Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSer. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1 000 izvodov. - Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:   Delavska univerza Domžale.
Domžale. 20. 7. 1979 LETO XVI - Št. 8
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBĆINE DOMŽALE
PRAZNIK NAŠE IN KAMNIŠKE OBČINE
Kot ima vsako praznovanje svoj pomen, svojo značilnost in vsebino, tako tudi 27. julij pomeni enega izmed mejnikov dogajanj v naši in kamniški občini. To je dan, ko je vzplamtela vstaja proti okupatorju in njegovim pomagačem, to je dan, ko je bogata revolucionarna delavska zavest stopila odkrito na prizorišče boju za narodov obstoj, za nov čas in drugačno življenje. Spontanost komunistov, skojeveev in sinipatizerjev OF je v eni sami noči izpričala odločenost in pripravljenost ljudi, da se borijo, da v dneh krvave vojne stopijo iz ilegale, da se s puško v roki strnejo v bojne vrste, da zapustijo domačije in da se po vsaki akciji zatečejo v gozdove, vendar trdno odločeni, da vzstrajajo v vseh naporih do končne zmage in svobode.
Dolga je bila pot vizionarjev, ki se je začela 19IV, pot. ki je vodila skozi ječe in temnice, preko št raj kov in boja za socialne pravice, preko hlapčevstva na lastni zemlji, do mogočnih shodov ljudskih množic, da bi končno pripeljala do upora. Na tej Ml-letni poti je ostalo veliko pomnikov. Na mnogih od njih so ostale neme črke besed in imen, opisi dogodkov, zgodovinskih odločitev, o trpljenju usihajočih življenj ljudi, ki so gledajoč v prihodnost ostali pod rušo trpinčene zemlje.
Po hostah so zaznamovane kurirske poti, javka, bolnice, tiskarne, poti partizanskih čet, odredov, bataljonov in brigad. Na mnogih krajih so ostale razvaline nekdanjih toplih in prijaznih ognjišč. V krošnjah dreves še po tolikem času še test i tiliotni odmev tovariških besed, ki imajo tudi dandanes enak pomen, kot so ga imele v času boja in revolucije.
Svoboda. Pesem borbe se je spremenila v pesem dela. Borci, aktivisti, revolucionarji so postali nosilci novih prizadevanj. Iz nič so z neomajno voljo ljudi rasli novi domovi, železnice, ceste, tovarne, na poljih je vzvalovalo zlato klasje za vse. Upornost je prerasla v udarništvo. nov sistem v vojni rojene ljudske oblasti je odprl pota slehernemu delovnemu človeku in mu na začetku petdesetih let omogočil uveljaviti zgodovinsko odločitev -SAMOUPRA VIJANJE.
Tako kol širša domovina so si tudi občani obeh občin silno prizadevali za gospodarski razvoj, gradili so tovarne, šole. vrtce, trgovine, poti med kraji so postajale vse krajše, sodobne, v vaseh je zasvetila elektrika, vodovodne cevi so bile speljane v številne kraje. Ob vsem tem, pa smo poslali bogatejši, smelejši in tudi samoupravljaIska zavest je začela spontano prodirati v vse pore našega življenja.
Vendar bi naša samoupravna socialistična stvarnost ne bik takšna kot je, če bi prekinili tok revolucije, če bi klonili pred različnimi pritiski in se odpovedali največji dobrini: svobodni in ustvarjalni osebnosti delovnega človeka in občana.
Ustavno smo opredelili naš delegatski sistem, izoblikovali samoupravne sredine dogovarjanja in sporazumevanja ter z zakonom o združenem delu odločno postavili na pravo mesto družbenoekonomski položaj delavca. Res je. da smo se na prehojeni poti marsikdaj srečevali s stvarmi, ki smo jih morali opustiti, toda našli smo vedno nove vzvode za nadaljnji razvoj. Vedno smo imeli dovolj volje in moči za delo in tako kot je Komunistična partija povezovala množice skozi desetletja, je tudi Zveza komunistov vgrajena v vse napredne sile naše samoupravne socialistične demokracije. Ne gre za odtujeno silo v našem sistemu, ampak za idejno in politično usklajcvalko današnjega revolucionarnega trenutka delegatskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
Zato je prav, da se o prazniku spomnimo prehojene poti, zgodovinskega izročila narodnoosvobodilnega boja in revolucije, celotne materialne in družbene preobrazbe naše družbe in da se ob tem zavedamo dejstva, da smo zgodovinsko pogojen in povezan de/ celoletne socialistične samoupravne jugoslovanske družbe, ki je znala s svojo neuvrščeno politiko prodreti daleč preko meja naše svobodne domovine. Zalo se moramo nenehno oplaja/i z doseženim in vedno stremeti k postavljenemu cilju: le svobodni ustvarjalec bo stalni nosilce bogatejšega jutrišnjega dne.
Urednik
/SKRENE ČESTITKE OB PRAZNOVANJ/H DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM.      uredniški odbor.
ZAVZETO, USTVARJALNO IN ODGOVORNO
Predsedstvo IK SZDL, Občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske skupščine o smernicah razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju in o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu
Četudi dopusti že trkajo na vrata, so se predsedstva zbrala na skupni delovni seji. Beseda je tekla o osnutku usmeritev za nadaljnji razvoj občine v obdobju 1981-85. Prednosti in težave sedanjega srednjeročnega obdobja in izvrševanja planskih ciljev so bile podlaga za pogled v prihodnost.
Vsekakor je smotrno, da se načrtuje umirjenejši razvoj, vsestransko pretehta možni obseg investcijskih vlaganj, da se doseže dolgoročna usmeritev v mednarodni menjavi, ob upoštevanju sodelovanja z deželami v razvoju in da se v storilnosti uveljavljajo vsi možni kakovostni dejavniki.
Vsa tri predsedstva so izoblikovala konkretne predloge za obogatitev smernic. Le-ti so zlasti namenjeni poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, uveljavljanju človeka kot delavca in samoupravljalca in še posebno politiki varčevanja in dobrega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Temu zadnjemu so prideli vrsto konkretnih možnosti varčevanja na
področju upravljanja z družbenimi sredstvi za investicije v družbene objekte.
Ob teh razpravah niso pozabili na oceno, ki je bila izdelana ob volitvah 1978 ter se zavzeli za izdelavo programa postopnega zagotavljanja pogojev za delo krajevnih skupnosti.
Skupna seja predsedstev je strnila javno razpravo o stališčih glede nadaljnjega razvoja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Ta stališča in priporočila so doživela enotno podporo v občini, sedaj pa je čas za njihovo uresničevanje. Razprava je nakazala vrsto nalog v poletnem času, raz-pravljalci pa so se lotili tudi nekaterih vprašanj iz konkretne življenjske prakse. Sprejeli so skupna stališča in dogovor o aktivnosti v naslednjem obdobju in tudi družbeni dogovor o kadrovski politiki kot osnovo za uresničevanje predloženih smernic nadaljnjega razvoja občine.
Ob tem bogatem dnevnem redu so razpravljali še o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja ter predlagali, da ga delegati družbenopolitičnega zbora sprejmejo ob nekaterih dopolnitvah, ki naj zlasti pokažajo na žarišča, ki jih je v samoupravni praksi treba odklanjati. M.Ivkovič
STANOVANJE JE TRAJNA DOBRINA
STALIŠČA
predsedstev OK SZDL, občinskega sveta ZS in občinske skupščine do Osnutka stališč, sklepov in priporočil Skupščine SRS, ocene stanja pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Domžale in do osnutka samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine
1. Osnutek stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SRS je v razpravi doživel močno in enotno podporo, zato sprejem tega dokumenta podpirajo tudi vsa tri predsedstva.
2. Ocena stanja z usmeritvami in neposrednimi nalogami v občini je sprejemljiva, saj izhaja iz osnutka stališč Skupščine SRS, realno ocenjuje razmere v občini in akcijo "a področju urejanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu pravimo usmerja. Gradivo naj bo podlaga za javne razprave ob opredeljevanju razvojnih ciljev občine za obdobje 1981-1985, da bi bili pri planiranju bolj pozorni do slabosti, ki so nas na tem področju doslej spremljale.
3. V politiko stanovanjske skup-
nosti za naslednje srednjeročno obdobje je treba v večji meri vtkati varčevalna in stabilizacijska prizadevanja, na podlagi že sprejetih stališč OK ZKS Domžale in OK SZDL in v letu 1976 sprejetih tez za sklenitev družbenega dogovora o politiki racionalne uporabe družbenih sredstev pri investicijah za gradnjo družbenih objektov.
Vsa tri predsedstva so se dogovorila za vodenje družbenopolitične aktivnosti do sprejema samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine:
1. Predsedstva ocenjujejo .Osnutek samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine" in „Prohod na ekonomske stanarine v občini Domžale" kot dobro pripravljeno gradivo, ki je primerno za javno razpravo.
2. Oba dokumenta naj se objavita v posebni brošuri, ki bo na razpolago vsem stanovalcem v družbenih stanovanjih in delavcem v TOZD.
3. Pri organiziranju razprav in sprejemanju sporazuma je treba dosledno spoštovati sprejeti akcijski program v SRS.
4. Zveza sindikatov bo v TOZD skupaj z ostalimi D PO in sta no -
(Nadaljevanje na 3. strani)
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DOMŽALE
Ponedeljek, 2.7.1979
ob 11. uri: Svečana otvoritev žitnega silosa na Viru pri Domžalah Torek, 3. 7.1979
ob 18. uri: Otvoritev ceste v KS Dob - Helios - zvezna cesta -osnovna šola Martin Koželj Dob
Torek in sreda, 3. in 4. 7.1979
Košarkarski maraton v Mengšu
Sobota, 7. 7.1979
ob 11. uri: 20-letnica obstoja Hidrometala Mengeš in odprtje novih proizvodnih prostorov
ob 17. uri: Množični kros v Trzinu pri Domu DPO pod pokrovitelj-stom Ljubljanskega dnevnika
Petek, 13.7. 1979
ob 19. uri: Akcijska vaja „Nič nas ne sme presenetiti" v Mengšu Sobota, 14. 7.1979
ob 9. uri: Kegljanje ekipno 6 x 200 Domžale - Kamnik na kegljišču v Domžalah (povratno srečanje bo predvidoma 15. 7. 1979 v Kamniku)
ob 10. uri: Tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču v kamnolomu v Trzinu
Od 20. do 28.7.1979
Šahovsko tekmovanje ekip poštnih enot domžalskega omrežja območja v hali Komunalnega centra Domžale
Od 20. do 31. 7.1979
Potujoča razstava akademskega slikarja Danijela Fuggerja „Asfaltna galerija" v Domžalah, Mengšu, Moravčah, Lukovici, Radomljah in Trzinu
Sobota, 21.7.1979
ob 10. uri: Šahovska simultanka na 30 deskah z velemojstrom Albinom Planincem v hali Komunalnega centra Domžale ob 17. uri: Finale turnirja nogometnih klubov kamniškega in domžalskega območja za pokal občinskega praznika na nogometnem igrišču v Domžalah
ob 20. uri: Prižig žare pri spomeniku vstaje v Radomljah
Od 21. do 28.7.1979
TRIM plavanje na kopališču v Domžalah
Nedelja, 22. 7.1979
ob 14. uri: Odkritje spominske plošče partijskemu tečaju na gasilskem domu v Veliki vasi
Odprtje novih prostorov gasilskega društva in izročitev gasilskega avtokombija svojemu namenu
Izročitev treh novih trafopostaj svojemu namenu v KS Velika vas -Dešen
Sreda, 25.7.1979
ob 18. uri: Otvoritev slikarske razstave Vere Terstenjak-Jovičič v preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah
Četrtek, 26. 7.1979
ob 17. uri: Odprtje dograjenega vrtca v Kidričevi ulici v Domžalah in poimenovanje po aktivistki NOB Stanki VARŠEK-Liji
Petek, 27. 7.1979
ob 8. uri: Slavnostna seja občinskih skupščin Domžale-Kamnik v hali Komunalnega centra v Domžalah
ob 11. uri: Odprtje proizvodne hale Papirnice Količevo in pričetek obratovanja novega kartonskega stroja
Sobota, 28. 7.1979
ob 8. uri: Ob 15-letnici ŠD Invalid kegljaško tekmovanje v borbenih igrah na kegljišču v Domžalah
ob 16. uri: Srečanje izseljencev kamniške in domžalske občine v Kamniški Bistrici
ob 17. uri: Finale turnirja nogometnih klubov kamniškega in domžalskega območja za pokal občinskega praznika na nogometnem igrišču Virtus Duplica
Nedelja, 29. 7.1979
ob 20.30 uri: Vprizoritev Gogoljeve komedije „Ženitev" v letnem gledališču na Studencu — Kulturno društvo Miran Jarc
Sobota, 11.8.1979
ob 20.30 uri: Slovesnost ob 30-letnici delovanja Kulturnega društva Miran Jarc Studenec
September 1979
— Odkritje spominskega obeležja partizanskima kurirjema na Pre-vojah
Odkritje spominskega obeležja ob 35-letnici požiga Trojice in izročitev javnemu prometu ceste Gorjuša-Trojica
FRANCE POPIT KOMUNISTI SO  ODGOVORNI  ZA NAPREDEK:
KAKO KOMUNISTI URESNIČUJEMO NALOGE
Delovno predsedstvo na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Domžale. Od desne proti levi: predsednik CK ZKS France Popit, sekretar komiteja OK ZKS Stane Mlakar in izvršna sekretarka (K ZKS Ivanka Vrhov-čak
Udeleženci razširjene seje Komiteja občinske konference ZKS
(Nadaljevanje /. 2. strani)
vanjsko skupnostjo organizirala, vodila in usmerjala javno razpravo, tako da bo le-ta:
— temeljila na stališčih Skupščine SRS;
— povezovala zasnove novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov s konkretnim predlogom samoupravnega sporazuma, ob oceni dosedanjega vpliva delavcev in delovnih ljudi na politiko stanovanjskega gospodarstva.
3. Socialistična zveza v KS bo skupaj z ostalimi DPO in stanovanjsko skupnostjo organizirala javne razprave vseh stanovalcev. Razprave morajo biti usmerjene tako, da se bodo stanovalci zavestno odločali o svoji Listni udeležbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji s podpisovanjem samoupravnega sporazuma 0 prehodu na ekonomske stanarine. KK SZDL bodo skupaj s stanovanjsko skupnostjo skrbele tudi za krepitev samoupravnega organiziranja stanovalcev.
4. Vse pripombe, mnenja in predloge bo zbirala samoupravna stanovanjska skupnost, jih z vso odgovornostjo obravnavala ter na sleherno pripravila odgovor. Različna stališča bo uskladila in zagotovila enoten pristop ob sprejemanju sporazuma.
5. Ob zaključku javne razprave bosta OK SZDL in občinski svet ZS organizirala sekcijski posvet, ki naj oblikuje stališče za družbenopolitični zbor OS. Ta bo predlog sporazuma politično ocenil pred postopkom sprejemanja.
6. Za učinkovitejšo izpeljavo razprav bo stanovanjska skupnost z OK SZDL pripravila posvet s predsedniki hišnih svetov in predsedniki KK SZDL.
7. Samoupravna stanovanjska skupnost naj ponovno prouči sklepe problemske konference o socialnem razlikovanju in uresničevanju socialne politike iz leta 1978 ter jih v svoji politiki upošteva.
8. Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma bo trajala do 30.7.1979.
Razširjeni seji komiteja Občinske konference ZKS Domžale 3. julija je prisostvoval tudi predsednik CK ZKS France Popit skupaj s člani delovne skupine CK ZKS, ki jo je vodila izvršna sekretarka Ivanka Vrhovčak. V skupini so bili še: Polde Maček, Franc Svetelj, Viktor Auer in Nada Amanovič -Dolinšek. Govor je potekal o nekaterih ocenah in ugotovitvah delovanja in uresničevanja nalog komunistov v občini Domžale, ki jih je navedena delovna skupina ugotovila v delovnih organizacijah: Papirnica Količevo, Helios, Tosa-ma, v Krajevni skupnosti Domžale, Zdravstvenem domu, v organih občinske uprave, Osnovni šoli Josip Broz Tito in na zasedanju zbora združenega dela delegatske skupščine.
V obširni analizi so obdelane vse dobre in slabe strani, ki se kažejo v delu Zveze komunistov v posameznih sredinah, vplivi komunistov na ekonomska, družbena m politična dogajanja v občini, njihovo povezovanje in prizadevanje pri utrjevanju in razvijanju delegatskega sistema ter pri nadaljnji krepitvi položaja delavca v družbeni reprodukciji za učinkovitejše gospodarjenje. Čeprav je bilo ocenjeno, da so politične razmere v občini dokaj ugodne, je vendar bilo postavljeno vprašanje, kako deluje 1700 komunistov živečih v občini in kakšen je njihov vpliv v posameznih sredinah.
UVODNE BESEDE TOVARIŠA MLAKARJA
Za uvod v razpravo je sekretar komiteja občinske konference ZKS Domžale Stane Mlakar podal daljšo oceno o delu osnovnih organizacij ZK, o njihovem mestu v samoupravnih in delegatskih sredinah in posebej podčrtal vprašanje,
če smo komunisti resnično pripravljeni sprejemati na svoja ramena velike odgovornosti, ali smo tudi dovolj usposobljeni, da lahko tvorno sodelujemo pri razreševanju zapletenih in včasih dokaj težavnih ekonomskih in dohodkovnih odnosov, ki se porajajo na področju materialnega in družbenega razvoja. Posebej je izpostavil tudi čut odgovornosti do dela, do vključevanja v dejavnost socialistične zveze, sindikatov, borčevske organizacije in zveze socialistične mladine in kritično ocenil tudi delo nekaterih komunistov pri opravljanju vodilnih in vodstvenih nalog. Nikakor ni dopustno, da vse breme nalagamo samo nekaterim in da pustimo teči stvari pač tako, kot je posameznikom najbolj ugodno. Veliko sprejetih sklepov se ne izvršuje in tudi formskim oblikam delovanja se bomo morali marsikje odpovedati. To pa seveda zahteva večjo idejno usposobljenost vseh članov ZK in tudi prevzemanje tiste odgovornosti, ki jo komunisti moramo prevzemati. Opazovanje in ocenjevanje razmer od strani ne sme postati praksa, ker to pomeni beg od stvarnih problemov, posebno pa še od odgovornosti, je poudaril tovariš Mlakar.
RAZPRAVA O PROBLEMIH
V razpravi je najprej sodelovala tovarišica Vrhovčakova. ki je ocenila vidne premike v posameznih sredinah med prvim in drugim obiskom, stališča in poglede osnovnih organizacij ZK samoupravnih in delegatskih struktur do vprašanj, ki so bila predmet razprav in iskanja takšnih poti. ki bodo razreševale vsa odprta vprašanja med TOZD m KS. kar pomeni obliko spreminjanja dela v delegatskem sistemu in spreminjanje delavčevega položaja v sistemu ustvarjanja, odločanja in delitve.
Predstavniki delovnih organizacij in sekretarji osnovnih organizacij ZK so podali pregled opravljenega dela in opozorili na nekatere širše družbene probleme, ki niso vezani izključno na delovno organizacijo ali na kakšno drugo samoupravno sredino. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje nadaljnje samoupravne organiziranosti in to predvsem pri oblikovanju novih TOZD. Tako je bilo ugotovljeno, da slabosti, ki so se pojavile v Papirnici Količevo i/.virajo predvsem iz tega, ker so bili strokovni in vodstveni delavci močno angažirani z novo investicijo in številnimi problemi okrog nje, in da pri tem ni teklo oblikovanje TOZD tako. kot bi moralo, da so nastajali nekateri problemi tudi na področju dohodkovnih odnosov in nagrajevanja po delu. Pritožbe skupine delavcev so bile do neke mere sicer opravičene, vendar je tudi znotraj skupine potrebno poiskati tiste komuniste, ki so stali ob strani, ali pa niso ničesar pokrenili, da bi se zadeva   reševala  po samoupravni
poti.
Nekatere slabosti v Hcliosu ravno tako izvirajo iz nedorečenih samoupravnih sporazumov med posameznimi TOZD, predvsem pa med delovno skupnostjo skupnih služb. V osnovi je največji problem pri urejanju komercialne službe, njene razdrobljenosti in številni problemi, ki se pojavljajo na tržišču surovin. Tudi SOZD Polikem ne dela tako kot bi moral. Komunisti sc sicer trudijo, je dejal sekretar 00 ZK. vendar številnih rešitev ne morejo razrešiti preko noči in zahtevajo daljši cas.
