PoŠtnlna plačana v gotovlnl Izhaja vsak petck ob 17. Jlova &oba Gena 1.50 Din Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50 Din, za inozemstvo 10 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Redakcijn in uprara: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 43. Celje, petek 11. oktobra 1935. Leto XVn. Celje se je oddolžilo spominu kralja Mučenika Kakor vsa drug«, mesta, se je v sredo 9. oktobra, ob prvi obletnici tragične smrti Viteškega kralja Ale- ksandra I. Uedinitelja tudi Celje z globoko ljubeznijo in pioteto oddol- žilo spominu velikega vladarja. Na predvečer in v sredo zjutraj so zapla- polala na vseh poslopjih žalne za- stave. Izložbe so bile žalno okrašene s slikami in kipi blagopokojnega kralja ter zelenjem, cvetjcm in črni- ]1O. Državni uradi so bili v sredo ves dan, trgovski in obrtni obrati pa do- poldne zaprti. Ob 8. je bilo žalno opravilo v Marijini, ob pol 9. v pra- voslavni, ob 9. pa v •evangeljski cer- kvi. Žulnim opraviloni so prisostvo- vali zastopniki civilnih in vojaških oblastev, mestne občine, šol, korpo- racij in društev, l'ezervni oficirji, Sokoli in Sokolice v krojih in v ci- vilu z znaki, gasilci in mnogo dru- gega občinstva. Dopoldne so bila v Marijini cerkvi žalna opravila tudi zu inladind celjskih šol. Do 10. dopoldno se je zbrala ogrom- na množica pred mestnim magistra- tom. Pročelje in balkon mestnega magistrata stabila črno drapirana in obkmžena s temno zastrtirni žarni- cami- Na balkonu je bil sredi zelenja in črriine postavljen kip blagopokoj- nega kralja, nad njim začetnica A I, na zuuanji strani balkona je bil na- pis: Cuvajmo Jugoslavijo! Na pro- čelju sta bili izobešeni dve veliki, ob strehah dve mali črni zastavi, na vsaki strani balkona pa s črno ko- preno ovita državna zastava. Na bal- kon u so tvorili častno stražo po dva Sokola s sabljo, gasilca z baklama in skavta. Nameščen je bil tudi mikro- fon za prenos govora po zvočniku. Ob 10. je dal gasilec z rogoni zna- menje za pričetek komemoracije. Združeni moški zbori so pod vod- stvoin g. Šegule skladno in mogoeno /apeli Fo-ersterjevo »Umrl jo mož«. Nato je župan g. Mihelčič v lepem žalnem govoru orisal nesmrtni lik blagopokojuega vladarja kot vojaka in državnika, njegovo ogromno delo za narod in državo ter za notranje uedinjenje in napredek Jugoslove- nov. Množica je počastila spomin ve- likega kralja s klici: »Slava!«, nato pa je vzkliknila Nj. Vel. kralju Pe- tru II. Železničarska godba j*e zaigra- la državno himno. Gasilski l'og je na- znaiiil zaključek žalne svečanosti. Zvecer so zažarele žaJaio okrašene izložbe in okna stanovanj v neštetih lučih. Ob 18.45 se je priCela sokolska ko- memoracija v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma. Ko je moš- ki zbor pod vodstvom g. Peca Šegule odpel Foersterjevo »limrl je mož«, jo starosta Sokolskega društva v Oelju br. di". Milkt) Hrašovec v niarkantnin potezah prikazal življenje, delo in ve- ličino kralja Mučenika in njegove ne- venljive zasluge za jugoslovenstvo. Ob zaključku je mešani zbor CPU za_ pel »VeCnaja parnjat« iz Opela St. Bi- ničkega, na odru pa se je prikezala Benčanova učinkovita alegorija, ki je simbolizirala pokH-onitev Soko'stva nesinrüiemu vladarju. Prota Manojlo Čudic Ž* v soboto 5. t. m. proti večem se je lazneslapo Celju vest, da se je po- nesrečil v okolici Slavonske Požege paroh pravoslavne cerkve v Celju g. protojerej Manojlo Cudic. Ta vest je globoko pretresla nelc njegovo rod- bino in prijatelje, marvec tudi vse, ki so Cudica osebno poznali, zlasti pa njegove ožje sodelavce. Nihče ni mislil, da je bila nesreča tako usode- polna. in v srcih vseh je bilo še pol- no upanja, da ne bo hujsih posledic. Žal so v nedeljo da^la poi'ocila potr- dila žalostno vest, da je Čudic pod- legel dobljenim požkodbam. Protojerej Čudič se je peljal v če- trtek 3. t. m. iz Celja v Slavonsko Požego, da bi tarn kupil konja za sto- jega mlajšega sina Vlada, ki je pred dnevi dovi-šii vojno akademijo in po- stal artiljerijski podporoCnik. Iz Sla- vonske Požege je odšel v soboto s si- nom in njegovim tovarišem podpo- ročnikom Brankom čačicem v Veto- vo v okolici Požege. Pri kmetu Stje- panu Grbiču so našli primei-nega ko- nja in ga hoteli preizkusiti. Konja so vpregli v voz. skupaj z drugim ko- njem. Pi-ota Čudič je držal vajeti, na voz pa so sedli tudi njegov sin Vlado, podporočnik Čačic in kniet Grbic. Ko jo prota Cudic pognel konja in močno nategnil vajeti, so se vajeti pretrgale. Konja sta se splašila in spustila v dir. Vsi razen prote Cudi- ca so skočili z voza. Pri padcu sta dobila Vlado Cudi^ in Cačic lažje poškodbe, kmet Grbic pa je ostal ne- poSkodovan. Konji so zadeli v neki voz, ki je stal brez vprege na cesti. Pri karambolu je vrglo proto Cudica Cez ta voz. Priletel je tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in hrbtcnico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je ob 17. podlegel poškodbam. Truplo so položili v pon-edeljek ob 10. v rodbin- sko grobnico na pokopališču v Sla- vonski Požegi k zadnjeinu pocitku. V sredo ob Hi je bil v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju parastos za proto Čudičem. Parastos je opravil protojerej g. Simeonovič, tajnik pra- voslavnega cerkvenega sodišča, v Za- grebu, ki je tudi v lepem govoru očrtal pokojnikovo osebnost ter nje- gove velike viiine in zasluge. V cer- kvi so se zbrali poleg pokojnikove vdove in starejšega sina Danila za- stopniki civilnih in vojaškib obla- stev, uradov in di-uštev, Sokoli v kro- jih ter mnogo pokojnikovib prija- teljev in znancev. Moški zbor »Brat- stva« je pel lepo Milojevi6evo »Ope- lo«. Pokojni Cudic, ki zapužča vdovo in dva sina, se je rodil 13. inarca 1888 v selu Kuruzarju v kostanjeviš- kem srezu v savski banovini. Gimnvi- zijo je obiskoval in končal v Slavon- ski Požegi, nakar jo vstopil v pravo- slavno bogoslovje v Sremskih Kai1- lovcih. Leta 1912. je postal prezvi- teljski pomočnik v Pakracu, že eno leto pozneje pa p«roh v Gradištu, kjer je zupnikoval do leta 1924. Nato je bil dve leti katehet v Slavonski Požegi. Dne 26. junija 1920 je na- stopil mesto vojnega svečenika pri 39. pešpolku v Celju, obenem pa je postal paroh celjsko parohije. Z-a svoje uspešno delovanje je bil letos imenovan za pi'otojereja in dosegel tako najvižjo cast in stopnjo posvet- nega svečeništva pravoslavne cer- kve. V času svojeg^a delovanja si jo pridobil pokojni Cudic veliko spoSto- vanje mod celjskim prebivalstvom. Bil je neumorno delaven in sposo- ben, mož visoke inteligence in iz- obrazbe. Ena njcgovih najvefijili za- slug je postavitev krasne pravoslav- ne cerkve sv. Save v Celju. Koliko truda in dela je žrtvoval za dosego tega cilja, vedo le oni, ki so bili nje- govi ožji sodelavci. Bil je Clan skoi'o vseh kulturnih, prosvetnih in nacio- nalnih organizacij, pa tudi vnet ak- tiven d-elavec. Njegova nacionalna smer je bilä globoko prežeta z vero v zmago edinstvenosti jugosloven- skega naroda. Družabno vseskozi koncilianten inož, ni imel v Celju in širši okolici prav nobenih sovražni- kov, pač pa mnogo prij&teljev. Ustva- ril si je s svojo vztrajnostjo in lju- beznivim nastopom velik krog sode- lavce v, ki so ž njim stopali ramo ob raini tiho, a vneto po potili velikih načel sv. Save. Prota Cudič je bil tudi v verskem pogledu skrajno koncilianten. Bil je Kristov svečenik v pravem pomenu besede. Z«, nikogar ni imel žal bese- de, vsakomur jo pomagal, Če je le mogel. Kot mož beseda v vsakem oziru je to, kar jo obljubil, tudi iz- vršil. Poleg rodbine bosta pokojnega Cu- dica najbolj pogrešala (^eljska pravo- slavna cerkvena občina in Bratstvo pravoslavnih Slovencev v Celju. Bil je ustanovitelj imenovanega Brat- stva ter ustanovitelj in duševni vod- ja pevskega zbora Bratstva. Umrl je mož, ljubljen in spoštovan od vseh, mož poln delavne sile in volje ter kristalnočistega značaja, Globoko potrti nui kličemo vsi pri- jatelji in znanci: Slavä njegovemu spominu! Re pozabi tt+ čokolade Skupna grobnica slovenskih vojakov v Judenburgu V ponedeljek 7. t. m. so se na po- ziv pripra.vljalnega odbora Zveze bo- jevnikov sestali v mestni posvetoval- nici ljubljanski bivši vojaki 17. pefi- polka, nadalje bivši vojaki iz drugih po'lkov ter drugi ug'led'ni meSčani. Zastopan je bi] tudi mestni župan ljubljanski g. dr. Ravnihar po magi- stratnem tajniku g. dr. Grasseliju. V imenu pripravljalnega odbora Zveze bojevnikov je poročal gosp. dr. KamuSic o akciji Judenbm-žanov za postuvitev spomenika našim sloven- skim vojakom, ki so umrli nred sve- tovno vojno v Judenburgu. Kakor so Judonburžani iz lastnega nagiba vsa leta po vojni skrbeli za grobove na- ših fantov in mož, ki počivajo na judenburškem pokopališču, z enako pieteto kakor za svoje lastne grobo- ve, tako so sedaj na pokopališču pri- pravili lepo kapelo, v kateri je v/i- dana grobnica. Tu bodo položeni k večnemu počitku zemeljski ostanki naših slovenskih vojakov. Kapelo kiasi krasna freska akad. slikarja Thome, v oltarno mizo nad grobnico pa je vzidana marmoi'iiata plo^ča, na kateri so vklesana Imena vseh 83 slovenskih vojakov. Preureditev ka- pele so izvršili Judenbuižani na last- no pobudo in niso zahtevali od Slo- vencev nobenega doprinosa k zadev- nim stix)škom. Ob splošnem pritrje- vanju pa je bilo sklenjeno, da bomo mi Slovenci sarni prevzeli nase stroS- ke za preureditev kapele, ker bo grobnica predvsem služila za večni počitek naših slovenskih ljudi, biv- ših vojakov. Na ta način se homo dostojno oddolžili Judonburžanoin za njihovo plemenito delo in počastili obenem spomin naših umrlih roja- kov - vcjakov. V svrho preskrbe potrebncga de- narja je bil izvoljen poseben odbor, sestavljen iz bivših vojakov 17. peš- polka in drugih ugiednih Slovencev. Ta odbor bo izvedel nabiralno akcijo po vsej Sloveniji in bo tudi odposlal k blagoslovitvi te grobnice, ki bo 27. t. in. v Judenburgu, posebno dc- putacijo. Ker gre tu za sloveiwko cast in jugoslovenski ponos, ne ho- mo dopustili, ila bi morali tuii dr- žavljani nos'iti stroške 7xt napravo skupno grobnic« slovenskih vojakov. Zato je pričakovati, da bo vsak Slo- venec in v^ako slovensko podjetje poslalo svoj prispewk. Ker pa je sa- mo nialo časa iva razjiolago, so vsi naprošeni, da nakažejo svoj prispe- vek