313 UDK 821.163.6.09Maister R. Student Journal Savinja Celebrating Its 110 th Anniversary in the Year of General Rudolf Maister Rudolfa Maistra Slovenci najbolj poznamo po tem, da je svojemu narodu po prvi svetovni vojni leta 1918, ko so nastajale nove meje in ozemlja. Vendar Maister ni bil samo vojak in general, ampak tudi pomemben humanist - slovenski pesnik dijakom celjske gimnazije - jaških leposlovnih in znanstvenih vaj Savinja. Pri tem se je pokazal tudi njegov pedagoški talent. Prva številka revije je izšla konec janu- arja 1914. Rudolf Maister, dijaška literatura, Celje, gimnazija, Kon dor, dijaške leposlovne in znanstvene vaje Savinja dor, Abstract Rudolf Maister is best known to Slovenians for holding on to a large part of the country's borders and countries were being created. But Maister was not only a soldier and a general – he was also an important humanist at the start of the century. This paper covers a short period of Maister's life in Celje (from 1 No- period, the Austro-Hungarian captain and Slovenian poet passionately led the students of the Celje Grammar School on their way into the world of literature. He was the editor of their new journal, one that published student - ja. It became clear during this work that he of the journal appeared at the end of January 1914. 314 Vlada Republike Slovenije je 28. junija lani urbi et orbi razglasila, da bo leto 2024 leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, saj to kar poka po šivih od posebej ponosni na 100. obletnico, ko je njihov veliki rojak 15. aprila 1924 v svojem 1 In pri vsem ne smemo pozabiti na Maistra li terata, na 120. obletnico izida njegove prve pesniške zbirke Poezije, temu jubileju pa lahko mirno dodamo še 110 let izhajanja revije Savinja, ki jo je Maister izdajal skupaj s celjskimi gimnazijci. 2 3 V zapisih njegovih sodobnikov in biografov Literarni pratiki fantovskega Vasovalca, v Ljubljanskem zvonu 4 v Slovanu pa dve epski pesmi, Pri belem medvedu in s Pri kratko, vendar so si ga Celjani dobro zapomnili, še posebej mladina. Celje je bilo takrat, podobno kot druga mesta na Štajerskem in Kranjskem, sko. vanje na fronti. 4 To pesem je Maister temeljito predelal in skrajšal – enako je ravnal s kar nekaj svojimi zgodnej šimi pesmimi – in jo z naslovom objavil v zbirki Kitica mojih leta 1929. 315 V Maistrovem letu (tudi) 110 let celjskega dijaškega lista Savinja 5 ki je so v gabrski vojašnici (poznejša vojašnica kralja Aleksandra) na Mariborski cesti. Narodnega lista in Ilustrovanega narodnega koledarja membnejši imeni iz Maistrovega celjskega obdobja pa sta Fran Mravljak, profesor 6 in Miloš Štibler, 5 Mihael Glavan, Mladinska knjiga, 2018, str. 24. Rudolf Maister, gene- ral in pesnik Celjskem zborniku iz leta 1957, str. 272, navajata Glazije. 2021, št. 1, str. 26. Pogled na Cankarjevo ulico, kjer so stanovali Maistrovi (hrani Muzej novejše zgodovine Celje, foto Pelikan, okrog 1920). 316 publicist, ki je Maistra povezal s celjskimi gimnazijci. Vendar so ti na Maistra Takole se tega dogodka spominja eden od tedanjih zasledovalcev 7 napredno oz. liberalno, ki se je zbirala pod pokroviteljstvom kluba slovenskih ganizirali predavanja o politiki, kulturi in socialnih vprašanjih. Imeli so svojo Preporod, Jugoslavija, Glas juga, Omladina gajanje v svetu, posebno slovanskem. 