NEKAJ MISLI FRANCETA PO PITA
Ko govorimo o samoupravni organiziranosti in o oblikovanju TOZD moramo vedeti, da gre pri tem za več stvari. Na eni strani je tisto, kar zelo radi poudarjamo, da gre za približevanje samouprave delavcem, na drugi strani pa pogosto ne znamo rešiti bistvenega, to je dohodkovnih odnosov. Tudi s tem, ko nekdanje delovne organizacije spreminjamo v TOZD še nismo ničesar naredili. Končno pa gre pri tem oblikovanju tudi za združevanje nekaterih služb in za racionalizacijo, iz katere mora nujno izhajati tudi specializacija. Tu pa nastane vprašanje, kaj je pravi interes in kako dolgo bo še prisotna podjetniška miselnost. Toda resnica je samo ena: kadar se
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
združuješ, se moraš nečemu odpovedati, pri tem pa ne smejo trpeti izraženi interesi posameznikov. Pri tem se premalo zavedamo, da s samoupravnimi sporazumi prevzemamo odgovornosti in tudi posledice, ki iz njih izhajajo. Tu je torišče dela komunistov, kajti materialna odgovornost je tudi povečevanje skupnega dohodka. Nekateri pozabljajo in počenjajo celo to, da s partijsko knjižico terorizirajo posamezne sredine. Te pravice pa članom ZK ni dal nihče in v Zvezi komunistov ni mesta za takšne ljudi, ki se postavljajo nad samoupravljanje.
UGOTOVITVE V TOSAMI
Tudi v delovni organizaciji To-sama ugotavljajo, da še ni dokončno izoblikovano samoupravno organiziranje in da TOZD Saniteta s 660 delavci ne more samoupravno zaživeti. Med posameznimi TOZD obstajajo kreditni odnosi, ko gre za investiranje in posojanje denarja. Ravnotako ugotavljajo, da so močno razvite skupne službe — 250 delavcev - in da mnogokrat prihaja do burnih razprav o nadaljnji samoupravni organiziranosti. Veliko se dela, čeprav se tudi pri njih kažejo vplivi trga.
VSI DELAMO . . .
V razpravi je tovariš Popit dejal, da vsi delamo, vendar smo pri tem delu velikokrat nedorečeni, kar pomeni tudi nevarnost, da zabre-derno v težave. Vse dotlej, dokler dohodkovni odnosi ne bodo dorečeni, se bodo pojavljale težave. Celotni sistem samoupravnega sporazumevanja bazira na dogovarjanju in pri tem ne sme prihajati do kompromisa ali država ali dogovarjanje. Zavedati se moramo, da vsak poseg države pomeni spodkopavanje samoupravljanja, in da nam ostane edino pot sporazumevanja, ki je sicer daljša, vendar pa trajnejša in za delavca tudi privlačnejša.
KRAJEVNA SKUPNOST, ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Razprava je tekla o preoblikovanju krajevne skupnosti Domžale in o odprtih vprašanjih hišne samouprave, delovanju socialistične zveze in tudi o tem, da na terenu ni dovolj čutiti vpliv članov ZK, pa čeprav jih v samih Domžalah živi okoli 600. Ta neaktivnost, ali bolje rečeno, da se komunisti skrivajo za tem, da pač delajo v delovnih organizacijah, kar pa ni povsod res, se odraža tudi pri poteku preoblikovanja krajevne skupnosti.
Informiranost v združenem delu je bila naslednja tema razgovora. Dejstvo je, da v Zdravstvenem domu ugotavljajo, da informiranost ostaja v zaprtih krogih in da tudi ni prave povezave z delegatsko bazo in ne z občinsko zdravstveno skupnostjo. Tudi nagrajevanje po rezultatih dela je odprto in ravno tu čaka komuniste še veliko nalog.
Na področju šolstva je v zadnjem obdobju čutiti veliko sprememb in tudi delo samoupravnih organov in svetov staršev se je
bistveno spremenilo. Z intresnimi dejavnostmi se sicer šola zbližuje z združenim delom in krajevno skupnostjo, vendar bo tudi znotraj samoupravne interesne skupnosti potrebno še dosti narediti, predvsem pri povezovanju šol. PROGRAM ŠOL - NALOGA KOMUNISTOV
V tem času razpravljamo o vrsti zakonov s tega področja, je dejal tovariš Popit. Kaj je potrebno spremeniti v programu šole je predvsem stvar pedagogov. Vedeti moramo koliko in kakšna znanja potrebuje mlad človek. Nekateri danes napačno razpravljajo o desetletnem šolanju. To ni tisto kar hočemo. Preveč smo navajeni na enciklopedično znanje in „frajer-ski" študij, ne dajemo pa potrebnih ustvarjalnih znanj in premalo je usmerjanja. Reformirana osnovna šola mora biti odprta in usmerjena, skratka povezana z okoljem, predvsem pa z združenim delom.
DELEGATSKI SISTEM IN KRAJEVNA SAMOUPRAVA
O problemih delovanja delegatskega sistema in o delu krajevne samouprave so bile podane obširne ocene s strani predsedstva skupščine in socialistične zveze. Pri tem lahko beležimo mnoge pozitivne premike, ki so bili storjeni pri delu vseh treh zborov delegatske skupščine, saj je tudi družbenopolitični zbor našel obliko a povezovanje z bazo. Tudi skupščine SIS so bolj ali manj uspešne. Vrsta problemov izhaja iz. tega, da do nedavnega ni bilo prisotne vezi med delegacijami in ostalimi subjektivnimi silami v TOZD in KS. Stalno usposabljanje delegatov za njihovo delo, večja aktivnost SZDL in sindikatov so sicer premaknile nekatere zadeve, vendar bo tudi tu potrebno še dosti dela.
Ukinili so nekatere mline
Tako je prišlo do mlinov na Fužinah, Kranju, Lescah, na Vrhniki in tudi v Domžalah. Če se spomnimo nazaj, je bil v obdobju 1958-1965 stilovit tempo urejanja živilske industrije v Sloveniji in lahko trdimo v vsej Jugoslaviji.
Obrat „TOZD Mlini" - v Domžalah
TOZD „ML1NI" je bila formirana leta 1974 in je imela v svojem sklopu tudi testeninsko, pekarsko in slaščičarsko dejavnost, sedaj pa že drugo leto deluje kot TOZD
ODGOVORNOST DELEGATOV Na področju delegatskega življenja bomo morali temeljito obdelati nekaj zadev. Predvsem pa bo potrebno dosledno uveljaviti nov zakon o državni upravi, saj bodo s tem odpravljene mnoge slabosti. To pa pomeni več odgovornosti in doslednega dela upravnih delavcev in možnosti, da bodo skupščine v resnici postale mesto dogovarjanja delegatov. Priti moramo do tega, da bodo delegatsko sprejete osnovne odločitve, ki imajo splošni družbeni interes, vse drugo pa je stvar izvajalcev. Tudi samoupravne interesne skupnosti si nekateri predstavljajo kot aparat, ne pa kot mesto dogovarjanja o programih, ki jih prinašajo delegati in ki se morajo slišati med seboj. Nobena samoupravna interesna skupnost ne more imeti „svojega" denarja.
Če ga ima, potem programi niso bili v celoti dogovorjeni ali pa izpeljani. Delavec mora imeti v vseh fazah vpliv na trošenje denarja in mora biti seznanjen z vsemi obračuni.
Ob koncu je potekala razprava tudi 0 odnosih med TOZD in KS, kjer bo potrebno razrešiti vrsto vprašanj. Predvsem bo treba najti takšne oblike zadovoljevanja skupnih potreb, da bodo s strani KS odpadli mnogi pritiski na „lastne" delovne organizacije. Do tega prihaja zaradi tega, ker nismo dovolj razmišljali takrat, ko smo delili sredstva.
Iz analize in razprave izhaja vrsta konkretnih nalog in zadolžitev, ki jih bo potrebno dosledneje uresničevati in kar mora postati stalna naloga delovanja komunistov v vseh sredinah.
Kušar
MLINI z obratnimi enotami Mlin Ljubljana, Vrhnika, Bistra, Vir, Homec, skladišči za mlevske izdelke v Ljubljani, na Viru, v Novem mestu in silosi v Ljubljani, en obrat pa je v Domžalah. Ob sprejemanju srednjeročnega programa za obdobje 1976-1980 so organi upravljanja in družbenopolitične organizacije te TOZD ugotovili nujnost, da se v bodoče mlinska industrija bolj intenzivno izpopolnjuje v tehnološkem in prostorskem smislu, če hoče v perspektivi zadovoljevati vsem potrebam pekarstva, testeninarstva in sploh celot-
nega tržišča. Tako naj bi bilo ustrezno pokrito tudi področje domžalske občine. Eden od ciljev v srednjeročnem programu je bila tudi gradnja novega velikega silosa.
Tu so razgrnjene številke o gradnji:
Celotna izgradnja silosa, t. j. gradbena dela, obrtniška dela, instalacija in oprema je veljala 53.740.681.00 din. Približno 25 % je financirala sama TOZD MLINI, 55 % s krediti Ljubljanska banka, 20 % pa Zvezna direkcija za rezerve. Gradbeni del je bil poverjen SGP Pionir Novo mesto, strojni del je bil zaupan „Mlinostroju" Domžale, elektronaprave „Elektro-vodu" Ljubljana, projekt pa je izdelala „Tehnika" iz Zagreba.
Silos velika pridobitev za Domžale
Novo zgrajeni silos je velika pridobitev za celotno TOZD MLINI, še posebej pa za oba mlina na domžalskem poročju. Oba mlina imata 65 ton dnevnih zmogljivosti, letna izmenjava pa je cca 19.500 ton pšenice. Dosedanja zmogljivost silosov na domžalskem področju je znašala 6000 ton, kar ni zadostovalo niti za 3-mescčno proizvodnjo, na drugi strani pa pri teh silosih sploh ne moremo govoriti o potrebni tehnologiji. Novi silos bo lahko sprejel 16.000 ton pšenice, ki bo lahko vskladiščena po določenih vrstah iz katerih se bo pripravila potrebna mešanica za mletje. Sprejem v silos bo kamionski, pšenico pa bodo iztovarjali s pomočjo hidravlične naprave. Ves ostali transport žita v silosu bo opravljen s sodobnimi strojnimi napravami. Ob preizkusu je bil 30-tonski kamion sizpraznjen v tridesetih minutah in tako bo silos lahko v osmih urah sprejel do 500 ton pšenice. Mlinska proizvodnja brez tehnološko urejenih silosnih zmogljivosti ne more izdelovati trajno kakovostnih mok, ki jih potrebuje tržišče, predvsem pa pekarska in testeninarska dejavnost. Poleg tega so bili dosedanji pogoji dela pri sprejemanju in manipulaciji s pšenico zelo težki.
Potrebe so še vedno velike
TOZD MLINI ima v perspektivi veliko potreb, tako v samih proizvodnih obratih kot tudi v skladiščih za mlevske izdelke. Zato je bil že sprejet plan za rekonstrukcije mlinov. V letošnjem in naslednjem letu je v programu ureditev transporta razsute moke pekarnam z avtocisternami ter gradnja silosnih cistern pri pekarnah. TOZD MLINI želi povečati in posodobiti na domžalskem področju tudi skladiščne prostore za mlevske izdelke ter preiti na Viru na modernejši interni transport. To pa je naloga prihodnosti.
KOT SO POVEDALI NA SVEČANI OTVORITVI SILOSA, SE DELAVCI ŽITA DOBRO ZAVEDAJO, DA JE URESNIČEVANJE POSTAVLJENIH CILJEV PREDVSEM S STRANI NJIH SAMIH, DA BODO Z DOBRIM GOSPODARJENJEM DOSEGLI TO, KAR VSA DRUŽBA OD NJIH PRIČAKUJE.
OB OTVORITVI NOVEGA SILOSA NA VIRU:
MOKA »DOMA« NA VIRU
RAZVOJ KOMBINATA „ŽITO" SEGA V LETO 1958
Takratna podjetja „Žito-Moka", Mlinsko podjetje Lesce, „Klasje" Kranj in Mlinska industrija Domžale so se združila leta 1958. Trgovsko in predelovalno podjetje „ŽITO", ki se je leta 1961 preimenovalo v Živilski kombinat „ŽITO" se je zanšlo pred problemom, kako preiti v mlinski industriji na sodobnejšo tehnologijo, mehanizirana in modernejša skladišča za mlevske izdelke, večje zmogljivosti silosov za žita z ustrezno tehnologijo, glede na to, da je iz leta v leto bilo tržišče zahtevnejše. Leta 1958 so v Žitu pristopili k izgradnji mlinske industrije in opuščanju nekaterih zastarelih mlinov.
20 LIDROMETALOVIH LET:
POMEMBNA GOSPODARSKA IN HUMANA DEJAVNOST
PRAZNOVANJE SO V 1IIDROMETALU POVEZALI S PRAZNOVANJEM KRAJEVNEGA PRAZNIKA, 60-LETNICO KP.I, SKOJA IN 40-LETNICO REVOLUCIONARNIH SINDIKATOV.
Da je podnaslov zdrava pitna voda (ob strahu pred epidemijami) eden od osnovnih pogojev za zdravo življenje občanov so se v Mengšu zavedali že 1. 1957. To je bilo tudi vsebinsko izhodišče takrat začete dejavnosti, ki se je skozi 20 let razvijala in izoblikovala v pomembno gospodarsko dejavnost, ki pa ima tudi pomembne humanitarne razsežnosti.
Delo Hidrometalovih delavcev je vtkano v 200 objektov po vsej državi, kaže pa se tudi že v enem objektu na Poljskem.
Pred otvoritvijo nove hale Hidrometala
NAJPREJ VODOVOD
Kot delovna naloga se je že ob samem začetku kazala potreba po urejenem vodovodnem omrežju. Tako so leta 1959 pričeli graditi vodovodno omrežje v lastni režiji. Vodovodna skupnost Cerklje—Vodice—Mengeš je tedaj začela delati profesionalno, saj je bilo dotlej delo prostovoljno. Organizirana je bila uprava vodovodne skupnosti in lastna ključavničarska delavnica v najetih prostorih. Sama izgradnja vodovoda na tem področju je tudi politično zelo razgibala prebivalstvo, in akcijsko delo odbora je rodilo bogate sadove. Leta 1964 seje Vodovodna skupnost preimenovala v podjetje Vodna skupnost in leta 1969 v Komunalno podjetje „Vodovod" Mengeš.
Mejnik: program čiščenja voda in čistilna naprava v Mengšu
Prav tako pomemben mejnik v zgodovini podjetja je bilo leto 1968, ko je Občinska skupščina Domžale sprejela program čiščenja in odvajanja odpadnih vod na področju Domžal. Istega leta je v Mengšu na pobudo Živilske industrije Kamnik. KS in ostalih mengeških organizacij združenega dela, dozorela ideja za zgraditev biološke čistilne naprave. Ker podjetje ni imelo deviznih sredstev za uvoz opreme, domačega proizvajalca pa ni bilo, je bila naprava izdelana v lastnih delavnicah po navodilih projektanta, uvožen je bil le aera-
tor. Z izgradnjo vodovodnega omrežja in čistilne naprave je podjetje organizacijsko ostalo, vendar brez lastnega programa za ključavničarsko delavnico. Zrelost kolektiva je pripomogla k temu, da so na prvo mesto proizvodnega programa postavili izdelovanje opreme za čiščenje voda. Tako gre torej pri praznovanju 20-letnice tudi za 10-letnico izdelovanja opreme za čistilne naprave.
Leta 1971 seje podjetje vnovič preimenovalo v Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal in se registriralo kot podjetje za izdelavo in montažo čistilnih, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, strelo-vodnih naprav, kovinskih konstrukcij in opreme. Tako se danes v njegovih delovnih zmogljivostih kažejo naslednje programske perspektive:
- izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih vod
— izdelava in montaža opreme za ČN industrijskih odpadnih vod
- naprave za pripravo pitne vode (hitri filtri)
— naprave za pripravo tehnoloških in sanitetnih vod
- montaža regionalnih vodovodov in črpališč
— montaža ogrevalnih naprav.
Usmeritev izhaja iz potreb družbe v kateri živimo in v kateri je že prevladala zavest, da kot biološka vrsta ne moremo in ne smemo zanemariti naravnih zakonitosti in se
odpovedati čisti vodi, čistemu zraku in zdravi hrani. Do tega za človeka tako pomembnega spoznanja pa so se med prvimi gospodarskimi organizacijami kot je poudaril dr. Avguštin Lah, dokopali prav v Mengšu.
Dejavnost za človeka
Ob stalni rasti in preverjanju doseženih rezultatov je glavna poanta naslednjega srednjeročnega programa dela in razvoja Hidrometala
— krepitev in dopolnjevanje pred leti začrtanega proizvodnega programa:
— izdelava kovinske opreme za čiščenje odpadnih voda. za pripravo pitne, sanitarne in tehnološke vode.
Glede na vedno slabše razmere o zagotovitvi ustreznih voda (zdrave pitne vode je v SRS po objavljenih podatkih samo še ca 4 "/«). ter vedno večji poudarek po čuvanju in izboljšanju okolja, se z dograditvijo hale odpirajo Hidrometalu in občanom nove možnosti zaposlitve in nadaljnjega razvoja, na drugi strani pa se pred kolektiv postavljajo zelo odgovorne in zahtevne naloge. Te bodo laže uresničljive ob sodelovanju z vsemi priznanimi strokovnjaki, projektanti, instituti in ostalimi znanstvenimi institucijami, da bi trgu lahko ponudili vedno najprimernejšo tehnologijo in zadnje dosežke znanosti, ki so pomembni in sprejemljivi za skupnost.
Povezani v SOZD ZPS (Združeno podjetje strojegradnje)
Da bi vse te probleme lažje in manj boleče reševali sodelavci Hidrometala že od vsega začetka jasno in glasno rekli svoj DA za SOZD Združena podjetja strojegradnje, ki v teh dneh slavi petletnico. Svojo hitrejšo pit razvoja v Hidrometalu vidijo tudi v hitrejšem razvoju ZPS-a. kot glavnega nosilca slovenske strojegradnje, ki danes že šteje preko 15.000 kovinarjev, združenih v 17 organizacij združenega   dela,   katere predstavljajo
PRIZNANJA
Kolektivu Hidrometala je za njegove zasluge pri razvoju gospodarstva podelila občina Domžale najvišje občinsko priznanje, ki ga je izročil predsednik STcup-ščinc občine Domžale tov. Jernej Lenič.
Delavski svet Hidrometala je podchl nekaterim svojim sodelavcem jubilantom, ki so že 20 let v podjetju priznanja za minulo delo.
Prejeli so jih: Ljudmila Bele, Cirila Korošec, Ivan Koprivnik
Za sodelovanje v iniciativnem odboru so prejeli priznanja: Anton Blejc, Nande Vode, .lanko Juhant, Iranc Logar, Slavko Urbane, Lovro Lukan, Ivan Zupan.
Za dolgoletno sodelovanje pa so prejeli priznanja: Igor Kos. Stane Kandus, Danilo Dolgan in Rafko Premože.
Matjaž Boja*
glavni potencial strojegradnje v Slovenijo. Hitrejše korake razvoja bo omogočalo lastno znanje, znanje in sodelovanje z domačimi strokovnjaki.
Predstavljamo objekt
V novem proizvodnjem objektu bo organizirana serijska proizvi tipskih čistilnih naprav, vanjo bo prenesena proizvodnja polžnih črpalk in vsi preoblikovalni stroji s pločevinarno. Za novi hali so zagotovljena prepotrebna nova delovna mesta, saj so delavci do danes delali v dokaj težkih pogojih. Izboljšani delovni pogoji pa pomenijo tudi boljšo in večjo proizvodnjo s katero bodo nadomestili nepotreben uvoz, saj je domača proizvodnja sposobna da v celoti zadovolji domači trg. Še vedno je pri nas prisotna misel, da je dobro samo tuje. Delovni prostori brez aneksa merijo Pokriti prostor kot deponija meri Aneks
Prostori v kletni etaži aneksa Zaklonišče
Predračunska vrednost
Z deli so pričeli v novembru 1978 gradbena dela pa končali v aprilu 1979.