činiprej na knezoškofijski ordi- narijat v Ljubljani z oznaCbo, da je prispevek namenjen za judenburSki spomenik. Imena darovalcev bodo ob- javljena. V navedeni odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Predsednik: župnik Jernej Hafner, podpredsednik: indu- strijalec Rado Hribar, tajnik: Franc Kramar, blagajnik: Josip Potokar. Odborniki: dr. Juro Adlešič, Ivan Bi- zovičar, Ivan Hribar, Franc Jagodič, dr. Alojz Juvan, i\v. Franc Kulovec, dr. Josip Kamušič, dr. Karol Kuhelj, Emil Knific, ing. Janko Mačkovšek, Alojz Mihelič, dr. Vladimir Ravni- har, ing. Franc Rueh, Rudolf Schmidt, Ignac Širca, Rado Sturm, dr. Jože Voršič, Rudolf Wagner, Leo- pold Zupančič. Odbor posluje začasno v pisarni dv. Kamušiča, odvetnika v Ljubljani, TavCarjeva 10. Politični pregled p 15-Ietnica nesrečnega koroškega plebiscita je bila v cetrtek 10. t. m. Te žalostne obletnice smo se spomi- njali z grenko bolestjo in vročo lju- beznijo do trpečih bratov. p Pos ve to van j a zastopnikov zdru- žene opozicije v Zagrebu so se v so- boto končala. O setanku sicer ni bil izdan nikak komunike, vendar pa v opozicionalnih vrstah poudarjajo, da je imel sestatvek popoln uspeh. Za- stopniki opozicionalnih stmnk so se pogajali zlasti o skupnem programu opozicije. Na sestanku se je nadalje ugotovilo, da mora sloneti nadaljnje delo opozicije na podlagi upošteva- nja sedanjega stanja. Ce bodo sklepe zagrebškega s«stanka odobrili vodi- telji opozicionalnih strank, bo v krat- kem sklican nov sestanek zastopni- kov opozicije. p Dr. Ivan Pernar, ki je bil obsojen po zakonu o zaščiti države in je bil zaprt dosedaj v Sremski Mitrovici, je bil pogojno izpuščen iz zapora. p Italijanski vojni pohod v Abesi- nijo se je pričel 4. t. m. Italijani pro- dirajo iz obeh svojih kolonij Eritreje in Somali je v velikem polkrogu. Dokler so bili v nevtralnem pasu 30 km, so se pomikali zelo hiti-o, ker niso nikjer naletieli na znatnejše abe- sinske čete. §ele v okolici abesinske- ga mesta Adue se je pričela prava borba. Po hudih topniških bojih, ka- tere so podpirali tanki in letala, se jo posrečilo zavzeti Italijanom to me- sto. V teku sobote jo Adua večkrat menjala svoje gospodiirje, dokler se niso Abesinci unmknili v varna gorska gnezda nad mestom. Vest o padcu Adue so proslavili po vsej Ita- liji. Na drugih odsekih so tudi udrli Italijani že daleC na abesinsko ozem- lje, ker ima abesinsko vojno povelj- stvo, kakor se zdi, namen zbrati vso Strau 2. »Nova Doba« 11. X. 1935. Stev. 43. svojo silo na visoki planoti pokrajin Hararja, Desij*1 in okoli Addis Abo- bc. Te postojanke so razmeroma da- lec v notranjosti države in je podo- ba, da hočejo Abesinci prenesti voj- no v gorate pokrajine, kjer bi imoli Italijaiii zelo otcžkočeno bojevanjc zaradi težko pristopnega in malo po- znanega ozeml ja, prav posebno pa so zaradi preskrbe velike armiad-e z ži- vili in strelivom. Kakor poročajo Ita- lijani, je padlo pri bojih za Aduo na, italijanski strani nad 3000 vojakov in 600 oficirjev, na abesinski strani pa m-enda dvakrat toliko. Italijansko co- te so začele na vseh frontah znova prodirati in je v kratkem prieako- vati novih bojev. p Odbor šestorice, ki je dobil od sveta Društva narodov naročilo, naj prouči ])oložaj, ki je nastal po izbru- hu sovražnosti ined ltalijo in Abesi- nijo je po dolgih spoznavanjih pri- šel do akJepa, da je Ttalija kršila do- govor Društv anarodov, in otfnačil ltalijo za napadalca. Društvo naro- dov bo sedaj sklenilo, kakšni ukrepi bodo potrebni, da se kaznuje Italija za svojo početje v Afi'iki. }•> Sankcije proti Italiji. Na zaseda- nju skupščine Društva narodov v Že- nevi sta se francoski ministrski pred- sednik in zunanji minister Laval ter angleški minister in prvi delegat Eden v četrtek izrekla za mir no ure- ditev italijansko-abesinskega spora. Ce bi to ne uspelo, pa se naj sporaz- urnno uporabijo sankoijska sredstva, ki so določena v paktu Društva na- rodov. Zastopnika Male antante in Balkanske zveze sta se izjavila za iz- vedbo določb pakta Društva naiti- dov, avstrijski, madžarski in avi- carski delegat so se vzdržali glaso- vanja, italijanski delegat Aloisi pa je zahtcval, • raj se Abesinija izklju- či iz Društva narodov in nad njo proglasi mandat. Kakor poročajo li- sti, so se francoski in angleški stro- kovnjaki sporazumeli o sankoijah, ki vsebujejo uaslednjo točke: 1. abso- lutno prepoved kreditov Italiji; 2. zmanjšanje kontingentov italijanske- ga uvoza v posamezne države; 3. omejitev izvoza blaga v ltalijo, ki je potrebno za vojno iiulustrijo; 4. uki- nitev prepovedi izvoza orožja v Abe- sin ijo v vseh državah, ki so v zad- njem času izdale to prepoved. Ra<- prava skupščine DN je vzbudila v Italiji veliko vznemirjenj'C in ogor- čenje. Politični krogi priöakujejo, da se bo sestal velik fašistični svet, ki bo sklepal o vprašanju, all naj Ita- lija še ostane v Društvu narodov ali ne. p Prevrat v Grdiji. Zaliteva grških monarhistov po takojšnji vzpostavit- vi monarhije so dovedle do tega, da so se voditelji grške vojske obmili v četrtek zjutraj na predsednika vlade Tsaldarisa in ran v imenu vojske predložili zahtevo po takojšnjem po- vratkn kralja in vzpostavitvi monar. hije. Tsaldarisova vlada je nato po kratki seji podala ostavko. Novo vla- do je sestavil vodja monarliistov, dosedanji podpredsednik vlade in vojni minister general Kondylis. Po vsej Grčiji je bilo proglašeno obsed- no stanje. Grška narodna skupščina s© je sestala v četrtek ob 18. in sprejela tele skl-epe: Ukine se repu- blikanska vladavinska oblika v Gr- čiji. Uv-eljavi se monarhistična usta- va iz leta 1911. Plebiscit o obnovi nwnarhije in povratku kralja bo v nedeljo 3. novembra, Dotlej bo pred- sednik ministrskega sveta general Kondylis kraljev nameHtnik. p Velik uspeh Nemcev v Klajpedi. Po uradnih podatkib o' volitvah v Klajp-edi dno 29. septembra je dobi- la neinška stranka 23 mandatov, lit- vanske liste p»a pet mandatov. Volil- ni odbor bo objavil v ponedeljek končni rezultat Se o enem mandatu. Bai-ve suhe in oljnate, razne emajle tcr druge slikarskc in mizarskc potrebščine nudi po zclo zmcrnih cenah Ivan Ravnikar • Celje Domače vesti d Razprava proti kraljevim moril- cem. Kasacijsko sodiSre v Parizu je pred dnevi razpravljalo o pritožbah, ki so jill vložili zagovorniki niai-sej- skih atentatorjev Mija Kralja, Pospi- šila in Rajiča. Omenjeni trije obto- ženci se naliajajo sedaj v preiskovat- neni zaporu v Aixu. Pritožbe so bile vložene, da bi se zavleklia preiskava, ker temelje samo na nekih malen- kostih. Kasacijsko sodišče je pritož- be zavrnilo in vse akto o preiskavi vrnilo okrožnemu sodišču v Aixu. Sodna razprava proti ate n tutor j em se bo pričela najbrž ž> prihodnji teden pred porotnim sodiščem v Aixu. Nj. Vel. jugoslovensko kraljico Marijo bo zastopal v procesu sloviti francoski državnik in odvetnik Paul Boncoui1. Državni tožilec- v Aixu je že izdelal obairno obtožnico, ki obtožuje za atentat v Marseilleu 6 obtožencev, izined katerih. so trije v preiskoval- nem zapoi'U, trije pa izven francos- kega ozemlja. Glavni obtoženec Mio Kralj ter Pospišil in Rajid so obtože- ni umora Nj. Vei. kralja Aleksan- dra I. in srancosekga zimanjega mi- nistra Barthouja, istega zločina pa so obtoženi odvetnik dr. Ante Pave- lie, dijak Evgen Kvaternik in bivši avstro-ogrski oficir Perčevič. Z-adnji trije bodo sojeni in contumatiain. d Vazni sklepi vlade. Ministrski svet je na seji due 5. t. in. polog dru- gili resornili zadov pi-edj)isal ured- bo o klirinških plačilih, ki ima na- liTen mobilizirati terjatve naših v/.- voznikov po poedinih plaCilnih spo- razumih s tujiini državami. Nadalje je predpisal uredbo, da se za leto dni podaljša rok, v katerem smejo de- narni zavodi zahtevati olajšave za svoja placil'a. \Ta vpi'asa.njo novinar- jev, kako je z uradniškimi plučami, je minister dr. Miškulin dejal, da je ministrski svet razpravljal 5. tm. tu- di o tem vpra.sanju in da s-e bo ured- ba popravila v korist uradnikov v najkrajšem času. Potrebne spremein- be bo proučil poseben komite mini- strov. Minister jo naglnsil, da bodo spremembe uredbo iinolo roti'oaktiv- no veljavo. d Nova uredba o zaščiii kmetov vsebuje znatne spremembe načel do- sedanje uredbe. I*o dosedanji uredbi je bila zaščita kmečkih dolžnikov ge- neralna in enaka tako glede olajšav, kakor tudi glede obresti in plafilnifi rokov. Izjem je bilo le malo. Po novi uredbi pa bo glede osnovnih naCoi toliko sprememb, da ne bo mogoče govoriti več o enaki zaščiti vseh kmečkih dolžnikov. Po novi uredbi bo smel vsak dolžnik, čigar dolg pre- ss ega 20% n^egovega imetja, zahtevati od sv^eskega sodiš^a postopek za zni- žanje obrostne mere od 4K na %Y<% in za podaljšanje plačilnega roka od 12 na 25 let. Če pa znaSa njegov dolg preko 50% vrednosti njegovega iinet- ja, bo smel zahtevati znižanje dolga na 50'% celokupne vrednosti imetja. Po dosedanji uredbi sodiača niso imela skoraj nikakega posla, po novi pa je dana lnožnost, da bodo morale in.tervenirati v vseh 750.000 primerih, kolikor jo pri nas po statistiki Privi- legirane agrarne banke kmečkih dolžnikov. Nova uredba uvaj-a v na§o sodno prakso tudi nova načela. Do- slej so sodniki sodili na osnovi do- ka'/nega materiala, ki so ga svobod- no ocenjevali. Po novi uredbi bodo mor-ali svobodno določiti tudi obrest- no mero, ki jo ima plačevati kmečki dolžnik, ter odplaöilni rok, v katerem mora pladuega doma. Vsi pripadni- ki celjske parohijo ter prijatelji in znanci nepozabnega pokojnika so vabljeni, da se udel-ežijo komemora- cije. Sukarao nad 800 vzorcev na zalogi. CSdeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC D0B0VIČNIK, CELJE c Redna se]a inestnega sveta bo v petek 18. t. m. ob 18. Pol-eg poročil odborov je na dnevnem redu tudi izvplitev Članov upravnega odbora mestnega iavtf>busneg-'a pödjetja v smislu § 4. statuta omonjenega pod- jetja. ( Učiteljsko zborovanje v Celju prepovedano. V soboto 5. t. m. od 8. do 10. dopoldne so imela sreska uči- teljska društva za celjski, gt>rnje- grajski, laški, šmarski, šoštanjski srez in iz Slovenske Bistrice svoje občne zbore v mestni narodni šoli v Celju. Na obCnih zborih so bila odo- brena poi-očila funkcionarjev, volitev pa letos ni bilo. Ob 10. so odšli vsi učitelji in učiteljice, skupaj okrog 000, korporativ no v veliko dvorano Celjskoga doma, kjer bi se moralo vršiti skupno zborovanjo z l^eferatom predsednika JUU g. Ivana Dimnika iz Ljubljane. Policijska oblast pa jo zborovanje prepovedala z ustmeno motivacijo, da jo za tako zborovanje potrebno predhodno dovoljenje pri- stojnega ministrstva. Zborovalci so se pozneje mirno razšli. c Znamenito predavanje v Narod- nem doinu. V soboto 12. t. in. oh 20. bo predaval g. dr. Lavo Crmelj iz Ljubljane v Narodnem domu o kul- turnih prilikah v Jülijski krajini. Povedal nam bo zelo zanimive stvari o našein Primorju in zato prosimo, da se predavanja udeležijo vsa celj- ska obrambna in prosvetna društva. Vljudno vabimo tudi vse uradništvo, obrtnike, trgovce in ostalo občinstvo, Štev. 43. »Nova Dob a« 11. X. 1935. Stran 3. Znanstveno priznan/ zdravniško preizkušen SARCOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU posebno pa našo mladino, da bo sli- Sala iz ust strokovnjaka o vseh tež- kih dogodkih in njih peripetijah, ki jih doživljajo naSi nesrecni bratjo, ki so bili od nas po nezaslišani kri- vici odtrgani. Poznamo g. dr. Crrne- lja kot temeljitega predavatelja. Ko je pred kratkim predaval v Ljublja- ni ravno o tem, kar misli predavati tudi v Celju, je iniel toliko poslušal- cev, da se je v dvorani kar trio. Zato se nadejamo, da se tudi Celje odzove tako častno, kakor zahteva resnost prcdmeta in našega današnjega po- ložaja. Želimo, da bi bila dvo- lana. v soboto nabito polna, saj to bo tudi znamenje naše probujenosti in skrbne CujeCnosti, ki nam jo jo naš blagopokojni kral;j v zadnjem fy'e- nutku svojega življenja tako živo priporočil z zgodovinskiini besedami: Čnvajte Jugoslavijo! In Jugoslavijo si bomo očuvali samo s tem, da bo- mo zanjo vedno skrbeli in zanjo ne- umorno delali! — V söboto torej na svidenje v Narodnem doinu! -- Od- bor :>Soče« v Celju. c Akademski klub »Brazda« v Ce- Ijti. Ker jo na zadnjem občnein zbo- ru Društva jugoslovenskih akade- xnikov v Celju društvo izgubilo svoj stanovski značaj in postalo kulturho- političen klub, s cigar smerjo se na- cionalni akademiki ne strinjajo, so sledeCi akadeinüki izstopili iz drui- štva: Marjan Fink, Mi ran Pečar, Ivan Saksida, Boris Kalan, Nada Radic, Suvo Zužič, Vladjimir Leban, Ivan Maick, Nesti Hillinger, Nada Dela- korda, Boris Krajnc, Borut Marin- ček, Branko Mikuletie, Boris Pik, ; Dmiilo Kostanjšek, Eza Sernee, Al- bin Žumer, Karel Vengust, Žarko Pe- stevšek, Milica Vranjek, Drago Kralj, Otniar Brence, Gvido Sernec, Teka Sparhakel, Niko Jeršinovič, Milena Oražein in Ferdo Hubert. Ze prej pa sta izstopiW1 Tugomer Prokoršek in Milan Orožon. c Zadnja prilika za obisk Logar- ske doline z niestnim avtobusom. V soboto 12. I. in. ob 19.30 bo odpeljal mestni avtobus izpred celjskega ko- lodvora v Logarsko dolino, odhod iz Logarske dolin-e pa bo v nedeljo 13. t. m. ob 18.30. Cena 48 Din. Prijave sprejema pisarna mestnegw avtobus- nega podjetja. c Mestno poglavarstvo vabi vse, ki imajo srebnii ali zlati red Karadjor- Äjeve zvezde z in«či in stanujejo v območju mestne občine celjske, da najpozneje do 15. t. in. sporočijo svo- ys Tiaslove mestnemu pogjkivarstvu v Celju. c Vest o prodaji veletrgovine z že- lezom Peter Majdič »Merkur« tvrdki D. Rakuseb v Celju, ki snio jo onja- vili v zadnji številki, smo prejeli iz trgovskib krogov. Kakor sino se pro- pričali, ta vest ne odgovavja resnici in jo seveda rade volje popravljamo. c Podružnica Ferialnega saveza na drž. realni gimnaziji v Celju bo hm- la V soboto 12. t. m. ob 13.30 redni obciv. -/.bor v gimnaziji. c Sestanek interesentov za posamez- ne tečaje, ki jih bo priredil celjski pododbor Društva absolveut,'ov diž. trgovskih Sol, too v ponedelj,ek 14. t. "m. ob 19. v trgovski Soli. Na tem sestanku bodo tefiajniki izvedeli vse podrobnosti glede otvoi-itve posa- meznih tečajev, Casa itd. — Odbor. o Plesne vaje celjskega pododbora DruMva absolventov drž. trg. sol sc bodo pričele v soboto 12. t. ni. ob 20. v veliki dvorani Narodnega! doina. Vljudno vabljeni! — Odbor. i' Celjska sekcija Saveza uflostitelj- skiJb nameščencev se ni razšla, kakor so poročali nekateri listi. V noči od 17. na 18. t. m. ob 2. bo v gostilni Janžek Za kresijo ponovni izredni občni zbor, na katerem bo izvoljena nova uprava sekcije. Vabljeni vsi! Naj ne bo niti enega iz naših vrst, ki bi na tem važnem sestanku iz- ostal. — Uprava. ( Stražnik je pregnal vlomilca. V petek 11. t. in. ob 2.4") zjuti-aj je ne- znan možki poskusil vlomiti v vino. toC g. Vinka Brzi6a na Kralja Petra cesti. Ko je vtaknil vetrih v kljucav- nico zunanjih vi-at, se je pojavil službujoči stražnik. Vlomilec je pu- stil vetrih v ključavnici in pobegnil. c Splav so mu spustili po Savinji. V petek zvečer so neznani storilci pre- rezali vrv, s kiatero je bil privezan splav lesn-ega trgovca Ivana Jeraju z Nizke pri Rečici ob Savinji k bre- gu in ga spustili po Savinji. Voda je odnesla splav proti Celjii in dalje proti Tremerju, tain pa je treščil v most in se razbil. Lastnik iiha 4.000> Din fikode. ( V zadnjem irenutku so ga rešili. V nedeljo opoldne se je obesil 52-let- iii tipograf Viljem Šekulin v svojern stanovanju na Bregu 12. Žena ga je naši-a šo ob praveui času in ga s po- močjo sosede snela z vi-vi, ki jo je bil pritrdil na steno. Šekulina so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnic«, odtod pa v umobolnico v Novem Celju, ker se je nesrečivežu omračil um. c Žetev smrti. V Claberju (Mai-ibor- ska ccsta 17) je umrla 4. t. m. 7(5- letna zasebnica Marija Žerovnikova. Istega dne je umrl v Zagradu petlet- ni sinček jetniškega paznika Ferdi- nand Dorn. V soboto je umrl v Za- vodni 42 v starosti 42 let g. Franjo Hrušovar, pisarniSki ravnatelj pri odvetnikü i\r. tiodžarju v Celjü. Na Dobrovi v Celju je umrl v sredo 73- letni posestnik Bla?. Cater. V celjski bolnišnici je umrl v soboto 28-letni mesärski pomočnik Franc MuleJ iz Žavodne, v petek 10. t. m. pa 64-tetni cinkarniški delavec v p. Jakob To_ vornik z Dobrove. N. p. v m.l c Krohika napadov fn nesreč. V nedeljo zvečer je brezp-osel'ni delavec Ivan Ambrož iz Začreta pri Škofji vasi nved pretepom v gostilni Ane Posedelove v Trnovljab z nožem za- bodel 32-letnega delavca Tvana Mir- nika iz Leskovca pri Škofji Vasi in 2()-letnega delavca Tomaža Cerarja iz Trnovelj v levo roko ter poškodo- val 20-letnegä delavca Franca Catra i/ Trnovelj po glavi. V torek ob 1. ponoči je neki Ivan Perkovič med fantovskim pretejiovn zabodel 24-let- nega dninarja Juri ja Čonča od Sv. Trojice pri Rogaški Slatini'desetkrat z noženi v prsi, hrbet in roko tei- ga nevarno poäkodoval. V nedeljo zve- čer je padel 32-letni Ivan Cvikl, vrt- narski pomočnik brez posla in stal- nega bivališča, z nekeg^a kozolca in si poškodoval rebra. V ponedeljek po- poldne je padla 16-letna Danica Hoh- nječeva, hčerka kiparja gosp. Miloša llohnjeca v Celju, mod vožnjo s Te- harja v Celje s kolesa in si zlomila levo roko, v torek pa si je 5-letni Emil Petek, sin trgovca g. Antona Petka v Celju, pri padcu po stopni- cah v šoli zloinil desno roko. Ko je gnal 76-letni posestnik Martin Sve- tel iz Arciina pri Vojniku v sredo vole v Celje k mesarju, se je eden izmed volov na cesti splašil in mwV iio poškodoval posestnika po levem kolku. Istega dne je padla 49-letna vdova po železniSk-em poduradniku Antonija Gumzejeva iz Št. Jurija ob juž. žel. pri trganju grozdja tako ne- srečno, da si je zlomila desno nogo. Vsi poSkodovanci se zdravijo v celj- ski bolnišnici. c Iz poiicijske torbe. V zadnjem času se zelo množijo tatvine koles. V zadnjih dveh tednib je bilo ukra- denih 13 koles. Celjska policija je zaplenila več koles, ki so bila gotovo ukradeim. Oškodovanci naj se zgla- sijo pri predstojništvu mestn-e poli- cije. V torek ob 18.30 je nekdo ukra- del pekovskemu mojstru Edvardu Kohnetu iz Gaberja izpred neke tr- govine v PreŠernovi ulici 300 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Pucli«, tov. štev. 25C.565, evid. štev. 2—11.413—3. V sredo med 11. in 15. je neznan slorilec odnes«! zasebneinu uradniku Antonu Korenu iz njegovega stanovanja v PreSerno- vi ulici 700 Din vredno, črno pleska- no moško kolo znamke »Debrig«, tov. štev. 134.314, evid. Stev. 2—11.264—3. V sredo med 19. in 20. je nekdo ukra- del šivilji Antoniji V^lenskovi z Ostroživega iz neke veže na Dečko- vem trgu črno pleskano žensko kolo znamke »Veloner«, tov. štev. 4.7G9, evid. stev. 2—11.882—3. V sredo zve- čer je nekdo izmaknil krošnjarju Francu Cesarcu iz Hromca pri Gjui1- niaiicu v neki celjski gostilni iz žepa listnico s 050 Din. Policija je nato prijela pet krošnjarjev in ugotovila med njimi storilca v osebi Leopol da P. iz LukovCaka pri Gjurinancu. Iz- ročili so ga sreskemu sodišču. V noči na sredo j'e nekdö odnesel posestniku Antonu Fazarincü iz njegovega sta- novanja v IpavCevi ultci temnoplav suknen ženski plašč in jiotno košaro v skupni vrednosti 490 Din. c Delovni trg. Pri celjski borzi delä se je od 1. do 10. t. m. nä novd prija- vilo 78 brezposelnih, delo je bilo po- nujeno za 43 oseb, posredovanj je bi- lo izvršenih 17, odpotovalo je 50, od- padlo 7 os-eb. tfne 10. t. m. je ostalo v evidenci 3til brezpdselnih (305 moš- kih in 5B žensk) nasproti 357 (301 moškernu in 5(5 ženskam) due 30. septembra. Delo dobijo: pö 1 krojač, niizar, kolar in kövac, 10 čevljarjev, 3 dekle, 2 kuharici ter po 1 nataka- rica in postre^nica. c iäcenciranje bikov za mes(6 Ce- lje (bivšo občino Celje-okolico) bo v sredo 16. t. m. ob 8. na sejmišču v Celju. K licenci^an'ju je tfebä pri- gnati brezpogojno nači 15 mesecev stare bike negTedö na to, ät\ j6 bik do'tofeh' za plei'ne ali ne. Priporoflji- vo pa je, da pnženejo rej'ci tudi m'laj- ä'e, pod iö nVesece^ staVe bikee zarä- «li določitve -event, bödoce sposobno- sti za ploine. NatanČnejša navodila so razvidna iz zadevnega razglasa na oglasnib deskah mestnega poglavar- stva. ( Odtlaja del pri1 adaptaerji vojaš- ke pekarne v Celju bo izvrSena. z ofertno licitaeijo v petek 18. t. m. pri referentu inženjerije. komand-e drav- ske divizijske oblasti v Ljubljani. Po- goji so na vpogled pri omen jenem referentu. c šolske knjige in potrebščine, krep-papir, list je za urnetne rože itd. priporoča v veliki izbiri in po nizkih cenah K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7, knjigarna in vel'etrgo- vina s papirjem. c Dijaški kuhinji v Celju je daro- vala ga. Ana Plešivčnikova, restav- raterka v hotelu Evropi v Celju, 150 Din ivamesto evetja na krsto proto- jei-eja gosp. Manojla Cudiča. c Nočno lekarniško sluübo inia od 12. do 18. t. m. Ickania »Pri krizu«. c Gasilska in reäevalna četa Celje. Gasilsko službo inia od 13. do 19. t. in. II. vod, reševalno IV. skupina, inspekeijsko poveljnik g. Koscbie.11. Vojnik. Agilni diletanti vojniškega Sokola so vprizorili (>. t. m. popoldne Gogoljevo tridejanko «Ženitev« z ve- liki m uspehom. Kežiser je dobro na- študiral uloge in poskrbel za verno, izrazito podajanje. Občinstvo se je izredno zabavalo. Igralci so ž«li bur- no odobravanje, gledalci pa so za ne- k-aj ui- po/.abili na vsakdanje skrbi in težave. Gledališče * Ne zamudile roka za abonma v celjskem gledališčul Interesente za abonma opozarjamo, da poteče rok za prijavo v knjigarni »Domovini« na Kralja Peti-a (testi v soboto 12. t. m. Zato pohitite s prijavo in si izberite sedeže, dokler je še čas! C-eljanom se obeta letos zelo lepa gledališka se- zona z dramskim, opernim in koncert- jiim repertoarjem, zato ^ so vsi Iju- bitelji gledališke umetn'osti in kul- ture brez izjeme vabljeni v krog abo- nentov in reilnih obiskovalcev celj- skega gledališča. Sokolstvo x Vaditeljski zbor Sokolskega dru- štva v Celju opozarja vse brate, se- stre, naraščaj in deco, da poteče rok vpisovanja v soboto 12. odnosno v torek 15. t. m. Po tem roku ne bo nihče sprejet k telovadbi. Za naraš- Cäj in. deco bo vpisovanje samo še v soboto 12. t. m. od 16. do 18., za čla- nice v ponedeljek 14. t. m. od 19.30 do 20., za Clane pa v toiek 15. t. m. od 19.30 do 20. Vpisati se morajo vsi, ki hočejo v letošnjem šolskem letu telovaditi negiede na to, da so letos že telovadili, pa so iz kateregakoli vzroka prekinili telovadbo. Sport t Lahkoatletske tekme za prven- stvo posameznikov višjih razredov drž. realne gimnazije v Celju priredi društvo jugoslovenskih si'ednjesolcev »Sloga« v nedeljo 13. t m. ob 9. do- poldne na Glaziji. Tekme, ki bodo pöd pokroviteljstvom g. prof. Alojzi- ja Bolharja, bodo vsebovale nasled- nje discipline: tek na 1(K), 200, 1500 inetrov in ižnvenični tek 4 X 100 rn; inet krogle, diska, kopja in granate; skok v cfaljino^ višino -in itroskojc. Ker so to prve tekme v lahki atletiki na celjski gimnaziji, vabimo javnost, da pokaže svoje zanimanje za razvoj te najlepäe panoge sporta med dija- štvom in poseti prireditev v čim lepšem številu. V primeru slabega vremena se tekme, ki so brez vstop- uiile, .preložijo na nasledujo. nedeljo. t SK OILnip : SK šoštan). V nedeljo VA. t. m. ob 15. se l>o pričela na 01 im- poveni igrišču na Sp. Hudinji di'ugo- razredna prvenstvena nogoinotua tekma med SK Olimpoin in SK šo- štanjem. Ker je 01 imp v,:dobri formi in je tudi Šoštanj od. lani znatno uapredoval, bo tekma gotovo zani- miva. t Službeno iz SO v Celju. Delegira se k prvenstveni tekini 01 imp : Šo- štanj v nedeljo 13. t. m. ob 15. na Olimpoveiu igrišču savezni sodnik g. Seitl, siranska sodnika gg. Mirko Presinger in Albin Jegrišnik. — Taj- nik. t Kolesarska dirka. Klub sloven- skih kolesarjev v Celju priredi v ne- deljo 13. t. ni. klubsko dirko na progi Celje — Grob 1 je — Cel>e — Franko- lövo — Celje (60 km). Start ob 14. na Krekovi cesti pri Glaziji, eilj okrog 1(5. pred Svefelovo gostilno na Mariboi'ski cesti. t Zmaga SK Celja in SK Olimpa. V nedeljo popoldne sta bili na Gla- zaji v Celju ob prisotnosti nad 300 gledalcev odigrani dve nogometni tekmi za fond Vik^kega kralja Ale- ksandra I. Uedinitelja. Kot prvi par sta nastopila SK Celje in SK Jugx> slavija. Celje je bilo skoro ves čas v premoči, nudilo je za cel razred bolj- Si nogomet in je zasluženo zmagalo z 10 : 4 (6 : 0). Goli za Celje so padli v4., 11., 14. (11-metrovka), 15. (lasst, gol J.), 38. in 40. minuti prvega ter v 1., 15. (lastni gol J.), 35. in 43. minuti drugega polčasa. Koti 7 : 4 za Olje". Tekmo je sodil g. Seitl v splošnem zadovoljivo. Sl-edila je tekma SK At- letik : SK Olimp, v kateri je Olimp nepricakovänö zmrtgal s 3 : 2 (1 : 1). Atletiki so bili konibiuJttorno in teh- uično boljšo moStvo. Zelo dobia sta bila napad in ožja obrainba, dočim je igrala krilska vrsta preveč defen- zivno. Olimp je igräl cxllo^rio in z velikini elanom. V prvem polCasu in prvi polovici drugega polcä,sa so ime- li Atletiki nekoliko več otl igre, po- tem pa je Olimp pritisnil, zabil dva gola in postavil končni rezultat. Goli Stran 4. »Nova Doba« 11. X. 1935. Štev. 43. za Olimp so padli v (5, minuti prvcga ter 29. (11-metrovka) in 31. minuti drugega polčasa, gola za Atletike pa v 12. minuti prvega in 5. minuti dru- gega poleasa. Koti 8 : ß za Olimp. So- dil je g. Ochs strogo in objektivno. Gospodarstvo g Uradno poročilo hmeljskega trž- nega nadzornika. Ž a I o <¦, 11. okto- bra. Razpoloženje ob majhni količi- ni blaga, ki. je letos sploh so na raz- polago, je b-olj mi mo. Nakupovanje se je izvršilo za dvo kvaliteti. Za eno od 14 do 18 Din, za drugo do 25 Din. Nekaj lastnikov izjemno lepega hme- lja, ki je bil v ceni nad 30 Din, j-e gle- de prodaje nadalje rezerviranih. Pre- veliko število neizkušcnih, napram hmeljskim producentom bolj sebično usmerjenili imkupovalcev ter ponov- no ugotovljcuo podponudbe so vpli- vale deloma kvarno na dnevne c-ene. Sicer pa bi domaea trgovina želela, da bi se no odprodal takoj ves letoš- nji pridelek, da bi bilo za domačo tr- govino tudi ined letom nek-aj dela in skromnega zasluzka. g- XII. poročilo Hmeljarskega dru- štva za dravsko banovino. Ž a 1 o c , 7. oktobrn. Ob noprotrgnnein, precej živahnem nakupovanju v okvini 20 do 32 Din za kg je že 85 odstotkov letošnjie produkrije prešlo v druge roke. V javni oznamovalniei so do- slej signirali 2704 bal po 150 kg. Kino Kino Union Celje. Petek 11. okto- bra: »Peklenska krila«. Volik let.al- ski film. V glavnih ulogab Warner Baxter in Conchita Montenegro. Predigri: zvoCui tediiik in »Pogreb- ne svečanosti za blagopokojnim kra- ljem«. ¦— Sobota 12., nedelja 13. in ponedeljek 14. oktobra: »Dete karne- vala«. Izredno lep film. Vcseli dnevi karnevala v Nici. Obupen korak za- puščene žene. V glavnih ulogah slo- viti Ivan Možuhin, Tanja Fedor, Leon B«, prikima Brencelj, izvleče denarnico in ji odšteje denar. »V ka- terein zavodu pa ste namesčeni?« — »V porodnišnici.« »Zakaj ste bili zaprti?« — »Zaradi svojega prepričanja.« — »Zares?« — »Da, bil sem prepričan, da ni policije v bližini.« Književnost k »Kar po doinače« je naslov knji- gi, ki jo je spisal višji režiser prof. O. Šest. Na duhovit, njemu lasten način piipoveduje o vseh mogočih nerodnostih, ki jib zagreše .lokateri ljudje, ki se navzlic svojemu vig'ed- neniu položaju dostikrat ne /'.iiajo prav vesti. Od srca se boste smejali sijajno opisanim komirnim zadregam teh ljudi. Sitno je za vsakogar, ce se mu ljudje za njegovim hrbtoin /;a- radi nerodnega vedenja posmehuje- jo. Oeprav nekateri na uglajeno ma- nire nič ne dajo, pa jim le ni pri- jetno, če slišijo opazke, da so nerod- ni »kakor štor«. Dand-anes pa tisti kaj velja, ki ima prijeten in druža- ben nastop. Kdor hoce dosegati v živ- ljenju uspehe, se mora naučiti pred- vsem uglajenega življenja. Od nasto- pa je odvisen uspeh. O vsem tern go- vori šestova knjiga »Kar po doma- če«. Knjiga ima 128 strani in se na- roča pri upravi »Žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10. k Tako čudno skrivnosten je dalj- ni sever s hladno mistiko svoje pri- rod-e. Tudi tamkajšnji ljudje so ne- navadni, nam docela tuji pa vendar — blizu. Iz številnih del nordijske književnosti smo jih že spoznali. Hamsun, Strindberg, Ibsen, Lager- 1 öfova, Undsetova in Björnson so jih pokazali v vsej njihovi globokosti in prirodnosti. Zlasti Björnson, ki nam je bil doslej še skoraj tujec, jim je proniknil v duo duše, jih pokazal v njihovih inijskrivnostnejših trenut- kih. Med njegovirni deli je nedvomno najbolj priljublj-en »Veseli fant«, ki je izšel nedavno v prevodu v rodbin- ski knjižnici založbe »Evalit«. »Veseli fant« je ljubka zgodba nežne ljubez- ni med hčerko bogatega kmeta in si- nom kočarja, čudovita, prisrčna po- vest, i/trgana kakor biser iz bolne školjke. Vsa trda, prirodna mehkoba severa, kjer občutijo boj med Clove- koin in prirodo bolj kakor kjerkoli di'iigje, je skrita v njej. Björnson jo je napisal s takini globokim pozna- vanjem človeške duše, s lako obču- tenostjo, da diha iz njene slednje vr- stice umetnik, človeški um-etnik. Še nikjer niso delete fjordov tako oži- vele kakor v »Veselem fantu«. k Björnsonova knjiga »Veseli lant« stane mehko vezana 30 Din, v platno 40 Din. Z revijo »Prijatelj« pa stane deset mehko vezanih knjig istega ob- sega sanio 99 Din ali 9 Din na mesec. Za vezavo vseh knjig v platno se do- plača GO Din. Naroča se pri ured- ništvu »Prijatelja« v Ljubljani, Dal- m-atinova 10. Toplo pri])ott)čanu>: Šolske knjige za osnovne, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pi- salnepotrebščine kupite zelo ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem Franc Leskovšek Celle, Glavnl trg 16 Po ceni se proda konj s popolno opravo in dobro ohranjen enovprežen vox. Poizve se v gostilni Anski dvor, Cesta na grad. Nalivna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob encra zavarovana protl Izgubi V slučaju, da izgubite pcro, dobite novo enakovredno brezplačno — Vsa peresa so zlata, 14 karatna z iridium vršičkom po Din 60--, 90--, 120'-, 150--, 180-in25O- Prepričajte se o prvovrstnem blagu v knjigarni in papirnici j,Domovina" — Celje Kralja Petra c. 45. Franio Dolžan - Celje Za kresijo 4 Teles on 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora) navedene strok« ipadajota dela Wi popravila — Cene zmerne — Postrežba toina in »Mdna Ustanovljena lela 1864. Pod stalnfn? državnlm nadierttvom Celiska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palaci pri kolodvopu) Za hranilne vloge jamči polcg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno moqo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogaj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuie Rado Petnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Cetlna. — ObavCelju.