8 Prav tako so poznali literarno dogajanje na 9 V Poezije mu prebiranju Maistrovih verzov. O njih so razmišljali iskreno in neposredno ter 10 7 Fran Roš, Maistrova celjska doba, Celjski zbornik 1957, str. 272. Rudolf Maister, general in pesnik luge, toda podrobnosti o tem niso znane. ostal prijatelj vse do smrti. 10 Vrabec anarhist (4. 11. 2023) in esej Še en steber slovenske literarne moderne k novemu izboru Maistrovih pesmi 317 V Maistrovem letu (tudi) 110 let celjskega dijaškega lista Savinja je bil njegov realizem, pomešan s prešerno ironijo. Tudi njegova epika z mnogimi srbskimi in ruskimi motivi nas je razvnemala. In krepke fantovske pesmi in še 11 12 ali kdaj 11 Fran Roš, Maistrova celjska doba, Celjski zbornik 1957, str. 273. 12 O Narodni dom v Celju (hrani Muzej novejše zgodovine Celje, foto Pelikan, okrog 1920). 318 je stotnik v zgornjem nadstropju tiskarne sedel mednje, sta skrb in strah kar iz poezije ter jim razlagal, kako pomembna je za pesem vsebinska poanta. Ob tej 13 so mu zvezke, polne poezije in proze, da bi jih pregledal, popravil in najboljše – ime zanj je predlagal šestošolec Arkadij Videmšek. 14 moj, ti Kondor, so(l)ncu brat,« poklonil svojemu veliko prezgodaj umrlemu pesniškemu tovarišu Josipu Murnu Aleksandrovu v ciklu pesmi Manom Josipa Murna Aleksandrova cer, glavna naloga kluba pa je bilo izdajanje dijaških leposlovnih in znanstvenih vaj Savinja pa tudi Celju so ljudje pogosto rekli kar mesto ob Savinji. Prva številka Savinje na dvanajstih straneh je ugledala beli dan konec januarja 1914. Snov zanjo je preg V svet, ki ga mrzla zima. in bratoljubja — po oni cesti, ki je bila nedavno še stezica, pa so jo 15 13 Inter nos, v Ljubljani pa 1890. leta Ve- 14 , 1904, str. 7. 15 Leposlovne in znanstvene vaje Savinja 1914, št. 1. 319 V Maistrovem letu (tudi) 110 let celjskega dijaškega lista Savinja svojega kluba ali pa na današnji Can Marico in oba sinova. Starejši Hrvoj stenah Maistrovega stanovanja je viselo vse polno njegovih slik, se spo 16 je pesnik tudi slikar. Še bolj pa jih je kateri Roš v svojih spominih 17 zapiše, da v njej ni manjkala skoraj nobena slovenska knjiga. V lepem sodelova nju in prijateljstvu so tako nastali še trije zvezki Savinje. V zadnjem sta bili svojimi tehtnimi recenzijami izkazal kot perspektiven mlad literarni zgodovinar, 18 Iz teh pe strih dokumentarnih dnevniških strani pa lahko hitro razberemo, kako široko 16 Glede na ta opis Maistrovega stanovanja v Roševih spominih pod naslovom Maistrova celjska doba vnuk Borut Maister, tretja z naslovom iz leta 1896 pa je prav tako v zasebni lasti. 17 Maistrova celjska doba, Celjski zbornik 1957, str. 276. 18 Odlomki iz Puncerjevega dnevnika, Fran Roš, Maistrova celjski doba, str. 278–279. Literarni list Savinja 320 razgledan po politiki, zgodovini in literaturi je bil. Vznemirjale so ga teme in Savinja je bil Braslav Vitogoj, Arkadij Videmšek Gojko, Davorin Ravljen Alja Vanjev, Fran dogovoru s Franjem Malgajem 19 oglašal iz Kranja, pa se je podpisoval kot Smil Savinje so kondorjevci svojemu mentorju in uredniku prinesli na dom, vendar ga Savinja je nehala izhajati. Prav tako sta prenehala delovati ilegalna organizacija mladih radikalcev in Kondor . Savinje. Razlog svetnik, ki je hotel predvsem ugotoviti, ali imajo kakšno povezavo z ljubljanskim prevratniškim gibanjem Preporod. Kondorjevci so se morali zagovarjati zaradi nekaj izvodov Savinje na Dunaju je fantom izreklo le strogi ukor s šolskim zaporom. Hujša je bila nega tivna ocena iz vedenja, saj je bila njena posledica ukinitev pravice do oprostitve 19 Franjo Malgaj se je rodil (1849–1919) v Hruševcu (Šentjur pri Celju), obiskoval je celjsko gimna zijo, jeseni 1913 se je prešolal v Kranj. Proslavil se je v bojih za Koroško 1919, 6. maja 1919 je padel Knjiga o Malgaju, Koroško domoljubno društvo, 2016, str. 30–37, 48–59, 140–148. 321 V Maistrovem letu (tudi) 110 let celjskega dijaškega lista Savinja (Fran Roš: Maistrova Celjska doba, Celjski zbornik 1957). 322 20 ni niti omenil. Ob tem nas po eni strani preseneti zrelost najstnikov, po drugi pa se spet ter zrasli v pomembne slovenske intelektualce, kar nekaj pa so jih vzeli vojne na Koroškem. Bil je urednik Jugoslovanskega Korotana v Velikovcu. Leta 1919 je Ravljenu, Franu Rošu in Ivu Štempiharju, ki je postal pravnik, politik in publi cist. Pisanju se je zavezal tudi Davorin Ravljen. 21 Fran Roš, najbolj nadarjen med Savinji plodovit pisec za odrasle in otroke. 22 Izvodov dijaških leposlovnih in znanstvenih vaj Savinja je ostalo komaj za savinci zapisali na zadnji stra ni v prvi številki Savinje Savinja 20 Maistrovi celjski dobi, str. 279–280, zapiše, Rudolf Maister, general in pesnik, str. 21–22, 21 , 1932, - ških dogodkov 22 , 1933, Korporal Huš in druge zgodbe, libreti za operi Gosposvetski sen, 1921, in Matija Gubec Medvedek 1929 in 1931, , 1972, igri Ušesa cesarja Kozmijana, 1948, in - , 1951. 323 V Maistrovem letu (tudi) 110 let celjskega dijaškega lista Savinja Sklep Rudolf Maister je v kratki dobi, ko je bival v Celju, odigral bolj vlogo kultur je okrog sebe zbiral celjske dijake ter jim s svojim znanjem in izkušnjami odpiral skih politikov in zgodovinarjev (iz obdobja predvsem po drugi svetovni vojni) Tretje, kar je treba poudariti, pa je velika Maistrova karizma, ki se je pokazala tako v Celju kot v bojih za Maribor in severno mejo 1919. v krajih, tesneje povezanih z njim (Kamnik, Maribor, Unec, Ljubljana), potekale številne priredi revije ter dve novi knjigi, slikanica Rudolf in Vojko ali Kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor in nov izbor Maistrovih pesmi Maistrovih trideset 24 Še en steber slovenske literarne moderne, ki se na generalovo poezijo ozira s povsem Viri in literatura Viri Iz Maribora, Jutro, 30. 3. 1934, št. 73. General Rudolf Maister, Jutro, 27. 7. 1934, št. 170. General Rudolf Maister, Slovenec, 27. 7. 1934, št. 168a. Malgaj, Puncer in drugi, Ob desetletnici junaške smrti mladih herojev Jugoslavi je, Jutro, 1929, št. 104. Savinja, dijaške leposlovne in znanstvene vaje, 1914, št. 1. Savinja, dijaške leposlovne in znanstvene vaje, 1914, št. 2. Savinja, dijaške leposlovne in znanstvene vaje, 1914, št. 3. Savinja, dijaške leposlovne in znanstvene vaje, 23 24 Maistrovih trideset 324 Literatura , posebna številka, 2003. Maistrovih (skoraj) deset mesecev v Celju, raziskoval delovanju v Celju, Zgodovina za vse, 2021, št. 1. Rudolf Maister: sto let severne meje Rudolf Ma- ister: sto let severne meje Rudolf Maister: sto let severne meje Kronika slovenskih mest, št. 4, 1934. Rudolf Maister, general in pesnik Kitica mojih tvo Jutro, 2003. Poezije ro, 2003. nom Josipa Murna Aleksandrova, Jezik in slovstvo, 1989, št. 1–2. Maistrovih trideset, Celjski zbornik 1957, Celje 1957. , Ka Schwentner 1904.