Predračunska vrednost je znašala 27 milijonov dinarjev, ki so jih zagotovili tako, da so 21,85 odstotkov tega denarja prispevala združena podjetja strojegradnje. 44,4 odstotka je znašal kredit banke oziroma zavarovalne skupnosti Triglav Mengeš, 13 odstotkov je bilo lastnih sredstev, nekaj pa so prispevali v obliki kreditov tudi Beton. Mostovna, Varstroj in Kovi-notehnaž
DANLS SO NOVOZGRAD.II NI    PROSTORI   ŠE PRAZNI HIDROMETAL BO VANJE PRI NAŠAL PROIZVODNJO POSTOPOMA. KO BO OBJEK1 V CELOTI TUDI STROJNO IZPOPOLNJEN   OZIROMA  OPREMI.II N BO   LAHKO   URESNIČIL POSLANSTVO V DEJAVNOSTI' KI JE ZA ZDRAV.I1 NAŠEGA ČLOVEKA IN ZA NAŠO NARAVO (kot je poudaril dr. Avguštin Lah), TAKO ZELO POMEMBNO.
Predsednik skupščine Jernej Lenič podeljuje občinsko priznanje direktorju delovne organizacije Alojzu Bonči
SLOVESNOSTI V MENGŠU:
8. JULIJ- MENGEŠKI KRAJEVNI PRAZNIK
Krajevna skupnost Mengeš bo letos praznovala svoj prvi krajevni praznik. 8. julij je bil izbran v spomin na dogodek iz NOB: v noči z osmega na deveti julij 1941 je pogumna trojka partizanskih delavcev: Matija Blejec, Lojze Glavič in Jože Mejač napisala več propagandnih gesel kot „Smrt okupatorju" ,JMe damo se seliti", itd. Komaj je počila v Jugoslaviji prva puška že so stopili v akcijo tudi zavedni Mengšani, najprej s protestno besedo, kmalu potem pa tudi z orožjem v roki.
(Nadaljevanje s5. strani)
Lah dr. Avguštin
DR. AVGUŠTIN LAH: VODA NAJDRAGOCENEJŠI ŽIVLJENSKI VIR
Ob družbenem in življenjskem standardu, ki smo ga že dosegli, največkrat niti ne pomišljamo več, kako usodno smo povezani z naravnim okoljem. Ob vsakršni tehniki in dosežkih ne bi smeli pozabiti na dvoje: na eni strani, da nihče ne more živeti brez čistega zraka, zdrave vode in primerne hrane, brez delovnega in bivalnega prostora, pa tudi ne brez sodelovanja z drugimi ljudmi; na drugi strani pa moramo vedeti, da se vsega ne da dobiti z denarjem in da v svetu neusmiljeno udarjajo po deželah pomanjkanje energije, surovin in hrane. Nekateri to podcenjujejo. Onesnažujejo okolje, da smo točnejši, svoje življensko okolje. Zapravljamo rodovitno zemljo. Na cestah se nadaljuje krvava žetev zaradi neprevidnih in nesposobnih voznikov. Tistih, ki trpijo ali prezgodaj umirajo zaradi onesnaženega, okolja, zaradi v njem razsejanih povzročiteljev, pa je še dvakrat toliko, kakor je ponesrečencev na cestah.
Poraba vode pri nas hitro narašča. Velik del porabljene vode pa se onesnažene vrača v celotni krožni ciklus vode na površju, pod njim in v ozračje. Liter kloake z mešanjem onesnaži novih deset ali dvajset litrov vode! Zato gradimo čistilne siste-
me. Vendar to ne pomeni naj eni onesnažujejo vodo, drugi pa naj skrbijo, da jo bomo spet očistili. Ni ga čistilnega sistema, ki bi iz umazane vode naredil spet dobro pitno vodo. Sedaj daje naša družba več kakor pol odstotka družbenega proizvoda za to, da se oskrbuje z vodo. Ta oskrba pa ni zadovoljiva. Prav tako moramo še veliko narediti za varstvo tekočih in stoječih voda v naši ožji in širši domovini.
Za delavce Hidrometala to pomeni bodočnost. Za celotno naše gospodarstvo pa to pomeni veliko več. Najprej moramo izboljšati tehnologijo, da bo manj odpadne vode in da bodo z notranjimi čistilnimi sistemi lahko ponovno uporabljali isto tehnološko vodo, odpadne snovi pa spreminjali v nove surovinske vire. Prav tako bo treba v gospodinjstvih skrbneje ravnati z vodo in zlasti s kemičnimi sredstvi, ki jih uporabljamo, kajti odtoki iz pralnikov in umivalnikov tudi izdatno onesnažujejo in ceh zastrupljajo vode.
V Sloveniji namreč vode ni na pretek kljub obilici padavin in stalnih vodnih tokov. Zdaj izkoriščamo že tri četrtine vseh možnih vodnih virov, pri tem pa ima več kakor polovica republike slabo oskrbo z vodo oziroma vodo slabe kakovosti Voda in zrak sta dva nezamenljiva življenjska vira; če sta onesnažena, pa sta tudi vira bolezni in incidentov..
Gradnja in urejanje sistemov, za kar skrbijo delavci Hidrometala, zahteva različno znanje. Združevati ga morajo kovinarji z drugimi delavci, tudi s kemiki in biologi ali higieniki, z un jevalci prostora in tudi z gospodarstveniki. Pojavi v okolju so med seboj povezani; vodo moramo čistiti mehansko, kemično in biološko, za pitje in prehrano pa moramo zagotoviti vodo iz čistih izvirov. To pa terja mnogo ukrepov in usklajevanja v prihodnje.
V okviru praznovanja krajevnega praznika je bil v Mengšu splet poletnih prireditev od 15. junija do 13. julija, kar je KS Mengeš in njeno okolico močno razgibalo. SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI
V Kulturnem domu je bila 7. julija svečana seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Mengša. Predsednik skupščine Marko Hribar je pozdravil prisotne borce, predstavnike   družbenopolitičnih organi-
se je začel upor v Tuhinjski in Moravski dolini, skratka povsod. Okupatorji niso mogli a zatretii upora s požiganjem vasi, selitvami, s streljanjem talcev in mučenji v taboriščih. Čeprav je bilo na tem območju le 25 komunistov, 15 kandidatov, 30 skojevcev in 150 simpatizerjev, so bili dovolj aktivni, zavedni in ponosni, da so organizirali odpor na tem koščku Slovenije.
V nadaljevanju se je tovariš Lenič dotaknil današnjega trenutka' dveh oblik samoupravnih skupnosti - krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. Danes je vedno več poudarka na teh dveh oblikah, kjer nastaja sožitje med krajanom in delavcem. V krajevni skupnosti morajo nastati najbolj trdne vezi med gospo-
Delovno predsedstvo skupščine krajevne skupnosti med zasedanjem
zacij in občinske skupščine ter številne delegate, ki so se zbrali na tej slovesnosti. Tovariš Hribar je v svojem nagovoru orisal dogodke in tudi povedal, zakaj so se krajani odločili ravno za 8. julij kot krajevni praznik. Mengeški komunisti in drugi zavedni Mengšani in okoličani so se hitro zavedli kakšne zgodovinske naloge jih čakajo. Vzpodbuda k akcijam so bile množične selitve v začetku julija. Komunisti so bili dobro seznanjeni z družbenopolitičnim dogajanjem in so spoznali, da so Nemci obsodili slovenski narod na smrt. Matija Blejec, Lojze Glavač in Jože Mejač so pokazali veliko drznost, ko so napisali po Mengšu več napisov, Matija Blejec pa se je kljub nemški straži splazil prav do vrat žandar-merijske postojanke, kjer je na pločnik narisal srp in kladivo. Napone akcije so bile priprava za oborožen boj, saj je bilo v prvi akciji vključenih okoli 80 Mengša-nov. 27. julija so uspešno opravili svojo nalogo, nato pa so prvi borci odšli v Radomeljsko-mcngeško četo, ki je bila oblikovana v teh dneh odločitve.
Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič je svoj govor navezal na 27. julij, ko občini Domžale in Kamnik praznujeta svoj praznik. Poudaril je pomen teh akcij, ko so letele v zrak ceste, mostovi, železniške proge telefonski in električni drogovi, ko je gorelo v Kamniku in na Duplici, ko
darstvom in družbenopolitičnimi organizacijami. To je mesto za utrjevanje delegatskega življenja, za plodno in usmerjeno delo vseh naprednih sil.
Mengeška krajevna skupnost je v tem trenutku največja v domžalski občini (čez 5000 krajanov), zato bo potrebno razmisliti o možnostih za še boljše samoupravno življenje, čeprav je doslej KS uspešno reševala svoje naloge. Marsikje pa je še veliko odprtih vprašanj: ureditev zazidalnega načrta, elektrifikacija, otroški vrtec, novo pokopališče, graditev zdravstvenega doma in avtobusnih postaj, varne obvoznice, kanalizacija in asfaltiranje cest. Dosedaj so krajani vedno pokazali solidarnost, saj so s samoprispevki reševali mnoga odprta vprašanja in tudi rezultati ob šolskem samoprispevku so bili dobri.
S samoupravnim sistemom lahko delovni ljudje rešujejo vse tisto, kar je potrebno rešiti, vendar govorimo lahko tudi o tistih občanih, ki včasih stojijo preveč ob strani. Če bomo vseskozi negovali samoupravljanje in delegatsko življenje, bomo imeli v rokah najmočnejše orožje. Seveda pa je treba delo stalno preverjati in biti kritičen do svojega in skupnega gospodarjenja.
Ob koncu je tovariš Lenič spregovoril tudi o vojnih žariščih in o potrebi naše budnosti, da bomo lahko obdržali velike dosežke, in
čestital občanom za krajevni praznik.
POIMENOVANJE ŠPORTNEGA PARKA
Delegati so sprejeli sklep, da Se .športni park ob Osnovni šoli Matije Blejca Matevža poimenuje po krajevnem prazniku 8. julij. Učenka te šole Trobčeva se je v imenu šole zahvalila vsem delegatom in obljubila, da bodo vedno znali ceniti razumevanje in trud vseh dejavnikov, da je kulturna in telesna dejavnost V Mengšu tako v ospredju in da bodo skrbeli za njen nadaljnji razvoj.
PODELITEV PRIZNANI
Nato so bila podeljena priznanja za uspešno delo in zasluge pri razvoju krajevne samouprave, ki so jih prejeli:
Oruš ing. Igor, Tone Blejc, Andrej Burgar, Ivan Vidali, Franc Premk in Tone Urmaž; za uspešno delovanje in dosežke pa so prejeli priznanje Gasilsko društvo Mengeš, Gasilsko društvo Loka in Gasilsko društvo Topole. Podeljena so bila tudi še naslednja priznanja: TVI) Partizan Mengeš - košarkarska sekcija za izredne tekmovalne uspehe ženske in moške ekipe. Smučarsko društvo Mengeš za veliko aktivnost na področju športne rekreacije, DKD Hvoboda za velike dosežke na področju amaterske kulturne dejavnosti. Osnovna šola Matije Blejca— Matevža za uspešno sodelovanje na področju kulturne in športne dejavnosti. Avto moto društvo Mengeš - za velike uspehe na področju razvoja tehnične kulture, organizacija Rdečega Križa za uspešno izvedene humanitarne akcije, šone Škarja za izredne alpinistične dosežke,. Nogometni klub Mengeš ob 45-let-nici obstoja in uspešnega delovanja in Mengeški) godba ob 95-letnici obstoja in uspešnega dela.
Med številnimi nagrajenci je prejel priznanje tudi dolgoletni družbenopolitični delavec Anton Blejc; Priznanje mu izroča predsednik skupščine krajevne skupnosti Marko Hribar.
Bronasti znak Osvobodilne fronte ic podelil predsednik krajevne konference SZDL Slavko Pišek. Ob tej priliki je poudaril, da je sedanja krajevna organizacija SZDL pridobila na velikem pomenu pri razvijanju in utrjevanju krajevne samouprave. Bronasta priznanja OF so prejeli: Burgar Tone - za zasluge v NOV in aktivno delo na področju telesne kulture, Koncilja Franc za zasluge v NOV in aktivno delo pri razvoju krajevne samo-
Med kulturnim programom prvega praznovanja krajevnega praznika Mengšu
uprave in DPO Kos Ana za zasluge v NOV in povojni aktivnosti na področju kmetijstva. Majcen Marija za zasluge v NOV in povojni graditvi, Pišek Lojzka za zasluge v NOV in aktivno delo v DPO in društvih, Sitar Lina za zasluge v NOV in aktivno delo v društvih na področju kulturnee dejavnosti, Šinigoj Rudi za tlelo v DPO in zasluge pri razvoju krajevne samouprave. Ida Trobec — za zasluge v NOV in aktivno delo v organizacijah in društvih, Mihaela Vesza zasluge v NOV in aktivno tlelo v organizaciji ZB NOV, Ves Štefan za zasluge v NOV in povojno aktivnost, Vidrih Ivan za aktivno delo v društvih na področju tehnične kulture, Zalokar Marija za zasluge v NOV in aktivno delo v društvih in Železnik Julka za zasluge v NOV in aktivno delo v DPO.
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA
V avli Kulturnega doa v Mengšu je bilo odkrit« spominsko obeležje častnemu občanu Dermastia dr.-Marijanu. Njegovo življenjsko pot je orisal sekretar ZB NOV Mengeš Roman Maligoj, spominsko obeležje pa je odkril predsednik borčevske organizacije Ivan Tomšič. Kot predvojni komunist je bil dr. Dermastia član revolucionarnega komiteja za kamniško okrožje. Od vsega začetka je vodil priprave na vstajo. V začetku oboroženega boja je bil komandant kamniškega bataljona. Med NOB je opravljal številne funkcije, ob koncu vojne pa je bil načelnik KNOJ-a. V povojnem obdobju je opravljal tudi funkcijo predsednika Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica in številne druge pomembr. funkcije. Zelo rad je zahai,! v Mengeš. Po odloku nekdanje občine Mengeš je bil imenovan za častnega občana, saj je njegovo ime vtkano tako v revolucionarni boj kot v povojni razvoj Mengša.
V kulturnem delu programa so nastopili DKD Svoboda Mengeš — Mešani pevski zbor, recitatorja Minka Zim in Jože Gogala ter Mengeška godba.
OSTALE PRIREDITVE
15. junija je imela jubilejni kon-
cert Mengeška godba, ko je slavila 95-letnico obstoja in plodnega delovanja. O tej proslavi smo že pisali v prejšnji številki našega glasila.
23. junija soZRVS.ZB NOV in /SMS organizirale partizanski pohod na Dobeno, katerega se je udeležilo 40 udeležencev. Pohod se je začel v Loki pri pari ižanskem spomeniku, program pa je bil sestavljen iz orientacije, streljanja in metanja bombe. Najbolje se je odrezala mladinska ekipa iz Loke.
17. junija je Planinsko društvo Mengeš organiziralo meddrustveni izlet na Kept). Tega izleta se je udeležilo čez 30 planincev, ki so se polni prijetnih in novih prijateljskih vezi vrnili domov.
2 I. junija so pionirji NK Mengeš priredili nogometni turnir, na katerem 'jo sodelovali pionirji iz Moravč. Duplice in Mengša, l'o dokaj razburljivih in izenačenih igrah je zmagal Virtus Duplica, mengeški pionirji pa so bili drugi.
22. junija si je marsikdo ogledal mengeško zabavno-saliricno prireditev ..Mengeški prepih" z ansamblom Lojzeta Slaka in Mi-lanko Bavcon je avtor prireditve Ivan Sivec tudi letos prepihal nekaj smeti, ki se jih je nabralo po mengeških kotih. Slamicc objavljamo v posebni rubriki.
23. junija je AMD Mengeš organiziralo moto spretnostno vožnjo pred osnovno šolo. Tega tekmovanja se je udeležilo 46 tekmovalcev, tehnično ekipo je vodil Miha Kepic. V posameznih kategorijah so zmagali: Marjan Mušić A AMD Domžale.
28. junija je bil nogometni turnir kadetov, na katerem so nastopili fantje iz Kamnika .n Mengša. Zmagal je sicer Kamnik z 2:1, vendar Mengšani pravijo, da bi bil rezultat lahko tudi v njihovo korist.
Srečanje godb na pihala 29. junija je bilo kot prepih v letnem gledališču; sodelovale so pihalne godbe iz Moravč, Vevč in Mengša. Prireditev ni imela tekmovalnega značaja, pokazala pa je, da so podobna srečanja zelo pomembna za vse, godbenike same in za krajane.
30. junija in 1. julija je bil na sporedu nogometni turnir članov. Sodelovali so NK Triglav Kranj, Medvode, Ihan in domačini. Po hudih bojih so zmagali Kranjčani,
drugi so bili Medvodčani, Mengšani tretji, torej pred Ihanom. 1. julija je bilo tudi športno tekmovanje -streljanje na glinaste golobe, ki ga je pripravilo Lovsko društvo Mengeš. V skupni uvrstitvi je bil v tem meddruštvenem tekmovanju prvi Valentin Gubane. Nekateri pa so se bolj zabavali pri igri za odstrel. Zmagal je Jože Pirnat iz Trzina.
Velika pridobitev za KS je tudi obnovljen Dom TVD Partizana, saj
se je s tem uresničila dolgoletna želja krajanov, da bi dobili pro-sotre za raznovrstno rekreacijo. V obnovitev je bilo vloženih 90 starih milijonov, veliko pa so člani naredili tudi s prostovoljnim delom. Z dograditvijo doma se odpirajo nove možnosti uspešnejšega dela na področju športne aktivnosti in tudi povezava z rekreacijskim centrom, kjer dela potekajo, bo boljša. Po otvoritvi doma se je začela „maratonska" košarkarska tekma med Komendo in Mengšem. Zanimanje je bilo ogromno. Tekmo je vseskozi spremljalo od 500 do 1000 gledalcev. Dobra organizacija in neutrudni športniki so pripomogli, da je bil cilj 25 ur košarke— dosežen. Mengšani so zmagali z rezultatom 2269:1813 košev.
Tisti, ki ljubijo pravo narodno glasbo in folklorne plese, so se udeležili večera narodnih plesov in nastopa folklornih skupin iz Kamniške Bistrice in domače Svobode. Prireditev v letnem gledališču je bo sodelovanju Harmonikar-skega orkestra lepo izzvenela.
V soboto je bila po slavnostni seji otvoritev novih prostorov Hi-drometala, zvečer pa partizanski miting, ki so ga pripravili člani DKD Svoboda. Partizanski miting je imel vse tiste značilnosti, kot v času NOfi. ko so za hip utihnile puške in strojnice, in ko je stopila v ospredje kulturna dejavnost. Celotni program je bil dobro pripravljen in spretno ga je vodil Janez Harat.
13. julija so odbor za LO, gasilska društva in družbenopolitične organizacije pripravile akcijsko vajo v okviru akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti". Akcijska vaja je smiselno sklenila prirediteve ob krajevnem prazniku Mengša.
Ob koncu bi bilo potrebno čestitati vsem društvom in organizacijam, da jim je uspelo pripraviti tako obsežen program in ga tudi uspešno izvesti. Posebno priznanje pa je potrebno izreči Slavku Pisku, predsedniku organizacijskega odbora za praznovanje krajevnega praznika in vsem, ki so pomagali pri posameznih izvedbah. Poletno mrtvilo, na katerega smo navajeni v teh mesecih, je bilo tako končno razbito, saj smo komaj sledili vsem prireditvam. Treba pa je pripomniti, da so bile vse prireditve dobro obiskane, kar pomeni, da si krajani takšno obširno praznovanje še želijo.
Ivan Sivec
NACRTNO     USPOSABLJANJE DELEGATOV:
USPEŠNO DELO ŠOLE SAMOUPRAVLJANJA
IZVAJANJE PROGRAMA
po izvolitvi delegatov za drugo mandatno obdobje je bil sprejet enoten program izobraževanja in usposabljanja. Program so pripravili v okviru Koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL in je bil enoten za vso republiko. Vendar je v posameznih občinah doživel nekatere spremembe, predvsem pa je v naši občini izhajal iz naslednjih ciljev:
— da se usposabljanje organizira na strokovno voden način in da se delegatom posredujejo temeljna znanja o družbenopolitičnem in družbenoekonomskem sistemu,
— da na tak način prispevamo enoten delež k celovitemu razvoju posameznika, da bo sposeben uresničevati svoja in družbena prizadevanja za nadaljnji razvoj naše družbe,
— da se na slabostih in uspehih prakse gradijo spoznanja o potrebnosti aktivnega vključevanja delovnih ljudi in občanov v procesu samoupravnega in delegatskega odločanja,
— da se izpostavijo pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov, delegacij in vseh DPO v vseh sredinah in na vseh nivojih,
— da se z usklajenim dogovarjanjem vseh nosilcev družbenopolitičnega izobraževanja v občini izoblikuje takšen program, ki bo v resnici odraz potreb in prakse,
- da se smotrno izkoristi čas in sredstva.
