne podpišete V
»Solzna Avstrija.'
Kdor mi pošlje v kuverto za 1 krono in 20 vinarjev novih neporabljenih poštnih znamk in svoj natančen, naslov, pošljem mu takoj knjigo pod naslovom: „Solzna Avstrija" v spomin prelivanja krvi in svetovne Tojske. Knjiga obsega 25 krasnih bojnih pesmi; s cesarjevo in mojo sliko. Mislim, da ne bo izostalo mnogo slovenskih hiš, katere bi si ne preskrbele tega krasnega spomina. Opomnim pa vse, uaročnike, da se na brezplačna naročila ne morem ozirati. Naročaje se pri izdajatelja Mat. Belec pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. pri Ptuju, Štajersko.	451
Prav dobro ohranjena hiša, nad-stropua, s posestv. m, v sredi trga na Spod. Štaj., pripravna za gosp. župnika v pokoju ali za trgovea, tudi za gostilno, so zaradi smrti takoj proda. Vpjašu se naj na uredništvo Slov. Gospodarja pod .Hiša št. 523."
Mlin iščem v najem na dobri vodi na tri pare kamnov. Naslov pod „Mlinar št. 521" na apravniitvo Slov. Gospodarja.
Prasce, večje tri mesece stare in majhne 4 tedne stare proda M. Hrašovec v Grabonošn št. 13 p. Sv. Jurij ob Ščavnici.	529
Pridna viničarska družina s 3—4. delavskimi močmi »e išče za vinograd v Leitersbergu pri Maribor». Vpraša se pri g. Kaučiču, trgovina z železnino, ogel Gosposke ulice in Glavnega trga. (Maribor). 528
Kaw m
50% ceneiia:
Ameriška gospod rska kava, viso-koaromstična, izdatna in varčna, 5 kg za < oskušnjo v vrečici, s potrebnim sladkorjem vred namo 26 K po poštnem povzetju pošilja A. Sapira, razpošiljalnlca kave Galanta 496, (Ogrsko).	520
Odda se v najem ali pa tudi proda lepo okro-ženo posestvo V Paftinju, pol ure peš-poti od Sv. Marjete ob Pesnici. Isto obsega 18 oralov travnika in njive z letošnjim pridelkom jabolk, sliv, kostanja, orehov in otave. Na posestvu nahaja se velik gosposki hram, hlevi za 8 do 10 glav goveje živine, 8 do 10 svinj in dve mali poslopji. Pojasnila daje knjigovodja Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Blov. goricah.	522
Ne prezrite današnjega oglasa „SreČkovnega zastopstva"!

Loterijske Številke.
Trst, 9. avgusta 1916: 25 78 85 38 80 Dunaj, 12. avgusta 1916: 78 87 58 79 62
8 polovnjakov
slovenjegoriškega vina je na prodaj. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi pri Upravništvu „Slovensk. Gosp."	514
„Iščem vojaščine prostega konto-rista, veščega samostojne slovenske, nemške korespondence in knjigovodstva. Sprejme se tudi is-totako izurjena kontoristinja. Nadalje sprejmen krepkega učenca s primerno šolsko izobrazbo pod u-godnimi pogoji. Prednost imajo takšni, ki so bili že nekaj časa v službi. Ponudbe: Franc Oset, veletrgovec, Vransko pri Celju".
„Takoj se sprejme pridna poštena dekla, katera ima veselje do živine ! Plačilo, hrana dobra. Confi-denti, Zavodna Celje."	514
Deklica, 14 let stara, šole prosta, od ubogih poštenih staršev, prednost ^ima taka brez staršev, se sprejme k mali trgovini in malemu posestvu v uk. Dobi potrebno opravo in se tudi lahko šivat uči. Jožef Kunst, Kaindorf-L pnica. 518
Sode vseh velikosti kupi A. Poš, Maribor, Allerheiligengasse št. 12. I. nadstropje.	526
Žagarja sprejma takoj Kati ka Moder, posestnica na Bistrici pri Lembahu.	518
Mlinar-poslovodja za mezdni mlin v lepem kraju Spod. Štajerske se. išče proti plači in deležu. Ponudbe Bprejema upravništvo lista pod Mlinar.	519
stane poštna dopisnica, s katero lahko dobite na zahtevo moj glav- ; ni cenik z novo slikanimi urami ' zastonj in poštni- ; ne pri.sto. j
tovarna ur Konrad,
c. i. k. dvorni dobavitelj v Briisn
801 na Češkeai. Nikelnasta anker-ura K 6'30, 680, 9'50, starosrebrna-kovina-sta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8'25, vojna spominska ura K 10, radi um žepna ura K 18, niklasta budilka K 7, stenska ura K 5 20. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben riziko! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da
Prodani vinograd z bratvijo vred v bližini Slatine, (Podplat). Sestoji se iz novega trsa ter je v prav lepi solnčnati legi. Pridelam vsako, leto 5—6 polovnjakov izvrstnega vina. Prostora za rigolati je toliko, da se je lahko ptidelalb Ni—12 četrtinjakov vina. Zraven je'tudi nekaj gozda. Cena za vse skupaj 2400.kron. Naslov 7 upravništvu pod „Vinograd pri Slatini" št. .523
Lepo kmečko posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja z obokano kletjo, hlevom za 6 glav živine (poslednji stavbi novozr-dani). — Gostilna s koncesijo za točenje žganja, 12 oralov posestva, vinograd, gozd, travniki in njive na gričku, 3/i ure od postaje Polj-čane, je z letino vred na prodaj. Cena 16.000 K. 4500 K lahko ostane. Več pri posestniku Ivan Vouk v Poljčanah.
Najemniki brez otrok se sprejmejo v vinogradno hišo čisto blizu mesta. Naslov: Klemenčič, Malečnik 13. Sv.- Peter pri Mariboru (blizu B - u-dermariove gostilne,).	502
Trf vinogradna posestva z gozdom, travnikom, njivo in sadonosnikom v Halozah na prodaj. Vpraša se pri Ludu ili.Fiirst, Ptuj, Kaiserfeld-ulica 6. I. .nadstropje.	503
V moji trgovini se takoj sprejmejo:	Bolna gospa želi dati lastne tri
prodajalec ali prodajalka in dva	otroke za svoje. 2 fanta in 1 dek-
učenoa zmožna slovenskega in nem-	: letca. Starost 4—8 let. Maribor,
škega jezika. Jožef Berlisg, trgovec	Tržaška cesta štev. 26 pri gospej
Rogatec. 527	Polti. 504
Prodajalka, vešča mešane stroke, želi mesto na deželi. Naslov pove npravništvo.	511
300 do 400 K na mesec!
. Potovalci, zastopniki in agenti, tudi začetniki se sprejmejo. Obiskati morajo trgovine z mešanim blagom, konsumna društva, odbore za preskrbo z živili itd. itd. Ponujati imajo veliko konsumnega blaga. Tudi za postranski zaslužek. Same zanesljive, delaljubne osebe se naj oglasijo pismeno na upravništvo pod „Potovalci štev. 522".
Gmtilna
dobro idoča, z 4, orali zemlje, krasna lega na okrajni cesti, se proda. Več pove gosp. Franc Kau-čič, trgovec v Studenicah pri Poljčanah I	515
Posestvo
blizu cerkve, z lepimi poslopji, obstoječe iz njiv, travnika, vinograda, vrta, ter hoste, skupej 7 oralov, se proda. Več pove gosp. Franc Kavčič, trgovec v Studenicah pri Poljčanah I	516
Pridna dekla se išče in sice taka, katera ima veselje do živine, zna tudi biti priletna. Plača na mesec 16 kron. Naslov: Marija Knuplež, Mellingerstr. 56 Maribor. 509
Kovaškega pomočnika in učenca
sprejme taioj kovaški mojster Janez Novaček, Maribor, Lendgasse štev. 7.	498
Malo gospodarstvo, 10 oralov vinogradov, gozd. travniki, njive, nov hlev za 20 glav živine, moderno sezidano. Cena 15.000 K. Naslov pove upravništvo 81ov. Gosp. pod „Posestvo št. 491."
Učenec se takoj sprejme s popolno prehrano pri Štefanu Strašek, čevljarski mojster in zaloga čevljev Celje, Kovača ulica.	493
Kedo da v najem ali proda posestvo z gostilno in ekonomijo, naj blagovoli naznaniti A. Pristovniku Wiesengasse 8, Studenci pri Mariboru.	494
Dvenadstropna hiša z velikimi stanovanji v mestu, davka prosta nese na leto 3216 K, se proda. Lahki plačilni pogoji. Cena 40.000 K. Več pod „Hiša 192".
Novozidana hiša
davka prosta, na Tezni, s 5 sobami 4 kuhinje, perihia kuhinja, studenec, lepa njiva. Cena 13.000 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drugo vse, kakor pri prvi. Cena i 000 K. Tezno 42 pri gosp. Rannar.	173
Proda se hiša (2 sobi, 1 kuhinja, 2 drvarnici, 2 svinjska hleva, studenec in lepi vrt). Pobrežje pri Mariboru, Dammgasse št. 43. Anton Mutnik.	484
Vila
novozidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 huhinje z vodo. Veliki vrt" v Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove npravništvo pod „Vila 172".
Hišnik (hlapec) za donfača opravila se takoj sprejme pri dobri plači in hrani. Franjo Duhek, sve-čar Maribor, Viktringhofova ulica.
Hiša
na vogln novozidana 2 nadstropna, s prodajalnico, v mestu, še davki prosta za stanarino se dobi na leto 4200 K. Lahki pogoji. Ceni 52.000 K. Naslov v upravništvu pod „Davka prosto št. 191. Maribor".
Hiša
novozidana 2 nadstropna v mestu, še davka prosta, velik vrt, stanovalci plačajo na leto 2832 kron, se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K. Več v upravništvu pod „Hiša 30.000 Maribor".	190
Služkinja čez 20 let stare, ki je že bila v službi, se sprejme pri slovenski, krščanski obitelji v Mariboru. Nastop službe 1. septembra. Ponudbe pod „služkinja št. 479" na upravništvo lista.
i
Viničar, pošteni ljudje 2 do 3 delavske moči, se sprejmejo pri R. Flick, Fram pri Mariboru. 501
Mariborska okolica!
Kupim taioj manjše vinogradno posestvo v bližini Maribora, najraje v Kamnici ali Bresternici. Zeli se solčna, mirna lega in pripravna hiša za poletno stanovanje. Kupnina se takoj izplača. Naslov kupca pove upravništvo „Slov. Gosp." pod „Lep vinograd št. 375."
Vina in sadni mošt od 561. naprej suhe hruške od 5 kg naprej in novi „Silva" vrelec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Oset, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za lastno ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-iijidravograd.	443
Gostilna Narodni Dom v Mariboru. Naznanjava. da sva prevzela S 1. avgustom gostilno v Narodnem Domu v Mariboru ter prosiva cenjeno ottčinstvo, da se blagovoli prepričati o izborni kakovosti piva in vina (slovito Baumanovo vino iz St. Ilja) ter jedil, Tudi novoopremljena staroznana „klubova soba" je čč. gospodom na razpolago.	516
Avgust in Leopoldina Steloer.
Za begunce z juga. Hranilnica in posojilnica v St. Ilju v Slov. gor. ima na prodaj čedno posestvo z zidano hišo ob državni cesti. Cena 11.000 K. 515
Vojno zavarovanje.
Množijo se dan za dnevom slučaji, da police po preteku enega leta veljavo zgubijo in da se nekateri za podaljšanje ne skrbijo. Dolžnost vsacega lastnika polic je da se v drugem letu iz rok ne odvrže pravica do zavarovalnine, ker se lahko pripeti, da vojak šelevdrugern letu pade ali podleže kakšni bolezni na bojnem polju ali doma. Važno je tudi, da se ne čaka na trenutek, ko poteče prvo leto zavarovanja. Zakaj? Ako umre vojak v času, v katerem ima prva polica veljavo in je za isto svoio že drugič zavarovan, se izplača podvojena zavarovalnina. C. kr. avstr. vdov. sirot zaklad je pa že meseca maja 1916 poskrbel, da se lahko zavarujejo vojaki za slučaj de!a nezmožnosti ali invaliditete. Ako postane vojak invalid, se mu izplača zavarovalnina in sicer v primeri z njegovo delanezrnožnotjo, za to zavarovanje so tudi malenkostne .premije. Tedaj je tudi tukaj pomoč, ako se zavarovanje pravočasno sklene. Ako je pa prepozno, se pa plačana premija vrne. Pro3ijo se pa župani in sploh marodajne osebe v občini, da ljudstvu po možnosti razjasnijo in pripo > očajo vojno zavarovanje, ker marsikaterim se bodo na ta način rane zaceiilie. Natančneja pojasnila se dobijo pri c. kr. davčnih uradih in c. kr. okr. glavarstvih in sicer vse brezplačno. Iv. V.
470
Dal nam mirf Gospodi
Nova skladba za petje v cerkvi, v šoli in doma. Besede iz „Bogoljuba". Enoglasno s harmonijem ali orglami vglasbil A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču. Cena partituri 35 h (V znamkah pri skladatelju!)	437
STRD
iz
kupi v vsaki množini medičar Franjo Duhek, ribor, Viktringhofova ulica. Plačam bolje kot drugi.
Ma vsak
424
«r
VJ «
«I
i!
«
Kupim krmo
suho, letošnjo ali lansko proti gotovini. Ponudbe z navedbo množine, cene, ali prešano ali ne, se prosi na naslov: »Krma« na upravništvo Slov. Gospodarja.	468
S
<cp><"m1
S i
lzborno se ]e obneslo za vojake v vojski ln sploh za vsakega kot najboljše
bol obžažujoče mazanje
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbtu
Dr. Rihter-ja
Sidro - Liniment.
capsici compos.
Nadomestilo za Ssdro - Pain - Expel£er
Steklenica kron. —'80, 1"40, 2-—.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu",
Praga, I., Elizabetna cesta 5.	J
Dnevno razpoilljanje.	*
3>
■ i
ice za svinje.
Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem učinkovanju teh kaplji-- imam mnogo pmnalnih in pohvalnih pisem, p P/Illlj mestaa lekarna „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št. 15.
Zahvala.
Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem se prepričal, da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapljic za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. S pozdravom Ivan Škorjanc.
Srednja vas, dne 6. avgusta 1916.
Kupim vsako množino lepega glavnatega
zelja, lepo fižolovo stročje, lep češenj
po sedanjih najvišjih cenah: Kflfl S3Pi8» Maribor, Schmidplatz 1.	507
„Novi Pridigar" ¡J^J^^S *
sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 8 k P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni na ročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svotc semftaj P° razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah.	4»
ivan Ravnikar
trgovina špecerijskega, kolonialnega blaga barv in salona mineralnih voda
Cella-Graška cesta 21
kupjje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, k.tmno janež, pristno strd in vosek.
Na
Mi!
VELIKA UMETNOST
v slučaju nagle smrti obuditi popoln! kes. Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč.
16 malih stranij.
Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Ta drobna knjižica prihfrja- p<rč" 'O' pravem čašul Če kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najprva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko dnš se je rešilo z obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu." Glejte nauk o popolnem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji! Sezite pridno po tej knjižici., Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim m» žem in sinovom na bojišče.
Cene: 1 komad 8 h, 15 komadov s poštnino vred 1 K, 100 komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 ko» madov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej.
či-o»tfi imm
nasproti glavnemu mariborskemu kolodvoru, eno-nadstropna, s sobami za tuice, velikim in senčnatim vrtom za goste, velikim dvoriščem, lepimi kletmi, v hi^i je pekarija, ki se tudi lahko vporabi za mesnico se iz zdravstvenih ozirov lastnika prav poceni proda Vpraša se pri lastniku Jožef Kukovič, Tegetthoff-ova ulica št. 53, Maribor.
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnje in Potrdila za klanje telet in rrlade živine.
Zvepleno zdravilno kopališče
VARAZDINSKE TOPLICE
(Hrvaško).
Žele miška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
S»aroslavni radioaktivni žvepleai vreiec +58° Celzija se priporoča pri
protimu, revmatizmu, išijašu, etc.
pitno zdravljenje pri trdovratnih boleznih v vratu, goliancu, prsih, jetrih, želodca in črevesih.
Električna masaža, glinasta, 3$ljll(o*a,
kisla In soln&ia kopališča. Celo leto odprto. Divna okolica. Moderna oprema. Vojaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. LecherL Pogoji brezplačno.	3 M.
Stran 3.
SL0VBNSB3 «OSPODAM.
17. avgusta 1916.
Man	ufa («»¡'■.'«•.'•'•-'^»isi'AWW	kturno tr	govino J. FAUL se lajbolj priporoča.	AN» v Pti	m
	ids	Jca hranilnica in posojil resistrovana zadruga s rs®«m, zaveso.		nica v Celi	M gk
©fer^siuie §*raeiiii&e viegie rs® II © 14 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale p&sojila
ca vknjižbo, na osebni kredit in m. zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
i me
za stranke vsak elavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
,Posojilnica daje tudi cornače hranilnike'
&
v lastni hiši IK#iei 9pri belem volu9) v Celju* Graika cesta 9


Spo ar


«u-
gojilnica
reg. zad. z iteom. zav.
riboru

^ tc P$ TI 11 f"ž Vli)fY(> :e 'V-tjeinajo od vsakega ic se obrestujejo, navadne po 4*/«'/♦i proti trimesečni odpovedi po 4'/>'/»• Obresti Be pripisujejo h kapitalu
ttillflL*? V	i ¿aauaija in i. julij« vaškega leva. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
Za n*isgan;e :se p&št: poštno fczaaSine položnice '9''.07S'. "azpilago Rentni davek plača posutjilnica sama.
P«Izlili* «ž£> rf	lWil0ns '' J,e-°• '*> ."kn'5»»* prot> pa pil v-,?- vanMft* po 57<4/o, vknjižbo »ploh po	»'* J&ajSik® « psroitvo po
A. it/«)U]Ua 5»%T uajaji. s* -t in n us>eka»	50 6°/,. Nad a) v»	«a zastavo vrednostnih papirju», 9el(V*» F* ff^fc Isaaraib .'avo<Ch
prevzame posojilnica •• svojo last proti pr.mitf »¡»«Tria stroga?. 13 ¡» j.'iaair ne presegaj i km, štotafa sa vknjižbo de!* posojilniea hmplafcsfr. «mak» Mim i? kolke.
IIt*9(1no	»o vsako 'edo i*. četrter od 9. do 12. ure dopoldne ia ni> «&><**> & -t»! 'A iaw 4«»eldBe •>.*«m4- ;.!a«. V uradnih uran m sprejema
UldUIHŽ lil« in ispiačuje denar
i^fbiji^Tf i1?i >2 O tfl Si 1531 iT» 'n proinje prejemajo vsak delavnik od 8. do '.i. □_■» dopoldne ir od qo i. ure popoldne
»16 uaJalu	s?«- Posojilnica ima hidi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno c@rk.vil
a«*.
Okrajni poslovnica c. k r. a v s t r. vojaškega pomožnega zaklada vdov in sirot (oddelek: Vcjno zavarovanje) za politični okraj Celje, išče delavne SOtmdltike za akVlzUijO, pod
ugodnimi pogojii. Vojni invalidi imajo prednost in se jim lahko zas gura stalen zaslužek.
Ponudbe je treba poslati na omenjeno poslovalnico, c kr. okrajno glava stvo, II. nadstr. štev. 9 Celje.	502
¥ volno odhajajoči
ne zabite na najvažnejšo oskrbo, na skenitev vojnega živ-ljenskega zavarovanja za dobo 1 leta.
Zavarovanje velja za vsak slučaj smrti, tedaj tudi j za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Zdravniške preiskave ni potreba. Že na bojnem polja se nahajajoči skle- j nejo lahko zavarovanje od tam. — Ravno tako lahko zava- \ rnjejo sorodniki svojce, upniki svoje dolžnike brez vednosti • in privoljenja taistih.
Družba sklepa pa tudi navadna življenska zavarovanja, v kojih je vojna nevarnost brez vsaktere doklade k običajni premiji v polnem obsegu všteta.	,
Končno sklepa družba tudi vojna nezgodna z v > Vanja za dobo 1 leta za slučaj v vojni pridobljenih ali bolezni.
Brezplačna in takojšnja pojasnila daje:
Generalni zastop c.kr. priv. zavarovalne družbe
„AVSTRIJSKI FIINIKS" % Ljublfani, Sodna ulica Stev. 1. 512
Gobe.
Gob«i,
itpim
vsako množino leOO P@SUŠertih gob (glo-
banj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti krav še ali prave globanje, potem postlSene turke, brezovke, žemljarice, jelenovke, bodičarice ali rumene ježovke, medvedove tace, laske lesičke, navadne rumene (žolte) lesičke, sivke, pečenice golobarke, štorovke i. t. d. sploh vse užitne gobo.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksporl gob" v Konjicah Št. 62, Štajersko. — P. S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce ki trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst 870
Zbiralnica-nakupovalnical za
ovčjo volno.
¿T
šm

Prevzamem za prevzemno komisijo ovčje volne pri vojnem odboru za volneno industrijo na Dunaju
f^VljO volno (ostriženo volno). Vse zaloge se morajo naznaniti pri od c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju imenovanem edinem zbiralcu volne za politični okraj Celje (izvzeto je samo ozemlje uradnega področja politične ekspoziture v Mozirju): Konradu Elsbacher v Laškem trgu._ 5io
Novozidana hiša
z dvema nadstropjema, z velikim vrtom ob vznožju Semeringa se vsled smrti lastnika poceni proda. Hiša je pripravna za zasebno rabo kakor tudi za letoviščarje ki so tukaj pozimi in poletu. Ponudbe pod H. F. I>. na upravo lista. 521
tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podlage za ploske noge. brgle, umetne ude, kakor roke in noge L t. d ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu izdeluje izvrstno in dobro staro-znana tvrdka
Franc PodgorSek,
bandažist, 340 Maribor, Burggasse 7
Pridnega nčenca iz poštene hiše sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji
1
Zg-organiste^a deželi!
Po znižani ceni je dobiti pri podpisancu: Nabožne ljudske pesmi I in II. (oba zvezka namesto 2 K 70 h) samo za . . . I K 60 h 2. Cerkvene pesmi za šolske maše (namesto 1 K
samo ..........— K ?>0 h
A nt. Kosi. šolski ravnatelj, Središče (Štej.)
311
Bližajo s« veliki dnevi sr* c
V času do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih i zbornih srečk:
Novih srečk Avstrij. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3% zemljiških srečk iz 1. 1889 60.000 in 100.000 K 17 žrebanj sako 1**01 Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,230.000 krCU oziroma frankov. Mesečni obrok samo K T— oziroma K 3'75. Te srečke imajc trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slačaju ueizžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom!
SteSkovso zassopstvo 16, I. ubi-ana.	490
Ob nenadni izgubi naše iskrenolj ubij ubij ene nepozabne hčerke oziroma sestre
Zofike Kavčič
učit. kand. 1. letnika pri šolskih sestrah v Mariboru,
ki se je v torek dne 8. avgusta 1916 opolnoči po kratki bolezni in prejemu sv. zakramentov v dobi 15 let preselila med angelje, izrekamo za mnogobrojne dokaze odkritega sočutja vsem najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno pa se še zahvaljujemo vsem številnim udeležencem žalnega sprevoda, zlasti vsem sorodnikom, nadalje velečastitemu gospodu župniku tomaževskemu Matiju Zemljiču in gosp. bogosloven Vinko Munda, tamkajšnjemu učiteljstvu, šolski mladini, dekletom Maririjine družbe, pevcem in vsem, ki so predrago rajno spremili k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Tomažu.
Maribor-Sv. Tomaž, dne 10. avgusta 1916.
500	Žalujoči stariši in brat.
Isiaiatoli In «alcdbUk:, KatoliftVo ttakonw ira&tab
Odgovorni urednik: Vekoslav Stnpan,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribor».