Nove ureditve
Zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
Tudi ta zakon določa osnov-na izhodišča o nadaljnjem ra-zvoju stanovanjskega gospo-darstva.
Sloni na načelu, da se ob uveljavljanju ekonomskih od-nosov v stanovanjskem go-spodarstvu ne sme poslabšati obstoječa življenjska raven občanov z nižjimi poprečnimi dohodki. Družbena skupnost daje za zagotovitev socialne vamosti, upoštevajoč načelo solidarnosti in vzajemnosti, družbeno pomoč občanom z nižjimi osebnimi dohodki, starim ljudem in mladim dru-žinam.
Kritje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu je zagotovljeno z obveznim prispevkom, ki ga z odlokom predpiše občinska skupščina in se plačuje iz sredstev, ki jih organizacije združenega dela in druge organizacije na pod-lagi samoupravnih sporazu-mov namenjajo za stanovanj-sko graditev. Ta sredstva se zbirajo v novo oblikovanih stanovanjskih skladih, s kate-rimi upravljajo na samou-pravni bazi predstavniki vseh organizacij, ki zagotavljajo sredstva ter predstavniki kra-jevnih skupnosti in občinske skupščine.
Iz istega vira sredstev daje družbena skupnost pomoč tu-di za: kreditiranje graditve na-
jemnih stanovanj v družbeni lastnini, delno nadomestitev stanarine - subvencioniranje stanarine in premiranje na-menskega varčevanja za sta-novanja, ki je prostovoljna oblika družbene pomoči in jo solidarnostni sklad daje po svoji presoji.
Da bi bili občani deležni družbene pomoči postavlja zakon načelo, da njihovi do-hodki na posameznega člana gospodinjstva ne smejo pre-segati višine, kot je to določe-no v zakonu, če kupujejo, gra-dijo ter uporabljajo stano-vanjsko hišo oziroma stano-vanje, ki glede na število čla-nov gospodinjstva ter površi-ne in opremljenosti stano-vaniske hiše ustreza merilom zakona.
Zakon o samoupravni
stanovanjski
skupnostl
Resolucija o nadaljnjem ra-zvoju stanovanjskega gospo-darstva je opozorila na po-trebno odpravo organizacij-ske razdrobljenosti v stano-vanjskem gospodarstvu in na okrepitev samoupravnega vpliva delavcev v združenem delu in občanov z ustanavlja-njem samoupravne stano-vanjske skupnosti, kjer se naj osredotočijo in obravnavajo vsi njihovi interesi in vplivi glede na skupni družbeni in-teres.
Zato je že XXXIII ustavni amandma med drugim dolo-čal:
»Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresni-čujejo delovni ljudje in obča-ni samostojno v hišnih svetih in v samoupravni stanovanj-ski skupnosti skupaj z organi-zacijami združenega dela, ki razpolagajo s sredstvi in sta-novanji v družbeni lastnini ter z organizacijami za gospodar-jenje s stanovanji v družbeni lastnini, ki jim samoupravne stanovanjske skupnosti zau-pajo ustrezne naloge...«.
Na teh izhodiščih so stekle že v letu 1972 prve akcije za ustanovitev stanovanjske skupnosti. Do sprejetja zako-na o samoupravni stanovanj-ski skupnosti - marca 1974 -so bile te skupnosti ustanov-ljene že v 40 občinah, v 15 ob-činah pa so iniciativni odbori pripravljali ustanovitev sta-novanjske skupnosti. Šele z uveljavitvijo ustave SR Slove-nije, ki podrobno v 65. členu opredeljuje naloge samo-upravne stanovanjske skup-nosti, je bil ustavnopravni po-ložaj te skupnosti jasno dolo-čen. Nova ustava dosledno za-gotavlja, bolj kot kdajkoli do-slej, da »se kapital ponovno spreminja v lastnino proizva-jalcev, vendar ne več v privat-no lastnino izdvojenih proiz-vajalcev, temveč v lastnino združenih proizvajalcev, v ne-posredno družbeno lastnino.
(u nadalluja)                             Berta Olup