Te postavljene cilje naj bi realizirali v različnih oblikah usposabljanja in izobraževanja, osrednje mesto pa naj bi zavzela stalna_ usposabljanja delegatov in članov DPO - ŠOLA SAMOUPRAVLJANJA. V ta namen so bile izvedene predhodne priprave že lansko leto v TOZD in v KS, ko se le-te planirale udeležbo svojih delegatov, dopolnjen je bil aktiv predavateljev, katerim so bila posredovana osnovna andragoška znanja, pripravljen je bil izbor ustrezne literature in izvedene so bile ostale organizacijsko-tehnične zadeve.
Prvi koraki so bili dokaj previdni. Odgovornost do delegatov je bila velika, skrbno smo spremljali njihova mnenja, pripombe in predloge ter jih sproti vnašali v sam program šole.
Po desetih izvedenih oblikah lahko na osnovi mnenj udeležencev in na osnovi predsedstva OK SZDL in Koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri RK SZDL z gotovostjo trdimo, da smo izbrali pravo pot, da je sistematična in stalna oblika usposabljanja in izobraževanja delegatov eden od osnovnih pogojev, da bodo delegati in ostali občani resnično odločali in da ne bodo v njihovem imenu odločali drugi. Težko je točno oceniti rezultate tega načrtnega
usposabljanja v praksi. Šele na začetku smo, saj je komaj 10% vseh izvoljenih delegatov bilo vključenih v šoli samoupravljanja. Razpolagamo pa z nekaterimi ocenami, ki so za vse, ki smo sodelovali pri organizaciji te šole, dokaj spodbudni. Veliko je namreč takih delegatov, ki imajo sedaj drugačen odnos, ki hočejo več vedeti, ki na skupščinah in na drugih samoupravnih organih zastavljajo vprašanja in dajejo predloge. Zal pa je naša praksa tudi taka, da v marsikaterih sredinah še tako motiviran in za delo pripravljen in usposobljen delegat sam ne more narediti veliko.
Uveljavljanje delegatskega sistema in samoupravne demokracije je prav gotovo dolgotrajen proces, ki pa ga lahko le z načrtnim usposabljanjem in izobraževanjem vseh, ki v njem sodelujejo, znatno pospešimo.
Ob koncu še nakaj statističnih podatkov
V šoli samoupravljanja je bilo na osnovi prijav iz TOZD in KS do-sedaj klicanih
440 delegatov, udeležili pa se jih je
347, kar predstavlja 79 %, in sicer:
195   delegatov  za samoupravne
interesne skupnosti,
57 delegatov za zbor združenega
dela,
24 delegatov za zbor krajevnih skupnosti,
48 delegatov iz osnovnih organizacij sindikata,
23 delegatov drugih samoupravnih organov v TOZD.
Septembra bomo ponovno začeli s šolo in prepričani smo, da bo ta oblika usposabljanja postala stalna.
M.Zupanek
DESETI BRAT V LUKOVICI
Verjetno skoraj ni bralca Občinskega poročevalca, ki ne bi poznal prvega slovenskega romana Deseti brat, ki ga je Josip Jurčič prvič objavil leta 1866, verjetno pa jih je malo, ki vedo, da je po tem romanu Fran Govekar napisal igro, katere uprizoritev so v lanskem letu pripravili tudi člani Kulturno umetniškega društva Janko Kersnik iz Lukovice. Čeprav je od premiere, ki je bila namenjena učencem osnovne šole Janko Kersnik in so si jo ogledali brezplačno, minilo že precej časa, je prav, da o prizadevanjih društva zapišemo nekaj besed.
Pod vodstvom Kos Antona, znanega družbenopolitičnega delavca in nekdanjega ravnatelja OŠ Janko Kersnik, je več kot 20 igralcev na-študiralo igro, za katero lahko rečemo, da je zelo uspela.
To so pokazala tudi gostovanja v Ihanu, Blagovici, Radomljah, Vodicah in na Viru, ki so bila zelo dobro obiskana, dvakrat pa so igro predstavili tudi v Lukovici.
Igra je pokazala, da kulturno društvo Janko Kersnik iz Lukovice dobro dela, še posebej pohvalno pa je, da je v njem zelo veliko mladih igralcev. Posamezne vloge so tolmačili: Niko Urbanija, Milan Grošelj, Roman Avbelj, Marija Pe-zdir-Juteršek, Miha Andrejka, Vera Avbelj, Tone Capuder, Breda Cerar, Jemec Marijana, Franci Capuder, Tone Gostič in drugi. Veliko pa so pripomogli tudi tehnični delavci: Željko Blaževič, Miha Andrejka in Božo Stupica.
Dvorana v Lukovici je obnovljena in tako bodo imeli prizadevni člani Kulturno umetniškega društva Janko Kersnik Lukovica boljše pogoje za delo.
r
DELO KD „FRANC BUKOVEC" VIR
AKTUALNA HUMORESKA:
NAŠ PROTEST PROTI RABI TUJK V SLOVENSKEM JEZIKU
Majsko terminsko determinirana manifestacija o „Aplikaciji slovenščine v masovni eksploataciji" in vse njene sporadične verbalne in grafične prezentacije ter topogledne reminscence na adekvatni simpozij izpred nekaj mesecev so danes že-de fakto-za nami. Tako lehko že adekvatno kvantificirano in valoriziramo efekte in conti-nuo dva dni trajajoče slavistično (branžno interpretirano) - lingvistične srenje.
Ob auditivni kvalitativni verifikaciji njihovih prezentacij moramo konstatirati in v tej konstataciji akcentuirati: Verbalni eksprit referentov v manifestaciji ,^4lplikacija slovenščine v masovni eksploataciji" je treba - conditio sine qua non - nostrificirati, saj je moč pri vseh referentih evidentirati masovno globalno lingvistično, stilistično pa tudi semantično alieniranost.
Mi, ki smo se intenzivno angažirali v manifestaciji „ Aplikacija slovenščine v masovni eksploataciji" kategorično protestiramo proti alienaciji jezika od naše pameti. Protestiramo in korporativno pristopamo k peticiji, s katero brezkompromisno, t. j. ultimativno zahtevamo:
VSE IZ TUJINE IMPOR TIRANE BESEDE, SINTA K t IČNE IN DR UGE NENASE STA VČNE KOMPOZICIJE DEGRADIRAMO IN (GLEDANO FURTURISTIČNO) INTENZIVNO INKLINI-RAJMO K NOSTRIFIKACIJI NASE APLIKATIVNE LEKSIKE. PA NE LE VERBALNO, TUDI V PRAKSI TEŽIMO H GLORIFIKACIJI SLOVENSKEGA LENGVIČA. VSI SE ANGAŽIRAMO V TEJ KAMPANIJI, KOT SE Z ZGLEDOM ANGAŽIRAMO MI,
podpisnik peticije „ VSI V BOJ ZA KLENO SLOVENSKO BESEDO".
DELOVNI VIRJANI
Malokdaj je bilo kaj več pisanega v Občinskem poročevalcu o delu KD „Franc Bukovec" Vir, zato je prav, da posvetimo nekaj vrstic tudi delu tega društva, ki po večletnem premoru zadnja leta zelo uspešno deluje.
Občinstvu so se predstavili z „Vaško komedijo" in to dvakrat v domači dvorani Delavskega doma na Viru, gostovali so pa s tem delom še v Moravčah, Radomljah, Smledniku, Črnučah, Šentvidu pri Lukovici, Mengšu, Ihanu in Šentja-
kobu, Za dedka Mraza so uprizorili otroško igrico, bili so pa tudi organizatorji proslave 29. novembra na Viru. Sedaj se pripravljajo, da bodo uprizorili igro „Inspektor na obisku". Članom društva, v katerem je večina mladih, kar je še posebej razveseljivo, želimo pri nadaljnjem delu še veliko uspehov, režiserju Evstahiju Modru pa, da bi še v naprej tako uspešno opravljal vlogo režiserja in da bi imel pri tem delu še veliko uspeha.
Tone Ravnikar
Igralska skupina KUD Franc Bukovec Vir
VINJENOST   - DODATNO VARČEVANJE Z GORIVOM
ALI NAS NITI POSLEDICE NE IZUČIJO?
Veliko je že tistih voznikov iz območja naše občine, ki so bili v tem listu poimensko objavljeni kot kršitelji varnosti v cestnem prometu. Ta seznam pa nam ponovno zatrjuje, da je marsikomu vseeno ah' krši zakon, ogroža življenje drugih in končno tudi sebi. Vprašajmo se, ali v sebi resnično ne nosimo odgovornosti đo sebe, do družbe in dobrin, ki jih ustvarjamo? ! Ali morajo zaradi takega neodgovornega početja premno-gokrat izkrvaveti nedolžne žrtve, ki si ne želijo nobene stvari bolj kot živetiPrav zaradi tega se sprašujemo, ali je takim voznikom celo v ponos, da so njihova imena objavljena v tem glasilu, čeprav, v kar smo globoko prepričani, njihova dejanja niso v korist, temveč družbeno nevarna. Prav zaradi tega je dolžnost nas vseh občanov, da končno s temi vozniki v vseh sredinah, kjer žive in delajo, spregovorimo, da naši napori ne segajo samo v izboljšanje standarda celotne družbe, temveč še prav posebno v našo varnost.
Ko boste prečitali ta seznam smo prepričani, da se boste tudi vi vprašali in verjetno sami tudi ugotovili, zakaj toliko prometnih nesreč.
1. ERJAVEC Cveto, roj. 23. 1. 1954, ""23. GROŠELJ Franc, roj. 3." 4. 1942, Mengeš, Mengeške skupine 17, odvzem    Dob 158, od 11. 5. 1979 do 2. 8. 1979,
vozniškega dovoljenja od 18. 4. 1979 do 13. 7. 1979, vinjenost, „B" kategorija.
2. RODE Tomislav, roj. 24. 7. 1955, Rova 16, od 28. 2. 1979 do 18. 5. 1979, vinjenost, „B" kat.
3. PAVLIC Milan, roj. 12. 5. 1939, Domžale, Kamniška 14, od 11. 4. 1979 do 7. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
4. KOS Jože, roj. 5. 1. 1960, Preserje, Pelechova 22, od 1 1. 4. 1979 do 6. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
5. LOŽAR Anton, roj. 26. 5. 1956, Mala Loka 3, od 13. 4. 1979 do 10. 7. 1979, prehod čez železniško progo, „B" kat.
6. SIKOSEK Bojan, roj. II. 6. 1956, Domžale, Prečna 22, od 9. 4. 1979 do
9. 9. 1979, vinjenost, „B" kat.
7. MEDVED Horjan, roj. 1. 5. 1941, Depala vas 49, od 18. 4. 1979 do 8. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
8. ZAJC Roman, roj. 11. 2. 1940, Ze-lodnik 9, od 11. 4. 1979 do 8. 7. 1979, vinjenost, „13" kat.
9. BURJA Anton, roj. 22. 5. 1943, Radomlje, Prešernova 20, od 13. 4. 1979 do 30. 6. 1979. vinjenost, „B" kat.
10. KAPLJA Janez, roj. 16. 9. 1946, Sp. Tustanj 10, od 16. 4. 1979 do 6. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
11. ILIC Darko, roj. 2. 1. 1954, Dob 52, od 16. 4. 1979 do 6. 7. 1979 .vinjenost, ,,B" kat.
12. PIRC Peter, roj. 16. 7. 1947, Domžale, tubljanska 103, od 16. 4. 1979 do 6. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
13. BOLHAR Jure, roj. 19. 11. 1944, Domžale, Usnjarska 5, od 16. 4. 1979 do 1. 7. 1979, vinjenost, „B" kat. vinjenost, ,,B" kat.
14. SRŠEN Stane, roj. 9. 3. 1934, Domžale, Ljuba Serccrja, od 9. 4. 1979 do 7. 7. 1979, prehod čez železniško progo, „B" kat.
15. TOPOLOVEC Demitrij, roj. 23. 4. 1950, Domžale, Veljka Vlahoviča 1A, od 20. 4. 1979 do 4. 10. 1979, vinjenost, „B" kat.
16. DJUMBER Mirko, roj 7. 10. 1934, Domžale, Kraigherjeva 11, od 23. 4. 1979 do 11. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
17. MIKLAVC Bernard, roj. 2. 8. 1950, Domžale, Levstikova 37, od 23. 4. 1979 do 12. 7. 1979 vinjenost, „B" kat.
18. GROŠELJ Viktor, roj 17. 7. 1934, Lukovica 68, od 20. 4. 1979 do 15. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
19. VUGRINEC Srečko, roj. 31. 3. 1946, Domžale, Savska 15, od 20. 4.
979 do 17. 8. 1979, vinjenost, „B" kat
20. CEJ Danijel, roj. 19. 6. 1952, Domžale, Ljuba Serccrja 4, od 20. 4. 1979 do 10. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
21. SIKOSEK BOJAN. roj. 1 1.6. 1956, Domžale, Prečna 22, od 9. 9. 1979 do 9. 12. 1980, vožnja brez vozniškega dovoljenja, ,,B" kat.
22. SKOK Bojan, roj. 2. 8. 1955, Loka, soparjeva 14, od 26. 4. 1979 do 15. 8. 1979 vinjenost, „B" kat.
vinjenost, „B" kat.
24. GREGORIN Eranc, roj. 10. 12. 1940, Vir, Saranovičcva 26. od 11. 5. 1979 do 4. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
25. PODBEVSEK Pavel,roj. 8.4. 1945, Sp. Praprečc 8, od 14. 5. 1979 do 9. 8. 1979 vinjenost, „B" kat.
26. ROKAVEC Janez, roj. 8. 8. 1952, Domžale, V. Vlahoviča 2a, od 9. 5. 1979 do 5. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
27. VLAHOVIC Danilo, 14. 2. 1929, Mengeš, Blejčeva 12, od 14.5. 1979 do 11.8. 1979, vinjenost, „B" kat.
28. BARLE Eranc, roj. 1. 4. 1936, Pre-voje 86, od 9. 5. 1979 do 4. 1. 1980, vinjenost, „B" kat.
29. TAVČAR Milan, roj. 26. 3. 1954, Domžale, Ljubljanska 63, od 11. 5. 1979 do 27. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
30. OREHEK Branko, roj. 19. 1. 1951, Imenje 16, od 11. 5. 1979 do 3. 8. 1979 „B" kat., vinjenost.
31. SELKO Anton, roj. 2.5. 1942, Vir, Subičeva 15, od 11. 5. 1979 do 5. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
32. PROSENC Marjan, roj. 4. 1. 1954, Radomlje, C. Radomeljske čete 33 od 11. 5. 1979 do 16. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
33. BLEJC Eranc, roj. 18. 3. 1944, Zg. Jarše 33, od 11. 5. 1979 do 1. 8. 1979, vinjenost, ,,B" kat.
34. DEKLEVA Zlatko, roj. 13. 10. 1956, Vir, Maistrova 18, od 11. 5. 1979 do 3. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
35. LONČAR Eranc, roj. 14. 6. 1953, Lukova 27, od 11. 5. 1979 do 9. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
36. NOVAK Marjan, roj. 28. 9. 1952, Vir, Valvazorjeva 7, od 14. 5. 1979 do 5. 8. 1979, vinjenost, „B", kat.
37. KOS Jože, roj. 25. 9. 1940,Cešnji-ce 21, od 15. 5. 1979 do 23. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
38. TABERNIK Mihael,roj. 7.5. 1941, Mengeš, Kolodvorska 6, od 14. 5. 1979 do 11.9. 1979, vožnja v času odvzema.
B'1 kut
39. POGACAR Srečko, roj. 20. 4. 1950, Loka, Na ulicah 47, od 16. 5. 1979 do 7. 9. 1979, vinjenost, „B" kat.
40. NOVAK Slavko, roj. 14. 3. 1951, Vir, Linhartova 8, od 21. 5. 1979 do 15. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
41. ŽUPAN Jože, roj. 13. 2. 1945, Vir, Umekova 20, od 21. 5. 1979 do 20. 6. 1979, nepravilno prehitevanje, ,,B" kat. 42 NOVINC Milan, roj. 16. 5. 1936, Preserje, kmniška 17, od 21. 5. 1979 do 21. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
43. GROŠELJ Ivan, roj. 16. 5. 1936, Preserje. Kamniška 17, od 21. 5. 1979 do 21. 8. 1979. vinjenost, „B" kat.
44. REBULA Eranc. roj. 16. 9. 1931, Domžale, Bistri6a n.h., od 17. 5. 1979 do 7. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.j
45. KICUAZ Mato, roj. 14. 9. 1929, Podrečje 52, od 18. 5. 1979 do 11. 9. 1979, vinjenost, „B" kat.
46. PIVK Janez, roj. 10. 5. 1940. Moravče, Vegova 38, od 16. 5. 1979 do 2. 8. 1979, vinjenost, .. at.
47. SLOVNIK Ivan, roj. 12. 6. 1940,
Dragomelj 33, od 16. 5. 1979 do 29. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
48. SVENSEK Janez, roj. 2. 5. 1949, Domžale, vdopivčeva 6, od 28. 5. 1979 do 16. 9. 1979, vinjenost, „B" kat.
49. ŠKOR1Č Marjan, roj. 15. 8. 1950, Zg. Jarše 43 B, od 22. 5. 1979 do 10. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
50. PRENAR Franc, roj. 31. 3. 1948, Krtina 49, od 28. 5. 1979 do 28. 8.
1979, vinjenost, ,.B" kat.
51. RAVNIKAR Franc, roj. 23. 3. 1953, Domžale, Ljuba Šercerja 10, od 8. 4. 1979 do 8. 7. 1979, prehod za pešce, ,,B" kat.
52. KLOPCIC Stanislav, roj. 22. 4. 1942, Podrečje 20, do 29. 11. 1980, vožnja v času odvzema, „B" kat.
53. VIDMAR Bojan, roj. 22. 11. 1954, rv»mf»!e, l.j'jbljjnNka 85, ud 3. 7. 197" do 3. 9. 1980, vinjenost, vožnja v času odvzema, „B" kat.
54. STORGELJ Ivan, roj. 22. 10. 1941, Domžale, Vodovodna 4. od 4 6. 1979 do 9. 6. 1979, vinjenost,   B" kat.
55. KOVIC Franc, roj. 26. 11. 1934, Gorjuša 1, od 24, 4. 1979 do 24. 4.
1980, vinjenost, „A" kat.
56. PESTOTNIK Marko, roj. 1. 4. 1959, Vir, Šaranovičeva 14, od 4. 6. 1979 do 28. 8. 1979, vinjenost, „B" kat '
57. ' BOMBEK Ivan, roj. 22. 4. 1942, Radomlje, pešernova 21, od 7. 6. 1979 do 30. 8. 1979, vinjenost, vožnja v času odvzema, „B" kat.
58. FLORJANČIC Milan, roj. 11. 9. 1952, Podsmrečje 6, od 14. 6. 1979 do 7. 9. 1979, vinjenost, „B" kat.
59. MERSE Janez, roj. 22. 12. 1950, Mengeš, Kamniška 16, od 9. 5. 1979 do
6. 8. 1979, vinjenost, „B" kat.
60. LUICAN Franc, roj. 4. 1. 1945, Trzin, Jemčeva 38, od 38, od 23. 4. 1979 do 19. 7. 1979, vinjenost, „B" kat.
61. PLIBERSEK Ferdinand, roj. 24. 3. 1955, Domžale, Murnova 3, od 4. 5. 1979 do 7. 7.1979, vinjenost, „B" kat
62. NOVAK Mihael, roj. 1. 1. 1951, Vir, Valvazorjeva 7, 1. 6. 1979 do 26. 8.1979 vinjenost, „B" kat.
63. ŠUŠTAR Janez, roj. 16. 5. 1924, Domžale, Nikola Tesla 2, od 18. 6. 1979 do 18. 12. 1979, vinjenost, „B" kat.
64. RAVBAR Štefan, roj. 4. 1. 1946, Domžale, T. Tomšiča 2, od 14. 6. 1979 do 6. 9. 1979, vinjenost „E" kat.
65. BARTOL Franc, roj. 24. 1. 1943, Homec, Ulica V/8, od 20. 6. 1979 do 28. 9. 1979. vinjenost „E" kat.
66. BASTIC Božidar, roj. 1. 2. 1952, Domžale, Ljuba Šercerja 4, od 20. 6. 1979 do 17. 10. 1979, razni prekrški, „B" kat. '
67. ALIC Franc, roj. 18. 1. 1937, Domžale, Ljubljanska 126, od 20. 6. 1979 do 20. 9. 1979, vinjenost „B" kat.
68. MALIN Anton, roj. 8. 12. 1941, Drtija 33, od 22. 6. 1979 do 22. 10. 1979, vinjenost, „B" kat.
69. URBANIJA Milan, roj. 15. 3. 1954, Pogled 5, od 13. 9. 1979 do 13. 12. 1979, vožnja v času odvzema, „B" kat.
70. SICHERL Rajko, roj. 22. 1. 1950, Mengeš, Trdinov trg 8, od 27. 6. 1979 do 11. 10. 1979, vinjenost, „B" kat.
71. JERMAN Andrej, roj. 29. 11. 1943, Krašce 2, od 19. 6. 1979 do 17. 9. 1979, vinjenost, „B" kat.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Domžale
POSVETOVANJE O PROMETNI VZGOJI OTROK IN MLADINE
Maja je bilo v Skopju dvodnevno posvetovanje o prometni vzgoji otrok in mladine.
Promet postaja iz leta v leto gostejši. Na tako stanje pa nismo bili dovolj pripravljeni in vzgojeni. Posledice so težke, saj vsako leto izgubi na jugoslovanskih cestah več tisoč ljudi življenje, veliko je poškodovanih, mnogi ostanejo težki trajni invalidi. Med ponesrečenci v prometu je vedno več mladih. Dolžnost družbe kot celote je, da naredi odločne korake, da bi se število nesreč na naših cestah zmanjšalo ali vsaj zaustavilo.
Eden od važnih elementov večje varnosti v prometu je nedvomno disciplina in prometno tehnična kultura vseh udeležencev. Dvig te kulture pa bi morala biti dolžnost in obveza vseh, predvsem pa družbenopolitičnih faktorjev in organizacij zlasti še SZDL, ki naj bi na tem področju koordinirala delo.
Prometna  vzgoja  mladine je
dobila večji poudarek v šolah že pred dobrimi 20. leti. Od takrat pa do danes je dosegla kvalitetni in kvantitetni vzpon predvsem zaradi širokega spektra vzgojiteljev -bodisi prosvetnih delavcev, PM, AMD, SPV, tiska, RTV in drugih. Glede na razvoj prometa in številnih nevarnih prometnih situacij mora tovrstna vzgoja dobiti v šolah še večji poudarek in primerno mesto v programih predšolskih, šolskih in usmerjenih srednješolskih učnih programih. Med ostalimi nalogami naj bi organi za notranje zadeve in prosvetno pedagoška služba izdelala minimalne standarde za opremo prometnih kabinetov.
V času posvetovanja je bilo prikazanih nekaj učil in učnih pripomočkov za prometno vzgojo (prosojnice, rotoprojektorji, blago in trakovi z odbojnimi snovmi, nalepke, filmi itd).
Tone Turšič
NASMEJIMO SE
„Dober dan, vprašat sem prišel za roko vaše hčere."
„Mladi mož, nič ne bo; to pot bi si lahko prihranili. " ■
„0, nič ne marajte, saj sem šel čisto slučajno mimo."
„Tovariš, po cesti ste vozili cikcak. Ali ste kaj pili? "
„Kje pa, tovariš miličnik. Sem ter tja vozim le zato, da ne bi povozil vseh teh belih miši."
„Halo milica? Hitro pridite.' V stanovanju Novakovih je maček."
„Dajte no, dajte, zaradi mačka pa res ne bomo hodili. Kdo pa kliče? "
, Novakov papagaj."
Berač: „Gospa, že tri dni nisem nič jedel..."
Gospa: „Ja, dragi moj, treba se je malo posiliti, pa gre."
,Jiej, sudac! Kje imaš psa? "
, Nimam ga."
, Še to: slep, pa brez psa. "
NEKATERI GOSP
Nova proizvodna hala Hidrometala Mengeš
Dela na gradbišču novega vrtca ob Kidričevi cesti
Končno so se začela dela na gradbišču osnovne šole Vencelj Perico
NOVA PROIZVODNA HALA HIDROMETALA
V novi proizvodni hali mengeškega Hidrometala, ki so jo ob 8. juliju, mengeškem krajevnem prazniku odprli s slavnostnim govorom dr. Avguština Laha, ho stekla serijska proizvodnja tipskih čistilnih naprav, proizvodnja polžnih črpalk, v njej pa bodo našli mesto vsi preoblikovalni stroji s pločevinarno.
Investicija je pomembna zato, ker bo domača proizvodnja nadomestila nepotreben uvoz, saj bo v celoti zadoščala potrebam domačega trga.
Delovni prostori (brez aneksa) merijo 1800 kvadratnih metrov, pokriti prostor kot deponija meri 900 kvadratnih metrov, aneks 416 kvadratnih metrov, prostori v kletni etaži merijo 150 kvadratnih metrov, zgrajeno pa je tudi zaklonišče.
Proizvodnja bo v nove prostpre prenesena postopno.
Za gradnjo so v Hidrometalu zbrali 13 odstotkov lastnih sredstev, 21,85 odstotka denarja so prispevale članice ZPS, 44,4 odstotka pa znašajo krediti banke oziroma 'Triglava Mengeš.
NO V VR TEC V DOM ŽALA II
Skupnost otroškega varstva Domžale je investitor novogradnje vzgoj-novarstvene ustanove ob Kidričevi cesti v Domžalah. Gradbeno podjetje „Graditelj" Kamnik gradi oh že ob stoječem vrtcu nove prostore za 256 otrok, in sicer za 96 dojenčkov oziroma otrok do 3 leta starosti in za 160 predšolskih otrok. Celotna investicija je predvidena v višini 20.385.8722 din, k tej pa moramo prišteti še 440.000 din za opremo igrišč.
V novozgrajenem objektu po poprečna cena za eno mesto znašala 81.351 din, kar je veliko nižje kot v SR Sloveniji, ki znaša 100,500 din. Zaradi povečanja zmogljivosti vrtca in zaradi pocenitve gradnje, so se delegati Skupnosti otroškega varstva odločili za adaptacijo že obstoječe kuhinje pri sedanjem vrtcu, saj bo cena neprimerno manjša, kot bi pa stala gradnja nove kuhinje. Cena za predvideno adaptacijo je 2.082.382 din.
Z otvoritvijo novega vrtca bo saj delno omiljeno sedanje nemogoče stanje v Domžalah.
GRADNJA OSNOVNE ŠOLE VENCLJA PERKA
Osnovna šola Venclja Perka je doslej največji šolski objekt v občini Domžale in bo imel 32 učilnic, v katerih bo prostor za 960 učencev. Glavni načrt je izdelala projektantska organizacija Slovenija Projekt iz Ljubljane na osnovi programske zasnove, ki jo je predložila Občinska izobraževalna skupnost, ko je pričela z zbiranjem ponudb za idejni projekt, že junija 1977. Po temeljiti javni razpravi, v kateri so se vključili kolektiv osnovne šole Vencelj Perko in njen gradbeni odbor, krajevna skupnost ter občani, je bil julija 1978 sprejet program za glavni projekt.
Zgradba je zasnovana za celodnevno šolo, kabinetni pouk in interesne dejavnosti. V njej so poleg učilnic še večja in mala telovadnica, prostori za prehrano in zakkmišče, ki bodo služila tudi za druge namene.
Šola bo imela 8.200 kvadratnih metrov površine v kleti, pritličju in dveh nadstropjih. Predračunska vrednost je 83.600.000 din, kar je zagotovljeno s sredstvi drugega samoprispevka, od katerega je ostalo 25 milijonov ter posojili Ljubljanske banke - Banke Domžale in izvajalca, kar bo Občinska izobraževalna skupnost odplačevala iz sredstev sprejetih v tretjem samoprispevku. Šolo gradi GIP OBNOVA, kot najugodnejši ponudnik po izvedenem razpisu.
USPEŠNA ŠOLA V NARAVI
Ob pripravi na šolo v naravi je vse učitelje skrbelo ali bomo vse potrebno pripravili in jo uspešno pripeljali h koncu. Ne bi rad poudarjal, zakaj vse to, pa vendar je nad nami ves čas visel Damoklejev meč. Rekli boste čemu? Učitelj je tisti, ki ima opravek z mladim človekom, ga vzgaja, skrbi za njegov razvoj. Vso svojo sposobnost vlaga za čim boljše učenčeve rezultate. Za njegovo nedelavnost razglablja in išče nove poti. Vsem neuspehom se čuti krivega. V primeru najhujšega pa je sploh težko ome-
njati bolečino učitelja. Najhujše smo pred kratkim prestali vsi na šoli.
Cas priprav je bil torej otežkočen. Ker pa življenje teče dalje, smo se naloge oprijeli vestno in s polno mero odgovornosti. Krenili smo s štirimi avtobusi proti Umagu. Učenci četrtih razredov so se šole v naravi veselili. V Sloveniji poznamo šolo v naravi že več kot 12 let. Ta oblika šole je nadaljevanje akcije „naučimo se plavati." Učenci imajo dnevno tri ure razrednega pouka in štiri do pet ur pouka plavanja. Sola v naravi otroka vzgaja, uči ga skupnega življenja, navaja ga samostojnosti, slož-nosti in enakopravnosti.
Vseh učencev je bilo 146. Razdelili smo jih v počitniške domove Induplati, Snaga in Lek. Delovni dan seje pričel z jutranjo telovadbo. Lepo je bilo videti vrste učencev, ki so tekle ob morju in po lepih parkih počitniških domov. Naš pionirski odred si je zadal nalogo, da šolo v naravi popestri z dviganjem in spuščanjem pionirske zastave. Ob tej priliki so učenci prejeli navodila za naslednji dan, bili pohvaljeni, včasih pa tudi grajani:
Že prvi dan smo učence preizkusili v znanju plavanja. Ugotovili smo, daje od 146 učencev kar 94 neplavalcev. Po preizkušnji smo učence razdelili v skupine. Najsodobnejši način poučevanja -nove metode plavanja so kaj hitro navdušile vse učence, posebno .še neplavalce.
Mnogo truda je bilo potrebno fložiti, da so nekateri učenci premagali strah pred vodo. Plavalne deske, vaje na su-
hem, igre zunaj in v vodi so prispevale, da so splavali prav vsi učenci - neplavalci. Vsak otrok je vesel, ko splava.
Vse bi morali storiti, da bi bil odstotek neplavalcev čimmanjši. Poleg plavanja so učenci bogatili svoje znanje o morju, ribah, obmorskih rastlinah, industriji ob morju, ladjedelstvu in drugem. V rekreakcijskem času so učenci najraje igrali nogomet, tenis in med dvema ognjema. Zanimiv je bil orientacijski pohod. 3 km dolgo pot z desetimi nalogami so vse ekipe opravile v predvidenem času. Tudi Športno in kulturno srečanje z osnovno šolo Umag je bilo prijetno. Morda so to prva spoznanja in medsebojna srečanja, prvi korak k pobratenju obeh šol. Se in še bi lahko pripovedovali. Sicer pa, če boste brali ta članek, bo to le delček tistega, kar vam lahko povejo vaši-naši otroci, udeleženci šole v naravi.
Jože Smrdelj
SILOS ŽITA NA VIRU
Novi veliki silos Žita na Viru je rezultat sprejetega koncepta srednjeročnega razvoja mlinske industrije za obdobje 1976-1980. Po tem konceptu naj se mlinska industrija izpopolnjuje ne le tehnološko, temveč tudi prostorsko. Silos, ki je veljal skoraj 54 milijonov dinarjev, bo zadoščal potrebam obeh mlinov v domžalski občini, ki imata 65 ton dnevnih zmogljivosti, njuna letna zmogljivost pa znaša 19500 ton pšenice.
Novi silos bo lahko sprejel 16000 ton pšenice, ki bo vskladiščena po določenih vrstah. Sprejem pšenice v silos bo kamionski, iztovarjanje pa s pomočjo hidravlične naprave. Silos bo v osmih urah (napravoljen je bil že preizkus) lahko sprejel do 500 ton pšenice.
PAPIRNICA KOLIČEVO - KARTONSKI STROJIII
Po dveh letih priprav in treh letih gradnje so v Papirnici Količevo dokončali izgradnjo KS III, kalorično centralo in ostale spremljajoče objekte. Kartonski stroj bo proizvajal premazne kartone za potrebe grafične, grafično-predclovalne, prehrambene, farmacevtske in drugih industrij. Začetna zmogljivost stroja je 50.000 don kartona letno oziroma 150 ton na dan. Osnovna surovina za proizvodnjo so papirni odpadki, ki predstavljajo 85 % vseh surovin, ostalo pa je celuloza in druge surovine.
Končna vrednost investicije znaša 1.150.000.000 din. 60% te vrednosti so inozemski krediti, 40 % pa domača sredstva. Pri financiranju so poleg Papirnice Količevo sodelovale tri inozemske firme, 6 domačih delovnih organizacij kot sovlagatelji, 4 organizacije. Banka Domžale ter Zavarovalna skupnost Triglav s krediti. Pri novem kartonskem stroju bo zaposlenih okoli 150 delavcev, ki bodo delali v štirih izmenah, kar pomeni, da bo stroj neprekinjeno obratoval. Produktivnost dela na stroju bo na svetovni ravni, saj odpade na vsakega delavca 1 tona kartona na dan. Letna vrednost proizvodnje bo znašala okoli 700.000.000 din. Začetek obratovanja kartonskega stroja je velikega pomena za celotno naše gospodarstvo, saj v prihodnje ne bo potrebno uvažati premožnih kartonov, razen tega pa bo del proizvodnje namenjen tudi izvozu. Po sedanjih svetovnih cenah bo celotni devizni preliv okoli 50.000.000 DM letno.
Ob novem kartonskem stroju je zgrajena tudi kalorična centrala oziroma toplarna. Le-ta bo dajala paro in električno energijo ne samo novemu kartonskemu stroju, ampak cehtni tovarni. Toplarna obsega parni kotel zmogljivosti 65 ton pare na uro in turbino kapacitete 10 MW električne energije. Kot pogonsko gorivo bo služil zemeljski plin ali mazut. Za zagotovitev zemeljskega plina je Papirnica Količevo sodelovala pri gradnji plinovodnega omrežja v Sloveniji. Ko bo začela nova toplarna obratovati, bodo sedanje energetske naprave ustavljene.
CESTA DOB - KOLIČEVO
Krajevni skupnosti Dob in Vir sta imeli v srednjeročnem programu, da asfaltirata cesto od zvezne ceste do delovne organizacije Helios Količevo. Naloga, ki si jo je zadala Krajevna skupnost Dob ni bila lahka, saj je bilo za investicijo potrebno zagotoviti okoli 210 milijonov starih dinarjev. Ta cesta predstavlja le del široko zasnovanega programa v Krajevni skupnosti Dob, saj bo potrebno začeti z gradnjo kanalizacije in upoštevati, da bo zraslo preko 70 novih hiš in da je v prihodnjem srednjeročnem obdobju predvidena tudi realizacija industrijske cone Zelodnik. S samoprispevki so krajani Doba že prej dokazali veliko solidarnost, vendar bo tudi v prihodnje potrebno združevati sredstva za reševanje nekaterih komunalnih vprašanj in objektov družbenega standarda.
Silos Žita na Viru
Nova proizvodna hala Papirnice Količevo
Del asfaltirane ceste med Dobom in Količcvim
UREJENO PREDDVERJE ARBORETUMA_
Uspešno delo turistično olepševalnega društva Radomlje
S predavanjem inženirja Mihe Ogo-revca in filmskim večerom s prikazom cvetja ter urejenih vrtov, se je mlado Turistično društvo vključilo v mesecu kulturnih prireditev. Množičen obisk je dal spodbudo za naslednjo akcijo. .
Prostor pred trgovino je že kar predolgo čakal na ureditev. Denar, zbran s članarino, ki jo je prispevala večina krajanov, je zadostoval za nabavo cvetličnih korit. Zanje je sadike prispeval sosednji Arboretum, s katerim radomeljski turistični zanesenjaki že ves čas sodelujejo. Za popestritev središča vasi z barvitimi enoletnicami gre zahvala vrtnariji Kočna iz Kamnika in njenemu
darilu. Kljub vročini sobotnega popoldneva so pod dvajsetimi pari rok, rastline dobile svoje mesto.
Mladinci pa so že dopoldne postavili lesene kažipote. V organizaciji Cirila Cerarja, predsednika TD, jih je izdelal Slovenijaics Radomlje.
Dela je vendarle še precej. Odstranitev smetišča ob cesti proti Rovam in postavitev ograje je v teku, torej bo jeseni že mogoča pogozditev. Ob tem se je mladina obvezala, da uredi obrežje ribnika in tako dobi možnost zimske rekreacije na njem.
Na obrežju Kamniške Bistrice pa se že kaže potreba po urejeni sprehajalni poti. Se pred pričetkom del, jeseni, bo izlet v Mozirje pokazal, kako se lahko na še tako zapuščenem zemljišču z marljivostjo privošči celo vrtnarska razstava.
Peter Roje
TUDI KRAJANI VIRA PRAZNUJEJO 27. julij-NAŠ PRAZNIK
Obveščamo vse krajane Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, da praznujemo 27. julija svoj krajevni praznik. Krajane vabimo, da se udeležijo slavnostne seje, ki bo 27. julija ob 17. uri v dvorani Delavskega doma na Viru.
Najbolj zaslužnim krajanom bodo podeljena priznanja Krajevne skupnosti. Ob tej priliki bo položen temeljni kamen za gradnjo novega gasilskega doma na Viru.
Krajane prosimo, da poskrbijo za praznično vzdušje in zunanji videz, za čisto okolje in izobesijo zastave.
K prazniku čestitajo
Skupščina Krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije Vir
._:___/
TUDI   KMETIJSTVO   JE   DEL NAŠEGA GOSPODARSTVA:
PREDSTAVLJAMO TOZD
POLJEDELJSTVO-GOVEDOREJA DOMŽALE
Predsednik delavskega sveta Anton Čeme in dipl. ing. agr. Franc Pe-terlin med podelitvijo priznanja in nagrade 1 ranca Nebca
Letošnje leto je delovni kolektiv TOZD Porjedelstvo-govedoreja Domžale prejel diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku 60.000 din za izjemne uspehe pri doseganju poslovnih ciljev, ki so bili vseskozi skladni z družbenimi načrti, v zadnjem času pa tudi za prispevke delavcev k finančnemu uspehu TOZD in razvoju samoupravljanja.
Ob tej priliki smo direktorju TOZD zastavili nekaj vprašanj, na katere je tovariš Franc PETERLIN, dipl.   ing,   agr.   tudi odgovoril.
Vemo, da ste se pred letom 1976 stalno pojavljali kot organizacija, ki je poslovanje zaključevala z izgubo. Kaj ste naredili, da se je stanje tako hitro izboljšalo?
Res je, da smo leto 1976 prvič zaključili pozitivno. Da pa smo to uspeli, moramo iskati rezultate v naslednjih ukrepih:
— mlečnost krav molznic smo uspeli povečati od 4.365 1 na
.5.177 1;
— pri pitancih nam je uspelo znižati krmi obrok za 4 din na kilogram in to izključno z domačo krmo, silažno koruzo in koruzo v stržih;
— uspeli smo zmanjšati število nadurnega dela, in sicer od 100.000 ur na 32.000 ur in to predvsem z uvajanjem sodobne kmetijske mehanizacije; — z melioracijami smo dobili oziroma usposobili nove kmetijske površine in to 80 ha v Moravčah in 163 ha na Pšati;
— letno smo uspeli pridobiti do 20 ha novih kmetijskih površin s čiščenjem grničastih predelov in letno približno posaditi 5 ha gozdnih površin na predelih, kjer so bili nekdaj posekani gozdovi;
— nekatere travniške površine — okoli 70 ha — smo preorali v njive in s tem povečali dohodek na ha od nekdanjih 7.000 din na 17.000 din.
S kakšnimi površinami upravljate in kaj pridelujete?
Vse površine skupaj znašajo 4.530 ha in so po namembnosti naslednje: njih je 1.804 ha, travnikov 452 ha, pašnikov 44 ha, topolovih nasadov 350 ha 1.000 ha je gozdov, 250 ha je površin, ki jih bo potrebno meliorirati, 250 ha pa je ostalih neproduktivnih površin.
Na teh površinah smo uspeli letno pridobiti oziroma pridelati: 4,800.000 1 mleka, 3.000 pitanih govedi za zakol, k čemer moramo prišteti še 220 krav in 300 telet, 1.200 ton pšenice, ki jo prodamo Žitu, 400 ton ječmena za pivovarno Laško, 200 ton ovsa za Tovarno močnih krmil, 150 ton prosa za ljubljansko in gorenjsko regijo in 2.000 m3 različnega lesa.
Pri tem velja poudariti, da smo uspeli doseči kg prirasta pri pitani govedi na dan in da dnevno dobavljamo Ljubljanskim mlekarnam 14.0001 mleka.
Koliko hrane potrebujete za krave molznice in za pitane govedi?
Letno porabimo 21.000 ton silažne koruze, 3.000 ton koruze v storžih, 2.000 ton sena in 2.000 ton slame.
Glede na to, da imamo dovolj si losu i h zmogljivosti, pa nam vse to predstavlja močno angažiranje obratnih sredstev, saj moramo imeti silirano hrano za vse leto, k čemer pa moramo prišteti še dva meseca, da se silaža primerno ustali.
Veliko obremenitev predstavlja tudi mehanizacija, saj je relativno kratek čas izkoriščena, zahteva po redno vzdrževanje.
Kaj vam nudi SOZD in ali vam omogoča tudi reševanje nekaterih skupnih vprašanj?
Za razliko od drugih SOZD, kolikor poznam njihovo dejavnost, lahko trdim, da nam veliko pomaga. Njena dejavnost je povezana
z naslednimi zadevami: — povezuje in usklajuje celotno zunanjetrgovinsko dejavnost;
— uspešno deluje interna banka, ki pomaga s krediti reševati posamezna krizna obdobja vseh 35 TOZD;
— opravlja računalništvo za vse organizacije oz. TOZD;
— predstavlja zaključeno celoto v proizvodnem smislu, saj gre za pridobivanje hrane, predelavo in prodajo;
— dobro deluje na področju informiranja in tudi pri pripravi mnogih samoupravnih aktov.
Pri tem bi rad poudaril, da imamo v naši TOZD dobro organizirano obveščanje in da akcija zaključnih računov pri nas redno poteka tako, da so delavci sproti seznanjeni z gospodarjenjem.
Kako je ■ z osebnimi dohodki, delavci in stanovanjskim vprašanjem?
Osnovo za obračun osebnih dohodkov predstavljata mleko in pitano govedo in sicer tako, da od realne cene zasledujemo prirast in mlečnost. Od te cene sicer odra-čunavamo 10 % za pretekli mesec, dodajamo pa realizacijo tekočega meseca. S tem dosegamo velik interes vseh, saj so v bistvu vsi delavci enako prizadeti za doseganje čim boljših rezultatov.
Glede delavcev lahko rečem, da so se dokaj ustalili. Med vsemi zaposlenimi je 60 % domačih, 40 % pa iz drugih republik. Glede stanovanj pa ostaja odprto 80 stanovanj, v katerih se nahajajo delavci, ki so zapustili podjetje. Seveda skušamo to reševati s prizadetimi organizacijami.
Kakšni so vaši programi za prihodnje plansko obdobje?
Prvo vprašanje so seveda cene.
Od tega je v veliki meri odvisno tudi samo poslovanje. Upamo, da se bodo ta vprašanja v doglednem času rešila.
Načrtujemo pa naslednje:
— melioracije 350 ha na Pšati, Črnelem in Češeniku;
— pridobitev 70 ha novih površin s krčenjem na sedaj neprimernih območjih;
— povečanje mlečnosti na 6.000 1 po krivi na leto;
— zmanjšanje delavcev za 3 % in uvedbo nove mehanizacije;
— gradnjo lastnih vodovodov na Pšati in v Vodicah;
— gradnjo novih stanovanj in tudi zagotavljanje življenjskih pogojev za sezonske delavce;
— nadaljnje sodelovanje z Zemljiško skupnostjo in tudi pospeševalno službo in ostalimi dejavniki v občini;
— več adaptacij, ki naj bi odpravile nekatere pereče probleme pri uvajanju sodobne mehanizacije in tehnologije.
In kaj bi hoteli povedati za zaključek razgovora?
Rad bi poudaril, da bo potrebno poskrbeti za vse profile kadrov, saj se zavedamo, da bo sedanja -starost delavcev — preko 42 let nujno zahtevala pomlajevanje. Nekaj se obetamo od usmerjenega izobraževanja, vendar pa tudi od družbe, da bo hitrejše reševala nekatere probleme in s tem dajala mladim ljudem tudi pogoje za delo, ki so pa bistveno težji in drugačni kot drugod. Tu gre za vprašanje prostih sobot in nedelj in seveda velikega dela v posameznih sezonskih obdobjih. Upam pa, da bomo zastavljene cilje ob sodelovanju naše občine tudi uresničili in s tem pripomogli k redni prehrani občanov.
Razgovor vodil: Kušar
POGOJI ZA DOLOČITEV STATUSA KMETA
DA NE BO NEJASNOSTI
Zaradi olajšav pri pridobivanju, dedovanju in daritvi kmetijskih zemljišč, ki so jih deležni občani s statusom kmeta, se postavlja vprašanje, kdo ta status lahko pridobi.
Po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79) se šteje za kmeta:
- občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to obdelovanje ustrezno usposobljen ter mu kmetijska dejavnost pomeni glavno oz. dopolnilno dejavnost;
- občan, ki mu je kmetijska dejavnost pomenila glavno ali dopolnilno dejavnost, vendar zaradi starosti, delovne nezmožnosti ali začasnega dela v tujini ne obdeluje kmetijskega zemljišča z osebnim delom, če poskrbi za njegovo obdelavo;
- občan, ki da izjavo na zapisnik pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, da bo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobiti, da mu bo
kmetijska dejavnost glavna ali dopolnilna dejavnost ter dokaže za to dejavnost primerno usposobljenost; — če lastnik kmetijskega zemljišča tega ne obdeluje z osebnim delom kot glavno ali dopolnilno dejavnost, ker je v delovnem razmerju ali obrtnik in podobno, se poleg njega štejejo za kmete tudi njegov zakonec ali oseba, ki je po predpisih o zakonski   zvezi   izenačena z zakoncem,   njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi bratje in sestre ter nečaki in nečakinje, ki to zemljišče obdelujejo z osebnim delom kot glavno ali dopolnilno dejavnost. Zakon nadalje razlaga, daje s pojmom   glavna   ali dopolnilna dejavnost mišljena dejavnost, ki daje tako vrednost proizvodnje in storitev dosežene z osebnim delom o kmetijstvu, ki dosega najmanj tretjino poprečnega letnega neto osebnega dohodka v občini, kar leta 1979 znaša 22.687 din, ali pa
(Nadaljevanje na 15. strani)
ESPERANTO TUDI V DOMŽALAH
Esperanto je jezik, ki ga ic oblikoval dr. Lazar Zamcnhof, Poljak, ki je iz živih jezikov povzel najpreprostejše oblike in pomen, ki je skupen mnogim jezikom. Slovnica je sestavljena iz 16 pravil, vendar je mogoče v tem enostavnem jeziku izraziti vsako misel. Skozi tisočletja je imel človek vedno težave zaradi velikega števila jezikov in tudi sedaj ni stanje nič boljše. Današnji človek bi moral obvladati 5 do 7 jezikov, če bi hotel razumeti in vzdrževati stike z večjim delom sveta. Toda to je nemogoče in mnogojezičnost predstavlja tudi jezikovno diskriminacijo v sistemu občega informiranja v svetu.
Slovenskega jezika (razen izjem) nihče ne razume in se ga tudi ne trudi razumeti. Res pa je, da se Slovenci s trudom lahko naučimo dosti jezikov. Esperanto pa naj bi postal tisti jezik, ki bi bil razumljiv vsem in bi lahko pomenil enega izmed pomembnih „svetov-nih" jezikov.
Leta 1971 so na Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah v okviru učnega programa začeli učiti esperanto in to pod vodstvom prof. Grabnarjeve. Učenje je trajalo tri leta in 15 esperantistov se je naučilo tega jezika. Od takrat se tečaj začenja vsaka tri leta in poteka v skupnem delu, kajti brez tega se člani porazgubijo. Celotna dejavnost se odvija v okviru osnovne organizacije ZSMS Domžale, kjer dela posebna komisija. V tem nam pomaga tudi Občinska konferenca ZSMS, vendar pa člani nimamo zagotovljenih dovolj sredstev, da bi lahko nemoteno delovali. Krajevna skupnost je zavrnila prošnjo za pomoč, Občinska izobraževalna skupnost pa jim še ni odgovorila.
Naš delovni program je zelo pester. V mesecu marcu smo izvedli samostojno tekmovanje in srečanje mladih esperantskih klubov Slovenije, ki je bilo združeno s sejo Komisije za mladinsko dejavnost pri Zvezi esperantskih društev Slovenije. S sovrstniki smo obiskali tudi Volčji potok in se ustavili pri spominskih obeležjih iz časa NOB.
V svojem programu predvidevamo ureditev vitrine, kjer bomo krajane seznanjali z našim delom, jeseni organizirali ponovni tečaj in razvili še druge aktivnosti.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite vsak torek med 2(Xin 21. uro v prostorih Osnovne organizacije ZSMS Domžale, kjer imamo tudi sestanke.
Sandi Klavžar in Jože Rugelj
(Nadaljevanje s 14. strani) | tolikšna vlaganja v kmetijstvu, ki bodo omogočila doseganje take vrednosti proizvodnje in storitev v kmetijstvu. To v postopku ugotovi pristojni občinski upravni organ.
Status kmeta pa ne more pridobiti občan, ki ima v lasti manj kot 1 ha kmetijskega zemljišča.
Stranka, ki želi dobiti odločbo statusa kmeta in izpolnjuje navedene pogoje citiranega zakona, mora v vložišču Skupščine občine Domžale dvigniti vlogo, jo natančno izpolniti ter kolkovati s 24 din.
Za podrobnejša navodila se občani lahko zglasijo v času uradnih ur pri svetovalcu za kmetijstvo, soba št. 51/11. nadstropje Skupščine občine Domžale.
Oddelek za gospodarstvo in finance
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA DOMŽALE 79
Vsak kraj je ponosen na mladinsko delovno akcijo. MDA Domžale 79 je prav gotovo odjeknila pozitivno. 47 brigadirjev i(j$ Šhndrove brigade predstavnikov OŠ Josip Broz Tito in Usnjarske srednje šole, je še enkratna potrditev, da ima brigada v mši družbeni ureditvi velik pomen in zato tudi upravičeno dobi vsestransko podporo.
Nosilec akcije je bih 00 ZSMS OS Šlandrove brigade. Brigada si je zadah phn urediti groba deh športnega parka šole.
A tletska steza, tribuna in igrišča ob šoli so hitro dobivah svojo pravo podobo. Nekaj del je brigada opravih na domžalskem stadionu. Skupno so brigadirji opravili okoli 2800 delovnih ur. In kot pravi vodja prve brigade Igor Matičič to ni njihova zadnja akcija v Domžahh. Pesem in navdušenje ob delu je zvabilo k akciji tudi domačine iz soseske. Kar deset odraslih se je eno popoldne vključilo v delovno akcijo. Izostati niso hoteli tudi učitelji iz OŠ Šlandrove brigade, pa mhdinci tovarne Helios, pionirji šole in posamezniki. Življenje brigadirjev je potekalo enako kot v drugih brigadah, le da so prespali na svojih domovih.
Zadnji večer smo se zbrali ob tabornem ognju. Med brigadirji se je spletla nova prijateljska vez. Veseli obrazi, stiski rok, čeprav nekoliko žuljavih. je potrdilo, da je akcija DOMŽALE 79 uspela. Tudi brigadir Laidi Farid iz Alžira bo odnesel vesele spomine iz brigade v svojo domovino.
Jože Smrdelj
Ker šoli so potrebni dehvci jim jaki,
smo javili se mi korenjaki.
Pod nami plešah bodo polja sreče,
brigadir vztrajno, zemljo meče.
Kot naši dedje vkopali se bomo v zemljo.
Ne bodo uničili nas žulji,
čeprav nam bo hudo.
Ne bodo uničile nas rane hude,
čeprav dolge delovne nam bodo ture. brigadir Srečo
TL<^   *ajW?|' Lem
k»«io  »auSlfc,' pGa«a(i
\
Jot. ?ai pw«e(^
' rect, to kuna |„ f
rut Ke.
rt čc
A .
} \ nt**, uvuiotf
Tinjaj
»S f
Kom
denar, ca 0  * zU-h.
fnM. motiku« JIm. t*u~~<u* .*~ jt St>ki%pe,rt m*****--/*,
r ^^«,1« JLp.Mt«M »a««*>
V^l «*K,W n ~kf. •Ih*-* u m, Mi >»u«. fejt
^(Hite^ft _ M-Ilfcf «y ...J
g,       *_) WK «*&. itip |
ll
I
NADLEŽNA FOTOGRAFIJA. Takšen motiv je zabeležil naš fotoreporter na stenčasu mladinske delovne akcije v Pečah, kjer so brigadirji čakali na samoupravno dogovorjen izkop trase za nov vodovod, katerega bi morala narediti komunala. Slika dovolj zgovorno kaže, kako nekateri „resno" jemljejo dogovorjene obveznosti.
VRHPOUE PRI MORAVČAH
V začetku leta je bil redni letni občni zbor Rdečega križa na Vrhpolju. Novoizvoljena predsednica Olga Brodar je skupaj s člani upravnega odbora začela široko akcijo za pridobivanje novih članov in skušala poživiti dosedaj ne preveč aktivno delo. Tako so bile po posameznih vaseh zadolžene tovarišice, katerim je uspelo v kratkem pridobiti 128 novih članov Rdečega križa. Poleg tega je odbor zelo resno vzel tudi priprave na krvodajalsko akcijo, nenehno skrb za ostarele občane, uvajanje mlajših v delo odbora. Na zadnjem sestanku so sprejeli obsežen delovni program, številna udeležba mladih pa je porok za še boljše delo krajevnega odbora Rdečega križa na Vrhpolju.
Jože Novak
PREDAVANJE O PRVI POMOČI
Krajevna konferenca ZSMS Vrhpolje Zalog - sekcija Rdečega križa je pripravila predavanje o prvi pomoči. Predavatelj je bil dr. Radomir Djurič iz Moravč. Tega zanimivega predavanja se je udeležilo veliko število krajanov, predvsem mladih, ki so z zanimanjem sledili predavanja. Na koncu so se dogovorili, da bodo podobna predavanja še organizirali, saj skušajo s tem pomagati odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti in seznaniti občane z mnogimi vprašanji z zdravstvenega področja.
Jože Novak
OGLAS
Med počitnicami instruirani matematiko za osnovne bi srednje šole. Naslov v ured ništvu glasila.
OGLAS
Takoj sprejmem v službo brivsko-frizersko vajenko Nudim lahko tudi hrano in stanovanje. Telefon št.: 721-594, SAJE Milena, Radomlje, Cesta borcev 7.
OGLAS
Dijak išče sobo v Domžalah ali bližnji okolici. Vital VEK, Ljubljanska 62, Domžale.
OGLAS
V uk sprejmem dva vajenca avtokleparske stroke. PIŽEM Rado, Mala Loka 15 (pri Dragomlju) — 61230 Domžale.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJE
v šolskem letu 1979/80 naslednje šole in tečaje:
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - 7. in 8. razred za vse tiste, ki
niso uspeli končati osnovne šole
DVOLETNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO - 1. in 2. letnik Pogoj: končana osnovna šola in starost nad 17 let — zaposlitev DVOLETNO DELOVODSKO TEKSTILNO ŠOLO - 1. letnik tkalske in konfekcijske smeri
Pogoj: končana poklicna šola ključavničarske stroke, ali za kroja-čice, šivilje, pletilje in zaposlitev v tekstilni stroki — 2 leti prakse STROJEPISNE TEČAJE
KROJNO-ŠIVILJSKE TEČAJE - začetne in nadaljevalne GOSPODINJSKE (kuharske) TEČAJE TEČAJE ZA VOZNIKE VILIČARJEV
Pogoj: končanih vsaj 6. razredov osnovne šole, starost nad 18 let, zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti ali vozniški izpit TEČAJE ZA SKLADIŠČNO POSLOVANJE za delavce, ki opravljajo dela in naloge v skladiščni službi
TEČAJE ZA ČUVARJE IN VRATARJE, namenjene delavcem za uspešno opravljanje službe varovanja v OZD in TOZD TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA za delavce, ki delajo v gostinski in prehrambeni stroki
TEČAJE ZA UPRAVUALCE „S" NAPRAV za delavce, ki delajo
na nevarnih mestih ogroženih od eksplozivnih zmesi
TEČAJ ZA SNAŽILKE, namenjen delavkam za usposobitev in
seznanitev z različnimi pripomočki za čiščenje
TEČAJE NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - začetne in
nadaljevalne
TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU za profile delavcev v delovnih organizacijah.
PREDAVANJA: v šolah za starše in šolah za življenje, o prometni varnosti, za šole in delovne organizacije.
Skupaj s Klubom samoupravljalcev organiziramo vse oblike DRUŽ
BENEGA IZOBRAŽEVANJA:
šolo samoupravljanja — šolo za delegate
usposabljanje v osnovnih organizacijah ZK
seminarje za kandidate in novosprejete člane ZK
politično šolo in dopisno šolo marksizma
seminarje za vodstva in članstvo DPO
posvete in tribune z različnih tematskih področij
vse ostale oblike na podlagi medsebojnih dogovorov.
USPOSABLJANJE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN SAMOZAŠČITO na podlagi dogovora z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine, pristojnimi odbori v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
V posamezne oblike izobraževanja in usposabljanja se lahko vpišete VSAK DAN in PRVO SOBOTO v mesecu od 6. do 14. ure v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE DOMŽALE, Kolodvorska 6/1, kjer dobite tudi vse potrebne informacije ali po telefonu na številko: 721-082.
e
agroertK)na osuoo ctomžale
tozd prašičereja ihan
61230 domžale, ihan 48, Slovenija, Jugoslavija
objavlja
prosta dela in naloge
5 NK DELAVCEV
za opravljanje del na farmi prašičev v Ihanu.
Osebni dohodek od 5.000 do 5.500 din; stanovanja ni Delo se lahko nastopi takoj.
Pismene prijave pošljite na naslov: Agroemona Domžale, TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, p. Domžale, v 15. dneh od dneva objave.
r
ŠKOFIC MARTINA OPTIKA KAMNIK čestita delovnim ljudem in občanom za praznik in se priporoča.
IVKI V SPOMIN
Težko in nedoumljivo je dejstvo, da je morala mnogo prezgodaj umreti naša dolgoletna, zvestin požrtvovalna delavka medicinska sestra - IVKA KRŽI-ŠNlK.roj. SIMIC.
Se vedno iammo občutek, da sestra IVKA še pride, da jc njena odsotnost le začasna in da bo kot vselej delila z nami vse, kar nam prinese naš skupni vsakdan.
IVKA KRŽlSNtK se je rodila 19. 8. 1931 v Domžalah, v napredni delavski družini. Sestrski poklic jc pričela opravljati 15.5. 1950, začela jc pionirsko delo v takratni Splošni ambulanti v Domžalah.
V vseli 29 letih, ko je bila med nami. je bila vselej pripravljena prevzemati naloge, pomagati. Bila je izredno zanesljiva in požrtvovalna delavka, sodelavka in dobra prijateljica. Svoje osebne skrbi, ki jih ni bilo malo, je znala podrediti širšim interesom. Bila jc ljubeča in skrbna mati svojim trem sinovom.
Našo IVKO smo imeli vsi radi. Ob odprtem grobu, ki ga je zagrnilo cvetje in zakrila množica njenih ljudi nas jc prevzela misel, da najboljši ljudje naj-češče odhajajo prvi. Izgubili smo jo. vendar nam bo v naših mislili in srcih ostala za vedno.
Kolegice
ZAHVALA
Oh boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
1 RANČISKI MUŠIC i/ I rzina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom m znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli ustno in pismeno sožalje, poklonili vence in cvetje ter tudi tistim, ki so namesto cvetja darovali v človekoljubne namene in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat naša iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brala
MIHA MOČNIKA iz Studc
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem m znancem za izročeno sožalje, darovano cvetje in za spremestov na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku za poslovnilni obred in Domžalski godbi za zaigrane žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Angela, sin Ione z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame ANU HRIBAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju, dr. Cerarju, sestri Ivanki, patronažni sestri in Onkološkemu inštitutu, dr. Percu za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala velja tudi župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru, krajevni organizaciji ZB NOV Ihan in ZVVI Domžale, praporščaku in Dragici Kolenc za izčrpen in nepozabni poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: Janez, Minka in Anica z družinami
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, prababice sestre in tete
MARIJI- JANČIOAJ iz Dol pri Moravčah
se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom in prijateljem, ki so ji pomagali v njenih najtežjih dneh, dr. Djuriču in zdravstvenemu osebju iz Moravč pri lajšanju njene dolge bolezni. Dolžni smo zalivalo vsem za izrečena sožalja, darovalcem cvetja, organizaciji ZB NOV in BBI Moravče, trgovskemu podjetju Napredek in delovnemu kolektivu tovarne Toko. Iskrena hvala govorniku Ivanu Veselu za poslovilne besede, praporščakom, župniku, pevcem in godbi za pesmi in žalostninkc ob zadnjem slovesu.
Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste dostojno in trajno počastili njeno življenjsko delo in trpljenje.
žalujoči: vsi njeni
SPOMINI
Del borcev VDV čete oktobru 1944 na Koprivni. Na skrajni desni jc Tonček, preti njim sedi mitraljcz.ee Jože. tretji jc Alfonz Avbelj- Savo. zraven pa Stane Medvešček, ki je bil novi komisar čete
Letos maja meseca smo borci VDV čete Gorenjskega bataljona slavili 35-letnico na Martin vrhu nad Selško dolino. Naša četa je delovala na območju kamniškega okrožja. Moram priznati, da sem v tej enoti preživel lepe. pa tudi zelo tc/.kc trenutke. Četa jc imela dobre, hrabre in vesele borec, ki so bili vedno pripravljeni na vsako akcijo in tudi zapeli smo v neposredni bližini nemških in belogardi-stičnih postojank. Poraza nismo poznali in tudi umika ne, vse do 28. septembra 1944, ko je namestnik komandirja čete Traven Janez Filip izdal četo. Takrat je svojo skupino borcev pripeljal gestapovcem naravnost v roke, da so vse žive ujeli. Tudi za drugo skupino je povedal kje se bomo po končani akciji dobili. Tako smo namesto Filipove skupine pričakali Nemce in belogardiste na Ko-menski Dobravi. Začel se je boj za preboj iz obroča. Padle so tudi prve žrtve, meti njimi brata Ciril in Metod Kosec iz Mcgnša.
Ko smo poročali štabu bataljona o tragediji in izdajstvu Filipa, smo bili poklicani v štab, ki se jc takrat nahajal v Koprivni nad Bohinjem. Pot iz Kamnika nas je vodila izpod Krvavca preko Tržiča, Begunj, Valvazorjevc koče pod Stolom, Golice in Kope nad Mojstrano, kjer smo ponoči prekoračili reko Savo in nadaljevali pot na Mežakljo in v dolino Ra-dovne. Tja smo prišli prav takrat, ko so Nemci ubili vse vaščane in zažgali vse domačije. Moram priznati, da nas jc to zelo potrlo, kljub temu pa smo morali nadaljevati pot v smeri Gorij pri Bledu in naprej po cesti proti Pokljuki. Zaradi tako dolge poti in hoje, saj smo hodili skoraj dva dni, smo bili precej utrujeni pa tudi izčrpani. Borci st> prosili za hrano, zato sem prosil pri neki hiši pod Pokljuko za hrano. Na dvorišču sta bila mož, žena in nekaj otrok, prosil sem za kruh in zaseko. Žena je odgovorila,
tla nima kruha. Zato sem rekel, da bom sam v hiši pogledal, če je to res. Takrat je dvignila vile in rekla, samo korak napravi proti hiši pa te prebojem z vilami, I udi jaz sem mitraljezcu Jožetu rekel, da nastavi mitraljez na /eno in spusti rafal v njo takoj, ko dvigne vile. Tako smo z lahkoto prišli do treh hlebcev kruha, zaseke in smetane. Pri Mrzlem studencu na Pokljuki smo se dobro okrepčali in nadaljevali pot na Koprivno, ki je takrat bila svobodna. Tli sva se spet srečala s Tončkom komandantom bataljona. Povedal sem mu 0 izdajstvu čete, t) ujetih ranjenih in mrtvih borcih. Nato smo nekaj dni poči-
i -i w ^O-* , ^ jO-*
vali in se pripravljali na vrnitev v kamniško okrožje.
Nepričakovano pa sem postal sovražnik NOB in bil od strani nekega političnega delavca iz Bohinja obsojen na smrt zaradi prehrambene akcije, katero sem napravil med potjo na Pokljuko. Več dni sem bil pod stražo in čakal na usodo, pri tem pa opravičeval akcijo. Večkrat sem se pogovarjal s Tončkom o tem dogodku in on me je rešil krivične smrti. Moram povedati, da semm akcijo napravil pri zelo zavedni partizanski mami, ki je bila vedno pripravljena pomagati partizanom. Ker nas ni poznala in ker smo prišli po cesti iz Gorij, je mislila, da smo raztrganci. oziroma preoblečeni gestapovci z Bleda. Tudi po vojni je Tonček izvedel, da je bil politični aktivist i/ Bohinja gestapovski agent, ki je zaradi tega zahteval smrt poštenega in zavednega partizana. Takrat je Tonček štabu bataljona in prisotnim terencem povedal, da me dobro po/na, saj sem bil pri njemu na Jesenicah komandir grupe VOS in da ne dovoli izvršitve smrtne kazni. Na koncu je rekel, da bo šel sam k partizanski mami, seji opravičil in ji vrnih kruh, zaseko in smetano.
Nato sem se vrnil s četo nazaj v Kamnik. Pot je-bila prav tako naporna. Mislim, da tukaj ni potreben poseben komentar, saj mi jc 22. julija 1944 na Dobenem padel brat Ciril, septembra pa sem izgubil največ svojih najboljših borcev, prijateljev, med njimi komisarja čete Cirila Kosca - Cija. Prizadela me je tudi tragedija v dolini Radovne in potem Se tako krivična sodba.
Ji
Stanka VARSEK Lija je bila rojena 16. 4. 1924 v Rušah pri Mariboru. Oče je bil ključavničarski mojster, mati pa gospodinja. Stanka je od leta 1935 živela pri svojih starših v Domžalah, Taborska 9. Osnovno, meščansko in trgovsko šolo je končala v Ljubljani. Zaposlena je biki pri očetu in je delala v pisarni. V njegovi delavnici jc dobila tudi prve slike z delavskim in kasneje revolucionarnim gibanjem. Udejstvovala se je pri Telovadnem društvu Sokol. Takoj v začetku leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Bila jc sekretarka Občinskega komiteja SKOJ za Domžale, in sicer od leta 1943 do odhoda v ilegalo 1944, kjer je delovala kot član Okrožnega komiteja SKOJ za Kamnik in to vse do svoje smrti 6. januarja 1945, ko je skupaj z drugimi aktivisti padla v Rudniku pri Radomljah.
Marija Av6£lj-Nadja pripoveduje najmlajšim v vrtcu ob Kidričevi cesti o .ktivistki Stanki Varšek-Liji, s katero je bila skupaj tistega tragičnega dne, ki so Nemci napadli zemljanske pri Rudniku, ko je med mnogimi izgubila življenje tudi Lija
To so trenutki, ki se ne dajo pozabiti in še težje preboleti, preboleti se ne da tudi smrt mojega komandanta Tončka, ki je zaradi zahrbtne bolezni umrl pred dvema letoma.
Dežman lonček se je rodil 12. junija 1920 v Lescah. Oče je bil tovarniški delavec, mati gospodinja. V družini je bilo 6 otrok. Že zelo mlad se je vključil v delavsko kulturno prosvetno društvo Vzajemnost. Leta 1934, ko je bila ustanovljena partijska organizacija, je izbrala najbolj aktivne mladince v SKOJ, med njimi tudi Tončka in brata Jožeta. Zelo aktiven je bil pri zbiranju sredstev za organizacijo Rdeča pomoč in pri zbiranju podpisov za Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Udeležil seje tudi konference SKOJ-a za jeseniško okrožje.
Na poziv partije je šel prostovoljno v vojsko za obrambo domovine. Maja in junija 1941 je bil organizator mladinskih trojk v Lescah in zbiralec orožja, municije ter drugega materiala. 28. julija Vedno je bil neustrašen borec, mitraljezec, komandir in komandant.
Pri tem pa priznan kot vzoren in sposoben starešina. Med borci priljubljen tovariš, za sovražnike pa strah in trepet povsod, kjer se je pojavil.
Tonček jc resnično legenda za Gorenjsko. Ustvaril je lik borca komandanta in komunista, zato naj ostane vsem nam, posebno pa mladini, v trajnem spominu.
Alfonz Avbelj-Savo
..«„a._a,«a '
H H >•* i-f J
"OOOO^C
POIMENOVANJE VRTCA V DOMŽALAH PO STANKI VARSEK -LIJI
Stanka Varšek
/O domžalska, banka - naša banka
V TRIDNEVNI KOLONIJI SLI KALI ZA TOVARNO UNIOR
DOMAČI LIKOVNIKI V ZREČAH
Tudi v Zrečah ni manjkalo radovednežev
Delovni kolektiv Industrije kovanega orodja Unior Zreče je prijazno povabil likovno društvo ..Peter Loboda" iz Domžal na tridnevno slikarsko kolonijo, ki jo je v celoti financirala omenjena delovna organizacija.
V Zrečah so doslej imeli formo vivo, v kateri so umetniki v kov,ni in lesu izdelovali različne skulpture, ki sedaj krasijo ta lepi kraj. Poslej pa bodo. kot vse kaze. imeli vsako leto še slikarsko kolonijo. Slike, nastale v letošnji in prihodnjih kolonijah, pa bodo krasile tovarniške prostore, kasneje pa naj bi našle svoj prostor tudi v galeriji, ki jo tovarna načrtuje.
Naši likovniki so se že v prvi koloniji lepo izkazali, saj so se uspešno predstavili tudi na enotedenski razstavi, ki je prikazovala upodobljene Zreče in okolico.
V koloniji je sodelovalo 10 članov domačega likovnega društva, ki so delo v koloniji večinoma zelo resno vzeli, saj so nekateri naslikali tri in več del.
Udeležencem kolonije so razkazal j tudi tovarniške prostore. Krajani so slikarje povsod lepo sprejeli, vso pozornsot pa sta jim v imenu tovarne Unior izkazala tudi oblikovalec in akademski slikar Goce Kaladžiski. ki je bil pobudnik te kolonije in tehnolog Danilo Oplot-nik. ki se ljubiteljsko tudi ukvarja s slikanjem.
Domžalčani so zadovoljni odhajali iz. Zreč, kjer so bili poleg vsega drugega deležni tudi vzorne postrežbe v tamkajšnjem novem hotelu Dobrava.
Tone Štelancc
MLADI IN NARAVA
NOV USPEH TABORNIKOV
Vsako leto slovenski taborniki preizkušajo svoje znanje in spretnosti, ki so si jih pridobili z izvajanjem svojega programa. To preizkušanje se izvaja na občinskih, področnih in republiških mnogo-bojnih.
Na teh mnogobojih so preizkušanje znanja in spretnosti na naslednjih področjih: orientacijski pohod, kurjenje ognjev, premagovanje ovir, postavljanje šotora iz šotork, lokostrelstvo, spretnostno tekmovanje (vezanje vozlov), signalizacija, streljanje z zračno puško, uporaba šotork v različne namene.
Po več letnem premoru je dvema ekipama domžalskih tabornikov uspelo zmagati na področnem tekmovanju za ljubljansko področje in sicer v naslednjih kategorijah:
- starejše čebelice (tabornice 10 do 11 let);
— mlajši taborniki (12 do 14 let).
Ta tekmovanja so bila letos v Kamniku in Grosupljem. V hudi konkurenci je iz Domžal in Radomelj sodelovalo 6 ekip. od katerih sta dve zmagali, ostale štiri pa so tudi dosegle lepa mesta in sicer od 4. pa do 16. mesta, seveda vsaka v svoji kategoriji.
S tem, ko sta dve ekipi zmagali ha področnem tekmovanju, sta se uvrstili na republiški mnogoboj, ki je bil med 22. in 24. junijem v Šoštanju.
Tokrat je bilo vreme organizatorjem in tekmovalcei i naklonjeno, tako da so vse ekipe lahko nemoteno prikazale svoje pridobljeno znanje in spretnosti. Vsaka ekipa šteje 5 članov in je /uradi pestrosti tekmovanja še kako važno, da svoje znanje uskladijo in prikažejo kaj znajo.
Na začetnem tekmovanju je že kazalo, da se bosta obe domžalski ekipi visoko uvrstili, vendar se je čebelicam drugi dan nekoliko za-
taknilo in upanje na uvrstitev na eno prvih mest je začelo plahneti. Nasprotno pa so bili naši taborniki po dveh dneh tekmovanja na čelu svoje kategorije s tremi točkami naskoka. S tem pa je nastala psihična napetost ali bodo ta naskok obdržali ali ne. Odločilna je bila zadnja tekmovalna disciplina -postavljanje šotora. Res v tej disciplini niso dosegli prvega mesta, vendar so svojo prednost treh točk zadržali in tako osvojili naslov republiškega prava v svoji kategoriji.
Čebelicam pa tudi zadnji dan ni šlo najbolje in so tako še vedno osvojile osmo mesto. Da je bil boj v tej kategoriji zelo izenačen, pove že podatek, da je bilo med prvo in zadnjo ekipo razlike le borih 10 točk.
Po končanem tekmovanju smo odšli iz Šoštanja z velikim zadovoljstvom, kajti takega uspeha nismo pričakovali. Seveda pa ti rezultati niso prišli sami od sebe, za te rezultate je bilo vloženo veliko rednega in sistematičnega dela, kije teklo skozi vse leto. - Pohvala ne gre samo tekmovalcem, ki so se resnično trudili, pač pa tudi njihovim vodnikom in trenerjem.
Tekmovalni ekipi sta bili v naslednji sestavi: Mlajše čebelice:
KRANJEC Natalija, LISKAR Karmen, JELŠELNIK Tanja, VODLAN Marija in LISJAK Zvonka
Mlajši taborniki:
PUSTOTNIK Andrej. PODBEV-ŠEK Boštjan. NOVAK Marko, MANDLLJ Marko, STARE Janez, STARE Matjaž, ZALOKAR Samo.
Na letnem taborjenju v Bohinju, ki bo med 10. in 30. julijem, taborniki ne bodo počivali, pač pa se bodo spet začeli pripravljati na nova tekmovanja, spoznavali naravo, osvajali nova znanja in spretnosti ter utrjevali samoupravno družbeno in družabno življenje.
J.C.
OBVESTILO
Planinsko društvo Domžale obvešča člane, da lahko d.ignejo članske izkaznice in znamkice v društveni pisarni. Krakovska 26, vsako sredo in četrtek od 19. do 20.30 ure in pri Maksu Pre-lovšku, Depala vas 22.
Odbor
RALLY „1 AM-LUKOVICA"
V soboto, 30. 6. 1979 je AMD Lukovica ob pomoči sose njih AMD Moravče, Domžale in Mengeš organiziralo 3. turistični avto rally za prvenstvo „Štajerska 79".
Pokrovitelj rallva je bila tovarna ,JAM" iz Kruševca, s katero naše društvo dobro sodeluje.
Na startu v Lukovici se je zbralo 32 tekmovalcev iz desetih avto-moto društev. Tekmovalci so morali prevoziti 82 kilometrov in opravjti 5 spretnostnih voženj. Te si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so lahko uživali ob drznih vožnjah nekaterih tekmovalcev.
Gilj rallva je bil v Moravčah, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov, ter podelitev pokalov in diplom najboljšim voznikom in sovoznikom. Rezultati:
Razred do 785 cem:
1. Kersnik (irisa Lukovica
2. Cerar Janez Lukovica
3. Pavlin Milan    Slov. Bistrica
Razred do 905 cem:
1. Cokan Mirko Lukovica
2. Mlakar Alojz    Slov. Bistrica
3. Medja Branko   Slov. Bistrica
Razred do 1150 cem:
1. Krcmžar Vlado - Slovenj Gradec
2. Sovič Bojan - Slov. Bistrica
3. Pogačar Darko - Lukovica
Razred nad 1150 cem:
1. Prcač Srečo Litija
2. Kranj Rafko   Slov. Bistrica
3. Verbe 1'ranc - Litija
Razred ŽENSKE:
1. Razgoršck Danica - Ravne
Generalna uvrstitev:
1. Čokan Mirko Lukovicu
3. Mlakar Alojz   Slov. Bistrica
Uvrstitev ekip:
1. Lukovica I.
2. Slov. bistrica I
3. Slov. Bistrica II Andrcjka T.
KAKO BODO IZGLEDALI MALI OGLASI V LETOŠNJEM LETU:
- Dekle išče fanta z avtomobilom s parno številko. Sestanki možni vsak četrtek in zadnji vikend v mesecu.
— Dobro informirane potrošnike prosim, da sproti obveščajo, katere trgovine prodajajo za obveznice.
OGLAS
Zamenjam enosobno družbeno komfortno stanovanje 39 m- v Ljubljani središče občine. Zamenjava po dogovoru in proti nagradi. Interesenti naj sporočijo naslov v uredništvo glasila.
r
NOVO V DOMŽALAH
EKSPRES POPRAVLJALNICA ČEVLJEV - KIOSK Ob domžalski tržnici, poleg Slaščičarne Lenček Hitre in solidne usluge
SE PRIPOROČAM M , , .
M. Kokalj!
PREGLED DELA AMD LUKOVICA
Člani AMD Lukovica so se zbrali na rednem občnem zboru in pregledali rezultate svojega dela v pretekli sezoni. Med več kot 150 člani so bili tudi Janez Trošt, predsednik izvršnega odbora AMZ Slovenije, Boris Korbar, sekretar te Zveze, Franc Jarc, predstavnik Sveta za vzgojo in varnost v cestnem prometu, Pavlic ing. Miha, predsednik Zveze za tehnično kulturo in članica predsedstva AMZ Jugoslavije Viktorija Vizjak. Poleg teh so prisostvovali občnemu Poleg teh so prisostvovali občnemi zboru tudi ustanovitelji in častni člani: Jože Čokan. Martin Andrcj-ka. Rudi Ccrar in državni prvak Marjan Avbelj.
Poročilo o delu društva je podal predsednik Silvo Andrcjka in v njem opozoril na veliko aktivnost društva ter na številne nastope njihovih članov na republiških in državnih tekmovanjih. Dejstvo je, da je društvo z načrtnim delom vzgojilo vrsto odličnih tekmovalcev, ki so tekmovali v prvi in drugi ligi:  Vladimir Andrejka, Marjan
Avbelj, Mišo Urbanija, Katja Usenk in vrsta drugih. Vidne uspehe pa so dosegli tekmovalci tudi na različnih rallyih, in to v ženski in moški konkurenci. Med moškimi so znana imena: Kersnik, Čokan, Cerar, ženske ekipe pa so posegale po najvišjih lovorikah.
Svojo aktivnost pa je društvo preneslo tudi med pionirje osnovne šole Janko Kersnik Brdo. Tako je dana velika možnost, da bo društvo stalno dobivalo nove člane, jih pravilno vzgajdo v tekmovalce in s tem imelo možnost tudi v bodoče dosegati vidne rezultate.
Ob zaključku so sprejeli obširen program za letošnje leto, izvolili nove organe in si ogledali razstavo, ki ponazarja njihove številne uspehe, ki so jih dosegli doma in tudi izven meja naše domovine. Na razstavi, ki jc bila odprta tudi za ostale, je marsikateri občan spoznal, kako uspešno tekmujejo člani AMD Lukovica na različnih tekmovanjih.
Andrcjka ing. Martin
ŠPORTNA ZNAČKA
TELESNA VZGOJA NAJMLAJŠIH V PRESERJAH
Programi telesne vzgoje za najmlajše pod motom ŠPORTNI' ZNAČKE so v naši občini prisotni že nekaj let.
Pred nekaj leti se jc rodila ideja, kako našo mladino in njihove vzgojitelje aktivirati in jim približati telesno vzgojo v najmlajših letih, oziroma izkoristiti mladostno razigranost z željo po gibanju. V to razigranost in željo smo vključili osnovne elemente športnih aktivnosti. Pri tem nas ni vodila toliko misel spoznavanja športnih disciplin kot misel, dati otroku nekaj kar bo lahko koristil v svojem nadaljnjem življenju in delu. Otrok naj se že v najzgodnejših letih sreča s telesno vzgojo, ker jc to doba, ko lahko pridobi največ v smislu gibalnih sposobnosti. Temu smotru so tudi prilagojeni programi športne značke. Organizatorji smo mnenja, da so se otroci z velikim veseljem vključili v izvajanje programov. Enako velja ta ugotovitev za njihove vzgojitelje v VVZ, šolah in v nekaterih športnih društvih. Večina staršev jc akcijo sprejela z razumeva-
Pred podelitvijo priznanj, pričakujoči obrazi otrok
njem in odobravanjem, vendar se še vedno najdejo nekateri, ki ne najdejo pravega razumevanja za izvajanje akcije.
Danes predstavljamo KS Prescrje z izvajalci programa športne značke, oba oddelka VVZ, Osnovno šolo Radomeljske čete in društvo TVD Partizan Prescrje.
Vzgojiteljice VVZ, učitelji osnovne šole in vodniki TVD Partizana so se znali organizirati in navdušiti otroke in njihove starše. Res pohvale vredno je njihovo dosedanje delo in usmeritev za bodoče delo.
Odbor za športno značko pri KS Prescrje jc v začetku junija organiziral prireditev ob zaključku tekmovanj za šolsko leto 1978/79. K prikazu svoje dejavnosti v telovadnici osnovne šole Radomeljske čete v Prcscrjah so povabili tudi starše. V programu, katerega jc povezoval Mito Trefalt, so pokazali vse oblike svoje dejavnosti in z njimi navdu šili vse prisotne. Pa še nekaj številk:
V programu za športne značke na prvi stopnji - predšolski otroci, v okviru male šole in VVZ jc sodelovalo 92 otrok, 87 otrok je osvojilo zlato športno značko I. stopnje.
Za skupino petih otrok, ki niso osvojili značke, predvsem zaradi nerazumevanja svojih staršev (smučanje), bo odbor organiziral dodatno aktivnost, da bodo tudi oni osvojili zlato značko.
Program na II. stopnji je razdeljen v dva dela: srebrna značka za 1. in 2. razrede, zlata značka za 3. in 4. razrede osnovnih šol. V program srebrne značke jc vključenih 73 otrok, ki so prejeli majice TVD Partizan - Prescrje.
V program zlate značke jc vključenih okoli 60 otrok, ki bodo dobili značke v septembru, ob Dnevu pionirjev.
Ob tem želimo, da se starši v času letnih dopustov več posvetijo svojim otrokom, pomagajo naj otroku, da tudi on osvoji zlato športno značko.
Ranko Cukrov
RAZKOŠJE DOMŽALSKIH ODLICIJ
ŠPORTNI ŠAMPIONI TU MED NAMI!
MARJAN AVBELJ, tekmovalec v moto-krosu:
star 21 let, izučen avto-mehanik, član AMD Lukovica, član razreda 250 ccm.
ALOJZ GRADIŠAR STRE LEC
je star 21 let, gradbeni tehnik, živi v Lukovici, strelja pa za Strelsko družino Domžale.
Kateri so tvoji letošnji oziroma lanski največji uspehi?
Največji jc vsekakor 17. mesto na tekmovanju Grand prix za svetovno prvenstvo v Karlovcu. Zelo pa sem vesel, da sem potem, ko sem lani osvojil prvo mesto v drugi ligi, letos že kar zmagal v prvi dirki za državno prvenstvo v Savskem Marofu.
Kako si začel pot motokro-sista?
Z motokrosom se ukvarjam 4 leta. Pogojev za moto-kros v Lukovici ni, zato nas jc devetero navdušencev našlo ,.svoje" steze za trening. V Lukovici nas je 9 tekmovalcev v motokrosu, v moji kategoriji 4. Začel sem kot ljubitelj konj, tistih pravih — živali. Dostikrat sem jezdil konja na gasilskih in dmgih prireditvah, veselicah. Nekoč sem šel s stricem v TRŽIČ, kjer pa so me navdušili -jekleni konjički.
Ali doma z razumevanjem gledajo na tvoje športno udejstvovanje?
Takrat ko sem pripeljal domov prvi motor je bilo hudo in me niso razumeli, dokler niso prišli uspehi. Sedaj me pa že vzpodbujajo.
Motorji so draga reč, kdo ti jih kupuje?
Sam, čisto sam. Od nikoder ni bilo (vsaj do danes) nobene pomoči. Slišal sem, da pri telesni kulturi obstajajo sredstva tudi za financiranje tehnične kulture, sredstva so za šport namenjena tudi pri AMZ - vendar je šlo vse doslej le iz mojega žepa. Da sploh lahko tekmujem, se moram resnično vsem odreči.
Kaj pa napovedi, obeti?
Počakajmo julij, avgust, september, ko bo konec letošnjega državnega prvenstva bo vse jasno!
Dosedanji uspehi?
Že nekaj let nazaj mi na republiškem prvenstvih uspe uvrstitev med najboljše tri. Tako sem leta 1977 zasedel II. mesto v disciplini MK puška, 60 strelov-leže in III. mesto v disciplini 3 x 20 tudi z MK puško. Leta 1978 sem bil republiški prvak v disciplini MK puška 60 strelov — leže tako v mladinski kot tudi v članski konkurenci. Letos sem republiški prvak v isti disciplini v članski konkurenci.
Lani sem nastopal v republiški reprezentanci v kategoriji mladincev, letos pa v kategoriji članov. Tekmoval sem na državnih prvenstvih (11. mesto), na Turnirju republik, na medrepubliških tekmovanjih in na troboju Gorenjska-Koroška-Beneči-ja-
Tvoji cilji?
Prizadeval si bom doseči kategorijo „Zvezni mojster stelec". Normo za ta naslov sem lani sicer že izpolnil, vendar žal takrat, ko sem kot mladinec nastopal v članski konkurenci. Takrat sem nastreljal tudi svoj osebni rekord, 592 krogov od 600 možnih, z malokalibr-sko puško proste izbire, v disciplini 60 strelov leže. Upam, da bom cilj dosegel. Občinska strelska zveza Domžale mije letos nabavila novo tekmovalno MK puško proste izbire. Čeprav sem zamenjal orožje, sem bil že blizu potrebnega rezultata. Morda bi ga tudi že dosegel, če ne bi imel tolikšnih težav zaradi strelišča. V občini strelišča nimamo, pa moram hoditi trenirat v Ljubljano. Tudi trenerja žal nimam, pa zato treniram in tekmujem brez posebne strokovne pomoči.
SERVIS    ZA   RADOVEDNE    OBČANE    DOMŽALSKE OBČINE
TOKRAT MLATIJO MENGŠANI
POROČILA
Agencija I irbec nam javlja, da je v Mengšu in njegovi okolici preslabo razvito iformiranje. Občinskega poročevalca dobijo najprej na pošti, tam pa dežurni raznašalec razporedi, komu je časopis nujno potreben: najprej ga dobijo nekateri funkcionarji in višje osebnosti, po kakšnih 14 dneh pa pridejo po rang lestvici do konca. Tri gospodinje s severnega konca Mengša pa so trditev hotele ovreči, češ, da je informiranje v Mengšu na zadovoljivi ravni, saj so same vseskozi maksimalno napre-žene v to delo. Zaradi boljšega obveščanja predlagajo novo obliko informiranja - ustni časopis „Glas klepetulj".
Zaradi neusklajenih planov zem-ljiško-kmetijske skupnosti in urbanističnega biroja je izumitelj Brane Brihten predlagal, da bi v Mengšu gradili na večih področjih predvsem pa na Zavrteh, hiše na stebrih. Zgoraj bi ljudje normalno stanovali, spodaj pa bi kmetje še naprej orali.
Po najnovejših podatkih so mengeški gasilci nabrali premajhen prispevek za gradnjo novega gasilskega doma. Nekateri krajani novejših hiš so se menda izgovarjali, da prej ne prispevajo nič, dokler jim ne pogori do tal. Kako bodo takšni krajani potem sploh kaj prispevali, še raziskujejo?
Šport. Na mengeški trim stezi je bilo preteklo soboto tekmovanje. Najboljši čas je dosegel Zvone z Zavrtov. Z drugimi časi vam žal ne moremo postreči, ker je bil Zvone hkrati tudi zadnji. Bil je namreč edini na trim stezi.
Iz jame blizu Tatjane so rešili tri delavce mengeškega Komunalnega podjetja. Po nepreverjenih podatkih so bili ti delavci veliko več v gostilni kot pri svojem delu, zato je Komunalno podjetje Mengeš predlagalo, da naj jim prvega izplača plačo kar gostišče Tatjana. Delavci so se baje strinjali, vendar je bil zapitek že prevelik, zato so se vrnili na delo - k Pavovcu.
MALI OGLASI
Prodam več kubikov peska in sodra, različne granulacije. Anton Obccstnik, Glavna cesta 13. Pesek, ki ga zgubljajo tovornjaki skozi naselje, rade volje tudi zamenjam za nekaj ur miru.
Brezplačno oddam zastavo, ki mi jo je podarila KS, da bi jo razobešal ob praznikih. Sem namreč precej boječe narave, zato vam jo z velikim veseljem odstopim. Pepc Plah, Nezavedni dol 1.
Jutri, v soboto, bo licitacija Tonhovega toplarja. Prodan je bil sicer za dva stara milijona, ker pa se nihče ne zanima, da bi ga tudi za ta denar podrl, bomo ceno ustrezno zvišali. Pridite, ne bo vam žal -hkrati pa se lahko postavite v vrsto za zdravstvene usluge, saj bo tu stal novi zdravstveni dom; koliko časa pa je treba čakati, na zdravstvene storitve, računajte že zdaj.
Prodam dve češplji po minimalni ceni, ker bodo pri mojem vrtu razširili cesto. Češplji sicer nista veliko vredni, lahko pa jih uporabite za obrambo, da vam ne bi bilo treba plačati prispevka za asfalt. Janez in Johana Razdražen, Češpljevo naselje 9.
Kupim malo rabljeno protezo, ker jo nujno rabim. Lahko tudi kakšen teden počakam, saj je to v primerjavi s časom v zobni ambulanti komaj kaplja v morje. Miha Brezzob, Votlina brez odmeva 3, Dobeno.
V najem damo rekreacijski center pod hribom. Če ste zelo zagnani,ga lahko tudi,sami uredite, za pomoč pa se obrnite k delovnim organizacijam. Ko bo vse nared, ga bomo vzeli zopet nazaj. Ponudbe pod šifro: „Kaj pa je to: prostovoljna delovna akcija? !"
Kupimo neonski napis Rašica na novi samopostrežbi nasproti Pa-vovca. Če ga ima kdo odveč, naj ga prosim - podari, ker ga sicer letos še ne bomo imeli.
OBVESTILA
Vsem zainteresiranim sporočamo, da se lahko nekoliko aktivneje ukvarjajo s svojimi partnerji, ker se bo se letos začel graditi v Mengšu drugi vrtec. Pohitite torej, da vrtec ob otvoritvi ne bo prazen. Možni treningi glede te dejavnosti so na širšem območju Gobavice.
Vse tiste, ki mislijo umreti v naslednjih petdesetih letih, obveščamo, da je na KS razstavljen projekt novega krožnega pokopavanja v Mengšu, po katerem današnji razkošni spomeniki ne bodo prišli do izraza. Javna razprava še traja, zato si oglejte maketo. Datuma pokopov še živečih Mengšanov zaradi objektivnih razlogov ne moremo objaviti.
Na mengeško kočo bo začela z 30. junijem tega leta voziti gondol-ska žičnica s kapaciteto 1200 ljudi na dan. Vsak deseti se bo 31. 6. lahko povzpel zastonj, posebno še, če bo imel dobre čevfje. Za obisk se priporoča PD Mengeš, ki hkrati obvešča, da je na koči organizirano nočno življenje, ne samo za posameznika, ampak tudi za dvojice brez krmarjev.
Klic v sili! Neznano kam je odšlo več lastnikov vikendov z Dobenega. Kdor bi kaj vedel o izginulih črnih graditeljih, naj javi takoj na najbližji urbanistični urad ali na KS. Omenjenim vikendašem bi radi sporočili, da jim bodo letos vodovod zagotovo napeljali, le doma naj bodo, saj bodo prispevek zanj plačali stalno živeči Dobenčani.
ČESTITKE
Prva čestitka je danes namenjena ljubljeni teti PTT-cjcvki, po domače Pošti, ki danes praznuje deveto obletnico obljub o priključitvi telefonov. Še veliko nadaljnjih uspehov in skorajšnjo potrditev prispevka na dober milijon - ji želijo pohlevni Mengšani in okoličani, vnuček Di-narček pa ji pošilja koš poljubčkov.
Se na mnoga leta kličejo krajani Topol in v ponedeljek spet nasvide-nje znanki Slovenija-cesti, ki jim v zahvalo pošilja nov oblak prahu.
Vsem tistim, ki so že plačali izglasovani prispevek za kanalizacijo in asfalt, iskrene čestitke in mirno spanje, ostalim pa lep pozdrav in kaj kmalu spet nasvidenje    KS Mengeš.
Beli golobček naj /daj poleti do mengeškekega parka, kjer naj se ustavi in s kljunčkom pozdravi vse tiste vrle mladeniče, ki so odlomili koše za smeti. Najlepša hvala za nesebično pomoč1 pri urejanju okolice in še mnogo operacij vsemu strežnemu osebju, posebno pa dr. Objestne-žu - ranjena pacientka Čistoljuba Narava.
Srečno pot in še bolj uspešno parkiranje na že tako ozkih mengeških pločnikih želijo vsem tovornja-karjem, posebno tistim s prikolicami, ter da bi se zdravi vrnili iz obcestnih gostiln    mengeški pešci.
Naslednja melodija je namenjena tudi vsem tistim, ki dopolnjujejo našo prelepo okolico z raznimi odpadnimi artikli, papirji, gumami in podobnimi lepotnimi sredstvi. Prijeten petkov večer in čimboljše počutje v krogu najdražjih - Pepc Tečen iz Parka.
Vsem prebivalcem nad Emonino samopostrežbo želijo prijetno počutje in dober nakup v bodoči povečani trgovini - vsi drugi Mengšani in okoličani, ki se zaradi tega ne razburjajo.
MENGEŠKE ZNAMENITOSTI
Ko se pripeljete v Mengeš s kamniške strani, zagledate na desni prvo mengeško znamenitost - kupe odpadkov plastičnih snovi in druge navlake. Pogled na ta košček raja na mengeškem koncu vam bo zadostoval, da boste z žalostjo v srcu zavzdihnili: Kje so tisti stari, lepi časi, ko še nismo privatizirali, ampak smo vse odpadke /.družno odmetavali v topolsko jamo.
V Mengšu si lahko ogledate muzej, ki je odprt non-stop, vstopnine pa ni. Gre za bogato zbirko paj-čevin, razbitega stekla, propadajočega pohištva in drugih lepot. Ljubljanska Šestica, ki neguje ta objekt, se priporoča za obisk, vseeno pa pohitite, da se ne bo prej sam podrl.
Na Loki pri Mengšu yi lahko ogledate čudovito turistično točko -zožitev mostu proti Dobencm, kije že dobro leto v rekonstrukciji, most namreč, ne Dobeno. Če bodo dela Komunalnega podjetja Domžale tako napredovala, bodo most preimenovali v „Most vzdihljajev" oziroma v „Most kletvic", saj vsakdo zavzdihne oziroma zakolnc, ko gre mimo.
Posebna atrakcija za ljubitelje grafične umetnosti je Mali grafični bienale v naravi oziroma na steni Slamnikovih garaž. Dobro so vidne, če greste na sprehod po parku. Umetnine so narejene s kredo, dopolnjene pa z raznimi napisi. Mengški grafični bienale bo odprt kot kaže - še nekaj let.
Največja turistična zanimivost v Mengšu je glavna cesta. Za restavri-ranje že zmanjkuje denarja, sicer pa se misli Republiška skupnost za ceste povezati z drugim poslovnim partnerjem. Mengeška cesta naj bi postala v sklopu Postonjskc jame njihov dislocirani tozd, saj ima cesta za to vse pogoje - tako v globini kot v velikosti jam.
Tujcu bi v Mengšu tudi lahko razkazali novi zdravstveni dom. Zaenkrat tam še stoji majav kozolec oziroma toplar, toda bodite iznajdljivi in uporabite raje ljudsko medicino - zdravilne rože, ki rastejo naokrog, posušite pa jih lahko med latami. Učinek bo hiter, hitrejši, kot v novem zdravstvenem domu, kjer je že sedaj toliko zapletov, da so zboleli vsi glavni okrog njega.
Reorganizacijski laboratorij za tozd GRADNJE - stanovanjski poslovni blok Domžale
Za praznik občine Domžale čestitajo
GOSTIŠČE
Pri »Konšku« - Trojane
- AVTOMATSKO KEGLJIŠČE
- IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
lk naprmlok domiale
mM
Kolektiv
delovne organizacije
»NAPREDEK« Domžale
TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM
se priporoča za nakup vsakovrstnega po trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
U
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA !
idrometal
RESSE31
Kovinsko in strojno podjetje
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge
—izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
—izgradnja regionalnih vodovodov, —preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
OBNOVA
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE, n.sol.o., Titova 39, p.p. 182/IV,
GRADI IN PRODAJA RAZLIČNE VRSTE STANOVANJ
PROJEKTIRA IN NAČRTUJE
GRADI, PROIZVAJA IN SESTAVUA VSE
VRSTE OBJEKTOV
PRODAJA GRADBENE POLIZDELKE
MELODIJA MENGEŠ
Čestitamo za praznik.
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
TOVARNA POZAMENTERIJE
Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
Mengeš
Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate.
Se priporočamo
Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
ms
DOMŽALE
AVTOSERVIS Domžale
Čestitamo za praznik
Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila,, tovornjake in avtobuse
GOSTILNA "REPANŠEK VID" HOMEC - Bolkova 42
vam nudi
— domača jedila — dobro domačo kapljico — prostor za svadbe
Čestita in se priporoča I
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
"TERMIT" DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
"PLANIKA" KRANJ
TOZD "MOJCA" LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge, in čestita za praznik
ZAVAROVALNICA "TRIGLAV"
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za praznik
in priporočamo svoje storitve
GOZDNO
GOSPODARSTVO
Domiale
Občanom čestitamo za praznik
Za praznik občine Domžale čestita i o
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svoje storitve
Kolektiv čestita
"M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
S
□
□
induplati — Jarše
So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati?
Taborite v šotorih Induplati? Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati?
Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj - in kvaliteta.
TOSAMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
♦ BARVE
♦ LAKI
♦ EMAJLI
. DEKSTRINI
♦ LEPILA
♦ UMETNE SMOLE
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
0» Mi* biti oblečeni SpuiUKJ in elegantno no«ta konfakcijo in pokrivala
S SVOJIMI TOZD:
— Galanterija
— Usnjar na
— Maloprodaja
Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij
Vrhnje usnje in usnjena podloga
tlamnikov in konfekcija
»UNIVERSALE« Domžale
Izdelki to iz koničnih
In MRkottih
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s poslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita
Papirnica Ko icevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih
kartonov,
zlasti s premazom
oplemenitene kartone
za grafično embalažo
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Mengeš
Opravlja:
zidarska, ključavničarska, steklarska in parketarska dela
Priporoča svoje usluge in čestita za praznik !
mL
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
zdelovilci:
Semenarno In Drevesnico Mengei Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tilini pri Murski.Soboti nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in sa priporoča
TOZD
filc
o. sol. 0. 61234 Mengeš
Izdelujemo in prodajamo rohmcne in iglasta filce ter sodobna talne oblogo za pode. Oalovni kolektiv Čestita vsem občanom
Živilski kombinat
»ŽITO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO