22. stev. Novo mesto, 25. iiovcinbni 1912. Letnik XWUÍ. DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 10, in 25. vsacega meseca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Kemcijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, aarooaino in oznanila tíflkarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. Dno 20. novembra 1.1, okroK 8. nro zjutraj je zadoncl veliki zvon v Šmihelti ter oznanil toj obširni župniji, da je v Gosfiodu zaspal iijen skrbni duhovni pastir po kratki, a mučni bolezni. Se do zadnjopa petka je vse po navadi opravljal, isti dan So nia.ševal — Iia z veliko težavo, a prikazal sc niii jo „šcn" v kilavi, ki g^a je bil že prod ])ar loti B])ravil v nevarnost, iii se končal a smrtnim izidom zadnjo sredo zjutraj. Žuiitiik Poterlin je bil rojeo v Klecah tara Dol ob Savi 14. januvarja 1833. Šolo je obiskoval v Ljub^ani ter bil po dokončanih bogoslovnih študijah dne 30. julija 1857 posvečen v mašnika. Knezoškof Anton Alojzij je novomašnika Peterlina poslal za kapelana v veliko župnijo Stari tr^r pri Ložu. Služboval je potom večinoma na težkih kaplanijah kakor jiozneje v Rovtah nad Jjogatcem, jtotem tia Ijiu, odkoder je Sel za 3 mesece kot upravitelj v Želimlje, in se zopet vrnil na Ig. Se enkrat j^a je škofijstvo poslalo v Stari trg pri Loža. Ko jo biia^l. 1871 vsicd smrti župnika Antona Mejača izpraznjena župnija Šniihel pri Novem Mestu, se zf^lasi zanjo kajielan Anton Peterlin. Patron novomeški kapitol] izbere njepa za župnika šmihelskejfa in da je bil dobro izhrnl — spričujc Peterlinovo več kot 40letno pastirovanje v tej raiisežni župniji. Bila je (j. i»ove]ikonočna nedeija 1. 1871 dne 21. maja, ko • todarti prošt-dekan Simon vitez jd. Wili'an predstavi šniihelski fari novejfa župnika Antona Peterjina želeč mu božjega blago- ■ slova v tem obširnem delokrogu. Župnik Petorlin se z vso iço-^ ročnostjo loti prenovljonja svoje župnije. Ni se bal truda ni žrtev, ' da v svojih žui»|ianih vname in utrjuje ljubezen do Boga in ' ljubezen do hiše božje. Cerkveno živtjenje se jo zmiraj bujniše razvijalo. K temu .so pripomoglo bratov.šcine sv. Frančiška Pav-lanskega, sv. Kožnega venca, jiozneje Marijino družbe, ki s svojimi pobožnostmi blagodejno uplivajo na vernike, 'i'aki verniki so pa tudi vneti za lepoto hiše božje. Župnikova beseda za prenovitev tarne cerkve je na.šla sprejemljiva srca. Za. Mihelovol. 1878 jo dobila dvojno vezilo — križev pot in nove zvonove. Lepa je bila slavnost tisto nedeljo, ko sooii BcrSlina peljali skozi mesto z venci in zastavami ozališane zvonove v Šmihel. Vsi 4 zvonovi tehtajo 45 dun. stotov in so tako ubrano uliti, da so pri zvonjepju človeku kar topi čuteče srce. V tem obziru daleč slovi Samassova livarna v Ljubljani, Na Potovrhu je bil premožen posestnik Mah. Ta župnika najirosi, naj prevzaitio skrb, da se osnuje .samostanska Sola Za vzgojo ženske mladino, tia bo i ona dobila bopo izobrazbo, kakor jo prejema iiiožka mladež pri oo. ťranči.skanih. Župnik Petcrlin, upoštevajoč okoliščino, da je Novo Mesto sredi.š(;e naše Dolenjske in kot tako poklicano nuditi bližnji in da(jni okolici šolskih zavodov za boljšo izobrazbo naSo mladeži, ponudi ustanovo niestncnm županstvu; a v svoje veliko presenečenje izve, da je nicstni odbor odklonil to ponudbo. Baje jo že takrat novodobni liberalizem zasedel rotovške prostore. Župniku ni preostajalo drugega, nego samemu lotiti so dela. Nameraval je v Kandiji na sedanjem sejmišču sezidati zavod, da bi bilo tudi mestu bolj ."a i-oko. A tudi to nakiuio so preprečili mestni uplivi.. Prav slučajno se mu posreči dobiti prostor za staro kaplanijo v Smihelu m tam zgradi 1. 1886 Šolsko stavbo v zmislu ustanovnika ter jo izroči šolskim sestram de Notre-iJame. Ta hiša se je razvila v^krascn «avod z inteniatoin in navadno ljudsko šolo 5 razr., meščansko Solo a 3 razredi in še 1 razred za oddaljene deklice. Poleg tega je bila tu veČ let So!a za gluhoneme deklice, dokler ni dežela vsled raznih ustanov postavila za obojni spol lastne gluhonemnice v Ljubljani. V tem zavodu so vr.^ie tudi razni učni, tečaji, knjigovodski, gospodinjski itd., kakor jih v zadiqih letih hvalevredno pod[>ira naš deželni odbor. — Koliko lastnih sredstev je župnik Peterlin utakiiil v ta šolski zavod, znano bo le v bukvah živUeiija. Med možmi, kateri so ustanovili ^Hranilnico in posojilnico v Kandiji", nahajamo župnika Peteriina, kateri je bil v Djenem nadzorstvu od I. 1890 do pred par leti, ko jo radi preobloienosti odložil to častno mesto. PoJeg podajano cerkve je skrbel, rîa so se popravile tudi podružnice, večinoma so dobile Nove organizacije zahteva, iri zvonikih nova ostrešja, tudi primernih prostorov, Dasl jo bil Petcrlin še mož iz stare šole, vendar je znal prav presoditi nove struje, v kolikor so opravičene in jih je privzeti v izobrazbo in gmotno podkrepitev našega ljudstva. Omislil je prelepo dvorano v stari kapelaniji, katero je prezidal tudi v šolske svrhe. Postavil I)a je nad mežnarijo novo kapelanijo za dva duhovna pomočnika, ki bota pri obširnejem delokrogu vedno bolj potrebna. /.upnik Peterlin je včasih prijel tudi za pero. Dobrotnikom novih šmihelskih zvonov v s]}omin je 1. 1879 spisal „Drobtinico iz zgodovine Šmihelske". Te bodo dobro služile kot podlaga za obsirniSo župno kroniko, če se je kateri gospod kedaj loti. Da bi verniki imeli večji duhovni dobiček od raznih pobožnosti, ki se gojijo v župniji, napisal je župnik primeren pouk. Tako imamo v rokah: „Petirnati škapulir" v samozaložbi 1. 1884, kjer razlaga iqih zgodovino in pobožne vaje. Iz jeduacega namena je I. 1895 že v 3. natisu izšla brošunca ; „Marija, kratica sv. Itožnega venca", ki pojasnjuje to bratovščino, katera vsako 1. nedeljo obhaja pri-Ijub^ene procesije. — Sv. misijoni in duhovne vaje, ki jih je večkrat omislil svojim ovčicam, so pospeševali knsčansko življenje. Temu je pripomogla tudi župnikova abstinenca — kot živ dokaz za zdravje in visoko starost. V političnem obziru je bil vsîkdar zvest slovenskemu geslu : za vero, dom, cesarja, katero je neomadeževano ohranila sedanja S. L. S. Oudil se je, ko je bilo v zadnjih letih pri raznih volitvah tudi v loegovi župniji oddanih mnogo socijalističnih glasov, da se dá ljudstvo tako preslepiti ... a pri luči bolje ogledano, je v tistih glasovih tičala nevera. Tako se umeva tudi okoliščina, da pri zadnjih občinskih volitvah ni združil prav vseh glasov na svojo osebo ... Bil je najstarejši odbornik velike občine Šmihel-Stopiče, katera mu je za zasluge podelila častno občanstvo. Plodonosno delovanje vrlega moža so priznale višje oblasti. Cesar jo podelil župniku Peterlinu zlati zaslužni križec a krono. Knezoškof ga je imenoval za duhovnega svetnika. L. 1907 dno 30. julija je postal župnik Peterlin zlatomasnik ter je isto nedeljo v veselje svojih faranov slovesno obhajal zlato ina.šo. Db tej priliki ga je sv. Oče imenoval svojim častnim komornikom z naslovom Monsignore. Pogreb '{• Monsignora v jietck dopoldne je bil veličasten. Od vseh strani so prihiteli žuiiljani in drugi znanci ter čestite^i ranjcega, da mu skažejo zadnjo čast. Prošt-dekan dr. Eibert jo na čelu okrog 40 duhovnikov vodil dolgi sprevod. Po cerkvenih žalnicah je rekviem daroval kanonik Virant, kot najstarejši kajielan pokojnega župnika. G, prošt jo v jedrnatem govoru omenjal neminljivih zaslug, ki si jih je pokojni duhovni pastir jiridobil osobito za šmihelsko župnijo. liadi več tisoč broječega občinstva so je sprevod razvil po vasi, koder imajo svoje krajše procesije. Ljudske in kmetijska šola, mladeniška in dekliška družba s svojimi zastavami in dolge vrste mož ter mladeničev so si sledile tako, da so biji prvi že na pokopališču, ko ao zadnji korakali še konec vaai. MeSčsnska godba je igrala žalostinko. 01) krsti so nosili in svetili ključarji ia občinski odborniki, Za krsto pa je korakalo mnogo zastopnikov javnih oblasti, na čelu jim C. kr, deželno-vladni svetnik baron Kechliach, oba gg, župana, mestni in šiiiihelski, oba gg. častnika mestne garde, veliko gospodov in dam iz mesta in okolice. Tako smo položili k zadqjenm počitku moža, ki je bil sijajen vzgled duhovske delavnosti v slavo sv. cerkve in v občni blagor svojega ljudstva. Skromen v svojem nastopu, a vedno odločen v tistih načelih, ki morejo naš narod pripeljati k boljši bodočnosti. In zdaj počivajo cgegovi ostanki na rairodvoru prijaznega grička, njegov duh pa naj zre od nadzračne trume sv. Alibaela ter naj »rosi blagoslova širni župniji sv. Mihaela, kateri uprav zdaj ve-jajc besede, ki jih je nekedaiqi kapelan tudi že blagopokojni Marešič zapel ob slavnosti „novih zvonov: Kadar ae prijatelj loči. Vzame od sveta alovó, Zvon, le milo ae zajoči, Da se zjoka mi okól . . . Milo, milo le zvonite, Kadar v grob nas ponesó, Ljube znance !>a budite, Da za nas pomolijo. Gospodarstvo. Domača gnojila na travnikih. Travnike moramo gnojiti, čo hočemo, da bo veČ krme. Če ni domačega gnoja pa z umetnimi gnojili I Pa tudi v tem slučaju, čc gnojimo z umetnimi gnojili, storimo prav, če gnojimo drugič z domačimi gnojili. Čo bi gnojili edino in zmeraj íe z umetnimi gnojili, ne bi nikdar dosegli tako lepih vspehov, kakor čo menjavamo umetna gnojila z domačimi gnojili. Izmed domačih gaojtl so dobra vsa, gnojnica, kompost in hlevski gnoj. Gnojnica je kakor atvarjena za travnike. Po travnatih in živinorejskih krajih jo povsod rabijo in se z iqo prav hvalijo. Pozna se to na travniški ruši in na ondotni živini. Pri nas so pa redke izjeme tisti, ki z njo gnoja Našim gospodarjem manjka sploh .se gnojničnih jam, dasi bi lahko mnogo ipojnice dobili izpod svinjakov in iz tlakanih hlevov. N'a tisočo jo gre vsako leto v zgubo! Nujno je treba, da jo začnemo tudi pri nas rabiti in iiapravljati gnojnične jame, ki se bo(j izplačajo na naši kmetiji kakor vsaka druga zgradba. Eno leto z gnojnico, drugo leto z umetnimi gnojili, tako gnojenje bo rodilo največ vspeha ! Izvrsten gnoj je za travnike mešani gnoj ali kompost, t. j. tisti prsteni gnoj, ki ga dobiá če mešaš cestno blato z raznimi odpadki gospodarstva, s plevelom itd. in s straniščnim gnojem. Dobro pripravljen kompost je droben in izgleda kakor črna prst. Kompost ima vse potrebne redilne snovi v sebi in je za travnike v tem oziru še boljši kakor gnojnica. Z iqiin gnojimo sedaj v pozni jeseni, na ta način, da ga razpeljemo v male kupčoke in raztrosimo. Pri nas ga še malokdo napravlja, dasi zasluži, da ga prav povsod napravliamo. Kompost ni izvrsten le za travnike, ampak tudi za vinograde in sadno drevje. Veliko je pri lýem pa tudi to vredno, ker nas prav nič ne stane. Slednjič je tudi hlevski gnoj prav dober za travnike, le škoda, da ga za travnike nič ne ostaja. Ve» hlevski gnoj gre pri nas na njive. Res, da nam na njivah največ zaleže, vendar nam tudi na travnikih izvrstno deluje. Jeseni raztrošen se spomladi zopet pograbi. Najvažnejše snovi izpere dež oziroma snežnica v zenico, ugodno vpliva pa tudi tisti drobiž, ki ostane v ruši. Če gnojimo 8 hlevskim gnojem, je prav, če gnojimo prihodnjič z umetnimi gnojili, ker so taka men(java najbolj izkaže. Tudi pri nas moramo sčasoma tako daleč priti, da bomo saj nekaj hlevskega gnoja vsako leto lahko privoščili našim travnikom, —r— Našim gospodinjam po deželi. Pri reji plemenih svi^j je paziti na marsikaj, da gre vse po sreči. Sicer se prav rado zgodi, da trpimo škodo. Zato hočemo opozoriti danes na nekatere stvari, ki so- pri reji plemenih svinj prav važne, ki so pa rade opuščajo, posebno v krajih, kjer niso tej reji tako vajeni. Pred vsem je važno, da plemeno svinjo navajamo na se, da postane krotka in sicer s tem, da jo nagovarjamo in čebljamo po životu in po vimenu. Malo dni pred porodom je pogledati, ali svinja pripušča (če ima mleko) ali ne. Čo sviiga malo pred porodom nima dosti vimena iti nič ne pripušča, kar se pri mladicah pogostoma opazuje, potem je dobro, da se po vimenu parkrat na dan z roko podrgne, da se obrne več krvi v vime. Ko se porod bliža, je tudi po noči večkrat k svinji pogledati, tla ne zamudimo potrebno pomoči. Porod se pri Bviqjah navadno lahko zvrši, posebno pri takih, ki so bile dosti znnaj v ograjenih vrtovih ali na paši. Kojena praseta je dobro obrisati. Časih se porod vrši tudi po več ur, kar opazujemo zlasti takrat, če je bila roja manj prikladna, če so se dr/.ale svinje preveč v svinjaku in ao se vsled neprimerno reje preveč zdebelile. Če jo svii^a mirna, njeno vime pa napeto, je najbolje, da spravimo rojena praseta takoj k vimenu, da sesajo. To jo najbo^ naravno in upliva ugodno tudi na svinjo. Kaj drugega je, će bi svinja tega ne trpela, če bi bila vsled poroda preveč razdražena in nemirna. Le v tem izjemnem slučaju naj se stavijo v mehko naatljano ko.šaro (jerbas), da so po končanem porodu podlože k vimenu. Prva skrb je sedaj, da imajo praseta dosti mleka, svinja pa dosti „mlečne" klaje. Če bi svinja ne imela dosti mleka, kar poznamo na tem, da praseta nemirno okrog sviige lazijo in cvilijo, potem je skrbeti z drgnenjem vimena, da se čimpreje zalije z mlekom. To drgneirje lahko pospešujemo s tem, da namažemo vime prej z žganjem. Vime je seveda potem dobro in do suhega zbrisati. Drgneiije samo je večkrat ponoviti. Po drugi strani pa je skrbeti, da dobi svinja dosti mlečne krmo. Zmes kuhane pose, pšeničnih otrobov in kuhanega ječmena je v tem času najbolj i)rikladon živež za prašno svinjo. Namesto ječmena se dajo v prvom tedeu z najboljšim vspehom tudi kuhan ričct (joSprenj). Prve dni jo s praseti veiiko dela po dnevu in po noči, ker je treba paziti, da se tudi slabotnejša praseta nasesajo, po drugi strani pa, da sviiga praset no povalja. Ta pažnja je toliko časa potrebna, dokler se praseta ne znajo starki dobro umikati. Po porodu je otrebo takoj odstraniti. Če bi se svinja po lorodu slabo počutila, Če noče žreti in nima mleka, potem se je lati, da dobi poporodno vročnico, ki je nevarna. V takem slučaju, naj so svinja najprej dobro in vočkrat zdrgne po celem životu, da se pregreje. Razen tega je skrbeti, da žival ni zaprta, kar dosežemo najbolj priprosto z brizgljanjem. Praseta je imeti na suhem in na gorkem, to je potem glavna stvar, da bo vsa reja vspešna. Nič ni slabšega za mlade živali, kakor če jih imamo v moči, nesnagi in na mrzlem. Taka praseta morajo hirati in k nič priti in naj ima svitrja še toliko klaje in mleka. —r—■ Politični pregled. Delegacijo v Budimpešti nadaljujejo obravnave o skujmih potrebščinah naše monarhije. Jugoslovanski delegati so po dr. Korošču in dr. Smodlaki označili svoje stališče. Ako naša država samoumevno na Balkanu varuje avstrijske interese in se zavzema za Albanijo, koliko bolj potrebno je, da svojim jugoslovanskim državljanom podeli vso ustavne pravice, da bodo zadovoljni v svoji domovini. Zato se mora neustavni položaj na Hrvatskem odpraviti; Bosni spopolniti ustavo. — Odobrili so se proračuni za mornarico, armado, zunatrje zadeve. Slovenski delegati so glasovali zoper odobritev potrebščin za zunanjo zadevo, ker minister Berchtold dosti ne upo.števa jugoslovanskih zahtev. Ker vojna uprava prezira domačo avtomobilno industrijo, je bil vsled dr. Kramařove interpelacije sprejet predlog, da se vladni nezadostni odgovor ne vzame na znanje. — Pri dvornem obedu jo cesar nagovoril tudi slovenska delegata Kona in dr. Korošca ter omerýal delavnosti goriškega in štajerskega deželnega zbora. Oba delegata sta odgovorila, da je mogoče sodelovanje, ako večina prizna opravičene slovenske zahteve. Cesar na to: To bi bilo želeti. J»ržaviii zbor se posvetuje v odsekih. Vlada jo vsled jugoslovanske obstrukcije predložila začasen proračun, katerega pa utegnejo naši poslanci tudi zavleči, ako se no bodo upoštevale njihove opravičene tirjatvo. Na Hrvatskem traja še Čuvajev sistem. Čuvaj si je naročil po velikih županih deputacije, ki naj pridejo se mu zahvalit za njegovo dobro upravo. Zadnji teden je prišlo po komandi res 211 deputacij, pred katerimi se je Čuvaj pohvalil, kak lep red vlada na Hrvatskem. A v Zagrebu se je bilo isti dan bati hudih iz- greilov. Kmetje so tudi vlekli v Zagreb. Bog da, joznali, da so jih na deželne tro.ško pri-Hrvatom potrpežljivost, da opusté vso nepremi.šljene manifestacije. Saj itak vsa kulturna EvrO)>a obsoja Cuvaj-ovo strahovlado. V Haliiiaciji jo avstrijska vlada razpustila občinska sveta v Splitu in Šibeniku, ker so meščani manifestirali radi jugoslovanskih zmag na Balkanu, iiazpust bi se moral izvršiti le v sporazumu z deželnim odborom, kateri pa tega ne odobruje, ker baje ni postavnega razloga. Z bojiščiv «II Italkami je najvažnejša novica, da so Srbi po 4 dnevni, nepretrgani bitki zavzeli Bitoti ali Monastir ter razpršili zahodnjo (glavno armado, večinoma pa jo «jeli s 6 generali vred. Ostanke te armade Krbi Se nadajje zasledujejo proti Lerinu O^'Iorini). ki ao f^a že zavzeli in proti Debru, ki so ga tudi že zasedli. iJrki so že 8, oktobra zasedli Solun, kmalu nato so Srbi in Bul^^ari tudi dospeli v mesto. Grški kralj jû imel slavnosten vhod v Solnn, kjer je bil veselo sprejet, Črnogorci so zdaj rea vzeli Sv. Ivan Meduanski in Leš — in ae najbrž združeni s srbskimi oddelki pomikajo ob jadranski obali ])roti l>aću. Pri Bkadru še niso dosegli posebnih uspehov. Hiilffiiri so za od Turkov naprošeno premirje stavili imenom združenih držav pogoj, da bo Turčija odpove svoji evropski posesti- A Turčija jo tak pogoj oribila in hoče vojsko nadaljevati. Z&to se je bitka ob čataldžski črti zopet začela 22. novembra. Turčija dobiva ojačenja iz Male Azije. Boji so 5uti in silno krvavi. 'l'uriSkn l)ro(loTje je hotelo napasti luko Varno, a so je bulgarsko tor|ic()ovkc odgnale. Allmiiski Miridili so Srbe, prodirajoče proti Jadranskemu morju, sprejeli kot osvoboditele kristjanov izpod „nekrsta"-mohamedanca. JtiiljSiari nadaljujejo imenom balkanske zveze s Turčijo pogajanja za premirje. Ht^d Avstrijo iii Srbijo traja konflikt radi konzula Pro-baske v Prizrenu še nadalo. Vedno dohajajo nasprotujoča si poročila o njegovi osodi. Odšel je poseben avstrijski kurir Edl v Prizrcii, da zadevo [ireišče. Upajmo, da se stvar iiijmo reši. Bog nas varuj vojske. Nemški cesar je zadi^ji teden sprejel avstrijskega prestolonaslednika Fran Ferdinanda, Obisk je gotovo v zvezi z Balkanom. Trgovina in obpt. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Urliao Horvat, zbomiSki ivetnib. IX, Pri volitvi podpredsednika je bilo oddanih 20 glasovnic, od teh se je glasilo 14 na ime gosp. Kamila Pammorja, 6 na ime gosp. Jerneja Ložarja, Za podpredsednika je torej izvoren gosp. Kamilo Pammer. Novoizvotjeni podpredsednik so oglasi k besedi in pravi, da sprejema izvolitev in da hoče biti nepristranski, kadar mu bo voditi zbornico. Pri volitvi provizornega predsednika je bilo oddanih 20 glasovnic, od teh jo bilo 6 praznih, 14 pa se jih je glasilo na itiie gosp, Ivana Schreya, Za provizornoga predsednika je torej izvoljen gospod Ivan Schrcy, ki so zahvali za izkazano mu zaupanje iu izjavlja, da s H-ejme izvolitev. Za računske ]>rog edovalco so bili na predlog gospoda zborničnega člana Josi|>a Lenarčiča izvoljeni gg. zbornični člani; Ivan Mejač, Ivan Podlcsnik, Maks Samassa. Ad VI. Zaradi dogovora glede volitev v odseke prekine predsednik sejo za i>et minut. Po zopetni otvoritvi sejo se oglasi k besedi zbornični član gosp. Josip Lenarčič ter predlaga, da se določijo kakor doslej trije odseki: obrtni, trgovski in prometni, od katerih naj šteje vsak po pet članov. Sprejeto soglasno. Nato ae izvolijo na predlog zborničnega člana g. Josipa Lenarčiča sledeči zbornični člani soglasno v posamezne odseke: V obrtni odsek gg. zbornični člani Ivan Ogrin, Kamilo Pammer, Viktor Rohnnan, Ivan Schrcy, Franc Stare; v trgovski odsek gg, zbornični člani Andrej Gassner, Ivan Knez, Ivan Mejač, Ivan Podlesnik, Feliks Urbane; v iirometni odsek gg, zbornični člani dr. Edwin Ambrositsch, Ivan Hribar, Josip Lenarčič, Jernej Ložar, Josip Perdan. Ad VJI. Za zbornična zastopnika pri komisijonalnih razpravah zaradi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin sta bila soglasno izvoljena na predlog zborničnega člana Josipa Ijenarčiča gg, zbornična člana Josip Perdan in Ivan Schrcy. Ad Vili, V šolsko odbore obrtno-nadaljevajnih šol v Radovljici, na Bledu, v Krškem, v Topiicah-Zagorju, v Smartnem pri Litiji in v liibnici jo zbornica izvolila za svoje zastopnike in sicer; za obrtno-nadaijevalno šolo v Radovljici svojega člana g. Leopolda Fursagerja, trgovca v Radovljici; za obrtno-nadaijevalno šolo na Bledu gosp, Ivana Ruaa, trgovca na Bledu; za obrtno-nadaijevalno šolo v Krškem gosp. Antona Omersa, čevljarja v KrĚkom; za obrtno-nadaijevalno šolo v Topiicah-Zagorju g. Toma Ko)irivca, posestnika in gostilničarja v Zagorju; za obrtno-nadaijevalno šolo v Šniartnem pri Litiji g. Ivana Razbor.i;cka, trgovca v Šmartnein; za obrtno^nadaljevalno šolo v Ribnici gospoda Filipa Peterlina, usnjarja v Ribnici. (Št. 1379 ex 1912.) Ad IX. Za namestnika člana pridobninske dežeJne komisije je zbornica izvolila svojega člana gospoda Leopolda Fiirsagerja, trgovca v Radovljici. Ad X. Predsednik podeli besedo zborničnemu članu g. Viktorju Rohrmannu, ki stavba sledečo interpelacijo; „Pri dne 13. in 15. februarja 11, izvršenih dopolnilnih volitvah trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani je bil izvoljen za člana tudi in sicer v tretji trgovski kategoriji neki Podlesnik itil., trgovec, Stanovali,ič0 bilo je zaznamovano na glasovnicah: Ljubljana, — Podlesnik s takim stanovališčem de facto ue ekzistira. Ker 8o mi razmere rodbine Ivanov Podlesnikov znane in sem upravičeno dvomil, da da bi mogel biti izvoljen kak Ivan Podlesnik ml., trgovec a stanovališčem v Ljubljani, sem se začel za stvar zanimati in dognal, da je pri zglaševalnem uradu mestnega magistrata prijavljenih trojo Ivanov Podlesnikov in sicer: Ivan Podlesnik, rojen 1837. leta (starejši), Ivan Podlesnik, rojen 18(14, leta (mlajši) in Ivan Podlesnik, rojen 1881, leta {najmlajši). Dognal sem ]>a tudi, da stanujeta prva dva v Ljubljani, tretji, najmlajši, leta 1881. rojeni, je pa pri mestnem ^magistratu odjavljen, ker se je dne 8. maja 1908 preselil v Št. Vid nad Ljub^ano. Poizvedel sem pa tudi pri obrtni oblasti, da je posestnik trgovine na Starem trgu št. 10 le-ta, torej najmlai.^i Ivan Podlesnik, in to od dne 24. septembra 1906 naprej. Informiral sem se tudi v trgovskem registru, ako je njegov oče, to je leta 1864. rojeni Podlesnik u iravičen „per procura" signirati in ondot izvedel, da Ivan Podlesn k, mlajši, niti protokoiiran ni. Vsakemu ])n zadnjih volitvah izvoženih članov te ceiijene zbornice dostavljeno je biJo po zborničnem slugi obvestilo c. kr. volilne komisije, da je bil ta za pravega zborničnega člana izvoljen. Konccma tega obvestila so bili novo izvoljeni člani pozvani, da vsled določil § 10., zakona z dno 29. junija 1868., drž. zak. št. 85, in § 12. zborničnega volilnega reda, potrjenega po c. kr, trgovinskem ministrstvu z razpisom z dne 12, oktobra 1905, št. 49.294, Bporoče c. kr. volilni komisiji tekoma osmih dni, štetih od (irreva po izkazanem osebnem obvestilu, ako prevzamejo izvolitev. Na poli, na kateri so izvoljeni člani prejem tega obvestila potrjevali, podpisal je prejem Ivan Podlesnik m),, oče posestnika trgovine na Starem trgu št. 10, ki jo po imeniku volilcev za volitev udov in namestnikov občinskega sveta stolnega mesta Ljub^ane med volilci III. volilskega razreda vpisan pod št. 5f;90, kakor sledi: Podlesnik Ivan jun,, poslovodja, Stari trg št. 10. Njegov podpis slučajno poznam, Vjirašal sem zborničnega slugo, ako je 3e-ta tudi izjavo o sprejetju izvolitve podpisal, kar mi je sluga potrdil. Iz tega sledi: 1. Da ni prevzel izvolitve faktični posestnik trgovine na Starem trgu, marveč içegov oče, ki pa nima prokura 2, Da, čo bi tudi rýegov sin, torej pravi posestnik trgovine, ono izjavo o sprejetju izvolitve podjiisal, ne bi bila izvolitev zakonita, ker je izvoljen: Ivan Podlesnik ml., trgovec s stanovališčem v Primakovem pri Kranju. Rešerširal sem namreč po St. Vidu in izvedel, da so jo ta najmlajši gosp. Ivan Podlesnik preselil pred dobrim letom v Kranj. Veleugledni gospod iz Kranja obvestil me je včeraj, da ima ta gospod Ivan Podlesnik stalno bivališče v Primskovem pri Kranju žc kaki dve leti. Prepričan sem, da je jiroglasila c, kr. volilna komisija Ivana Podiesnika ml., s stanovali.ščem v Ljubljani kot izvoljenega člana te zbornice le v dobri veri. Ker pa je bila slavna komisija v zmoti in tak Ivan Podlesnik de facto no ekzistira, moral bi so poklicati po zakonitih določilih oni, ki je v isti volilni kategoriji dobil za njim največ glasov. Oziraje se na ta, od mene dognana dejstva, usojam si tu navzočega zastopnika visoke c. kr. deželne vlade preblagorodnega gospoda vladnega svetnika vljudno vprašati : 1. Ali hoče on kot predsednik c, kr. volilne komisije za trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani vse. člane Se k eni naknadni seji povabiti, v kateri se bi dognalo, če teme^ijo sprednje moje navedbe na resničnosti, in ako to, 2. če bo potem c. kr. volilna komisija Ivan Podlesnikov mandat kot mandat človeka, ki no ekzistira, razvc^'aviia in po zakonitih določilih proglasila onega za izvoljenega, ki je dobil v III. trgovski volilni kategoriji za lyim največ glasov?" Vladni zastopnik gosp. deželnovladni svetnik Gustav Knlavics ae oglasi k besedi in pravi, da ne smatra za. (lojiustno stavljati interpelacij na vladcega zastopnika v zbornici. Navzlic temu pa izjemoma in brez prejndica izjavlja, da je volilni akt v zborničnih dopolnilnih volitvah definitivno končan. Volilni rezultat se je pravilno ugotovil in razglasil. Po dokončanem uradovanju volilna komisija ne obstoji več. Zbornični član gosp. Viktor Robrmann izjav^a, da se z odgovorom ne more zadovoljiti ter da si pridržuje pritožbo na C. kr. trgovinsko ministrstvo. Zbornični član g. Ivan Hribar je mnenja, da se je zgodila formalna napaka. Interpelacija na tem mestu v tej obliki po njegovi sodbi ni mogoča. Predlaga torej, da gospod interpolant naslovi interpelacijo na zbornično predsedstvo, ki bo storilo nadačně korake pri c. kr. deželni vladi. Zbornični član gosp. Viktor Robrmann ae temu akomodira. Predsednik nato zaključi sejo ob 7, uri zvečer. Zabavi in pouku. Tihotapci. Povest. — Spisal Ognjcelav, (Dalje.) Anton skoči po trsju kot obstreljen jelen, pa že opazi pred seboj ljudi, obrne se v drugo stran, zopet preganjavci, pa naj si bodo kar hoče, vidi pred seboj mlinskega hlapca z debelo gor-jačo, zapodi se proti njemu in ga pahne daleč proč, da se kar zarije v trsje, a v tem hipu pridrve proti njemu dragi hlapci, stražniki, mlinar in Miranovič. Ko je Miranovič videl Antona lezti v grmičje, hitel je on, mlinar in drugi hlapci proti oni strani, le edini Pikolini je ostal na mostu. Pobere Miranovičevo puško, ki jo je ta vrgel od sebe, in mirno opazuje divjo gonjo, ki je drvila po obrežju. Že ugleda Antona, k) vrže prvega hlapca v trsje, drugi za njim, in v hipu ko ga Miranovič, kateremu je Anton nasproti drvil, pograbi, pomeri Pikolini in sproži. Krogla sikne Antonu mimo glave, in edino slučaj, da ga je Miranovič prav v istem hip» pograbil in podrl na tla, ga jo rešil gotove smrti. „Za vraga, se vam li meša, ali že norite!" zavpije Miranovič razjarjen, da streljate nad nas, ker tudi njemu je siknila krogla bJizu ušes. iled tem je bil Anton že zvezan in uklenjcn, in z zaprtimi očmi ležal nepremično na tleh. Ko pride Miranovič do Pikolinija, ga srpo pogleda in še ves jezen nahruli; „Xe bi bil mislil, da sto tako lahkomiSIjeni, da strelite med gnjcčo ljudi. Več bi nas bilo lahko nesrečnih. Kaj vam je v misel prišlo?'' „Bal sem se, da Vam uide, pa sera ga hotel nstreliti, sam skoro nisem vedel kaj delam," se opravičuje Pikolini. „Zakaj pa niste preje střelili, ko je iz vode lezel? No pa pustimo pričkanje, da ga le imamo, sedaj nam ne uide več." „Da, hvala Bogu, da je tak zločinec na varnem," pristavi Pikolini. „S strahom sem danes zjutraj čul o groznih dogodljajih sinočnega večera. Pridite k meni gospod Miranovič na kozarec črnega, radoveden sem, kako ae je vao godilo, in iz kako strašnih nesreč sto se srečno re.Šili. Moram oditi, z Bogom!" Prijazno smehljajoč drži desnico Miranoviču v pozdrav, katero pa ta prezre in se obrne proč. Ko odide med lesovjem, zagodrnja Miranovič: „boš do sod-njega dne čakal, da ti še kedaj kaj zaupani." „Le pomislite," pripoveduje mlinarju, ki je Še vos zmeden in začuden stal poleg njega, „pred kratkim sem bil tako bedast, da sem mu pripovedoval, kako sem spoznal člane tihotapske družbe, da so se kar sami zaznamovali, in mislite si mojo jezo, ko opazim drugi dan, da so si vsi osnažili barvo iz obleke. Bili so svarjeni, in nihče drugi jih ni mogel opozoriti kot ta vražji Italijan, ker nikomur nisem povedal o svojem čiou, kakor njemu. Vam sem stoprv pripovedovat o tem pred dobre pol ure. „Čudno to," mrmra mlinar, „res čudno. Meni se prebrisani Italijan ne dopade, presladak jc in preusiljiv. Pa kaj vidite na tleh, da tako strmite v eno mer," vpraša mlinar radovedno vodjo. „Tole me zanima,'' odvrne Miranovič, in pokaže na mesto, kjer je preje stal Italijan. „No to so v mehki ilovci dobro utisnjene njegove stopinje," reče mlinar, „a kaj imate na tem zanimivega? Mož nima velikega stopala, pač pa zelo široko. Miranovič vzame iz listnice koa papirja in skrbno meri z njim Pikolinijeve stopinje. „Poglejte, prijatelj, to stopinje," voli Miranovič, „na notranji strani so bolj vtisnjene nego na zunanji, iz tega sledi, da je mož „iksast", in stoprv danes som opazil, da so Italijan v kolenih „kreše." Človek res nikoli ne oi»azuje dovolj." „Pa kaj vas to zanima?" vpraša začudeno mlinar. „Zelo, zelo," odvrne Miranovič. V teh le stopinjah je zapisana cela zgodovina zadnjih dni. Stvar je postala povsem dra-gačna. Za danes ne morem in ne smem nič govoriti še, če Vam prav zaupam, a kmaio boto slišali čudno roči." Takoj nato se poslovi, in zamišljen odide za stražniki v mesto . . . Kdo bi popisal Antonova čutila, katera so mu navdajala srce, ko so ga stražniki ukionjenega peljali skozi vas v mesto. Otroci so drii skup ter ga še ven iz vasi spremljali, vaščani so plaho zrli nanj, in marsikatero pikro besedo jo čul. Gledal je v tla, in srce mu je krvavelo zbog sramote, žalosti in obupa. Takoj ga vedejo pred sodnika. Anton je povedal vso prav tako, kakor ae je godilo, le imena tovaršev ni hotel imenovati. Sodnik mu ni verjel, češ, kako bi bil zvabil Miranoviča v hudi prelaz, če ni imel nobenega namena za ta čin. Še manj verjetno ae mu je pa zdelo, da je visoč ob držaju nad prepadom re.šil stražnika na breg. „Premislite dobro, kaj vas čaka," pristavi sodnjk, „jutri bote zaslišani poleg prič, bote že drugače govorili. Če bote vse obstali, milejša vara bode obsodba!" Antona odvedejo v zapor, Obupnosti ves iz sebe se vržo na trdo ležišče, mrklo zre v gole atcne, a naposled zbog razburjenosti in utrujenosti zaspi tako trdo, da še ne čuti, ko mu je zdravnik, poklican od sodnika, ogledal rano. „Čuden slučaj to," opomni zdravnik, „da morlvec, tako mirno in trdno spi!" Dopisi. Vinska gorica lirczoviea. Drage „Dolenjsko Novice", sprejmite nekoliko vrstic iz naše vinske gorice v fari sv. Križa pri Kostanjevici, ker se z naših krajev le redkokedaj kaj čita. Svetokrižka vina slovijo daleč na okrog po svoji trpežuosti in dobroti. Tudi Brezovica spada med tiste vinske gorice. Jjetos smo tu pridelali vina približno do 2500 hcktov, belega in rude-čega. Vino je prav dobro, ker ni bilo pri nas nič toče in nič paloža, ako prav smo samo dvakrat škropili. Cene vina so zdaj 48 do 56 vinarjev. Vinski kupci se vljudno vabite k nam, bote prav dobro postrezeni. Prečna. Dne 16. t. m. so jo^vršila v občini Prečna volitev župana in sedmih svetovalcev. Županom jo bil izvoljen Anton Turk, dosedat^i podžupan in posestnik v tírííjinu, svetovalcem pa: Osolnik Anton, podžupan, Vintar Franc, Pavček Janez, Korbar Franc, Levstek Franc, Kako.še Janez in Jakljič Franc. Župan in svetovalci so vsi pristaši S. L. S. Izvolitev novega župana je napravila, kakor se sliši v obče, dober utis in upanje je opravičeno, da strankarstvo preneha; to tim bo|), ker mnogi nasproni volilci trdijo, da niso bili načelno nasprotni, ampak iz osebnih ozirov. Novoizvoljeni odbor čaka mnogo važnega dela, prav posebne skrbi potrebujejo nekatera občinska pota. Imamo pa tudi krajevne potrebe, kakor je električna centrala v Luknji, katere moč bi 80 lahko podvojila in zraven luči se tudi mnogostransko porabila za napredek kmetijstva in obrti, ako bi prišla v spretno in podvzetne roko velesl. deželnega odbora. Tudi za ustanovitev in prospeh mlekarne so pri nas ugodne razmere, seveda bi bilo treba gospodarstvo kmetij tia primeren način vroditi. Tako bi imeli večji in mali posestniki stalen vir dohodkov iz svojih posestev. V dosego takih in enakih cilov, katerih je .še več v občini, pa jo potreba najprej previdnosti, sloge, vstrajnosti, potem zdatno pomoči od višjih in nierodajnih krogov. Pri takih podjetjih res Človek no sme biti optimist, da bt videl povsod aanio dobro srečo; a črnogled tudi ne sme biti, sicer bi si>loh ničesar ne začel, ampak v sredi mod obema je prava pot, in tisto imenuje slovenski pregovor „zlato" pot. Prečna. — Za novo farno cerkev v Prečni sta vrla fanta Kastelic Franc z Muhabera Št. 8 in Kic Franc s Hudega št. 9 v Ameriki nabrala lepo svoto 244 kron, in sicer so posauini dobrotniki darovali v dolarjih : Kastciic Franc z iMuhabera 5, Kic Franc 8 Hudega 5, Drenik Franc Bršljin Potočar Jožef s Cegelnice 2, Progar Janez z Dol. Kamene 2, Progar Josip z Dol. Kamene 2, Pero Franc Daljnivrb 2, llozenberger Cene z Rožičvrha 1, Verček Jožefi« Bcr.š|jina 1, Bele Mar. Potočna vas 1, Bele Janez Potočna vas 0'60, Dobcrdninr Franc Prečna 1, Brustolin Anton z Verone 1, Oklcšen líutiolí s Podpore 1, Oklcšen Janez s Pcdf^oro 1, Auguàtin Okleaon s l'oclyorc 1, Kokljič Janez Gor. Kamence 1, Kokljií Jožef Gor. Kamence 1*50, Kokijić Mar. 1, l^točar Mar. Caaonsbur^' 0'50, Uršič Alojzij Prečna l'ftO, Godec Blaž Hotovce OSO, Boštjan ťočck od sv. treh Xra(j. 0 25, Zorko Jan. Novomesto 0*25, Verček Janez Uol. Kamence I, Verček Janez ml. 1, Bevc Anton Hudo l oa, Fiorjančič Albin Ločna 1, Verček Jožef Cegelnica 1, Bele Matija Potočna vaa 1, Knlovec Mar. Bers^in 1, Rozman Albert Beršljin 1, Udovič Janez s Selc Notr. 1, Blavc Jožef Sulior 1, Podboj Mar. i-'anonb. l'a. Podboj Frančiška Can. Pa. 1, Meaojcdcc Jernej Krka p. N. M, 1, Cvetan Anton Gor. Kamence 1, Gor.šin Frank. Smoleiija vaa 0.50. — Prearčno se zahvaljujem vsem blapim dobrotnikom imenom cerkvencpa [»redstojništva in cele prečcnske župnije. Blagoslovi Vaa vsedobri Bojf na priproSnjo sv, Antona Padvanskejia! Toplo so priporočamo Se tudi drugim našim rojakom, živečim v različnih krajih in moatih^daljne Amerike! Lepo pro-simol Vsem rodoljubni pozdravi Šttiidovnik Anton, župnik. Siihor. Dolg-o so se zavlačevale naše občinsko volitve, sledtgič so prišle in kakor so „Novico" žo poročale, so se končalo 8 popolnim porazom prejsnjeiça župana Tomca, ki je mislil, da je ni moči, ki bi mu moffla priti do živega. A računil je brez trčmarja — v tem slučaju brez volivcev, ki imajo v takem slučaju odiočivno besedo. Volivci pa so bi!i tef^a nienenja, da mora že biti enkrat konec gnjilomu liberalstvu, ki je povzročilo v naši I)rej mirni občini toliko podivjanosti in nas pred slovenskim svetom pripravilo skoro ob dobro ime. Imeli smo izobražene tajnike in pisatija zmožnega župana, pa so jo vsi sknpaj zavozili in občinsko stvari dovedli do velikega nereda — no že zdrav kmetski razum v osebi dosetianjoga gerenta vrlega Klemenčiča je dokazal, da se <1A občinske pošlo v redu voditi, četudi se ne prisega na na-I>ref!no (1) zastavo, ki je nekaj »ýisa že strašila po občini. — Dne 10. novembra je bila razpisana volitev občinskega staraSinatva. Prišel je sam g. okrajni glavar Domicejj ter jo je vodiJ. Županom je izvoren Marko Óuklje, posestnik iz Bušinjevasi št. 31, ki je vrl pristaš in znani zaupnik S. h. S. Šuktje po domače Krašcvec je pa tudi oden najbo(j naprednih gospodarjev, ki se jiouka ne brani, ampak po njem popravlja tudi svoja gospodarska poslopja, ki je obiskoval razno poučne tečaje itd. (Zvest naročnik in čitatelj je tndi naših „Novic", katerih gospodarske članke uvažuje. Opomba iiredn.) Upati je, da bo previdno vodil občinske posIo in si ne bo dal vmes „fušati" od kakih domišljavih tajnikov. — Tudi vsi svetovalci so pristaši S. L. S. — G. glavar jo po izvršeni volitvi odbornikom v lepi besedi pojasnil, kako bi se gospodarske razmere zboUšale v Beli Krajini glede živinorejo, prašičoreje, . . . pašnikov , . . Upamo, ria nas bodo morodajni činitelji podpirali, A prva potreba je v naši občini voda. Če vodovod ni mogoč, potem vodnjake . . . Novi župan, gg. naši poslanci, vsi se bote Kanili, da bomo vodo čem prej dobil . Prošnja. Ker nekateri, ki so obrabili pripeljati za dijaško kuhiqo repo, zelja in fižola, še niso izpolnili te obljube, prosim, naj to store kmalu. Prosim pa tudi druge, ki morejo pomagati, naj pripeljejo imenovanih živil — pa ne za denar, ker ga nimam. ])r. C. Ažinaii, vodja. DomaČe in tuje novice. Dar. Ekscelencija l)aron Schwarz, c. kr. dež. predsednik je — kakor se nam poroča iz Brusnic — poslal za ubogo brusniške občino veledušon dar 100 kron, Bog povrni blagemu dobrotniku ! J>iir. Mesto venca f Monsignoru Peteriinu je Hranilnica in posojilnica v Kandiji, katere soustanovitelj jo bil, podarila „Balkanskemu odseku apoatolatva sv. Cirila in Metoda" 50 kron. (»8iiiina po t^Monsiguor Peteriinu bo v sredo 27. novem, ob 7. uri zjutraj v tímihelu, P«i-f)kn. C. kr. finančni koncipist v Črnomlju Josip Mozetič jo bil 19. nov. v Ljubljani poročen z učiteljico iz Rodin Anuško liakovec. — Dne ÍJO. novembra pa davkar v Mokronogu Fr. Arh K gdč, Kristo Strancar v Kihembcrgu. Promocija: Na Dolenjskem dobro znani organizator S.L.S. g. adv. kand. Mark Natlačen je bil v sredo dne 13. novembra 1912 v veliki slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promojiran^za doktorja prava. Dne 21. nojembra se je poročil z gdč. Vido Kos. ('oeilijiiio društvo za stolno župnijo v Ljubljani priredi v proslavo sv, Cecilije, zavetnice cerkvcne glasbe, v sredo dne 27, novembra 1912 ob pol osmih zvečer v stolnici cerkven koncert. Sodelujejo: Goap. prof, Franjo Dngan, stolni organist v Zagrebu (orgle), g, Ignacij Hladnik, kapiteljski organist v Novem mestu (orgle), čast. g. Stanko Premrl, vodja stolnega kora v Ljubljani (orgle in kot voditelj koncerta), cerkveni zbor Ijub^anske stolnice, pomnožen z nekaterimi drugimi Ijub^anskimi gg, cerkvenimi pevci in pevkami ter oddelek Slovenske Filharmonije. Med sporedom izvaja g. Hladnik na orglah: Callaerts: a) Invocation, b) Marche de Fete. Op, 28,, in Bach: Preludij v G-dnru. Stenski holedop za leto 1013 je izšel v lepi izpeljavi V tisharni ]. Krajec nosi. v Rudolfovem. Cena 40 vin., s poštnino 10 vin. več. Za Ljubljano in okolico ima zalogo Frodajiilna Hat. tisft. društva [Mmw] Ljubljana. Diplomo Ěastnega olKiaiistva občine Brusnice je dne 18. novembra p. n. g. deželnovladnemu svetniku baronu Kecbbachu izročila posebna deputacija, katero je on ljubeznivo sprejel ter zagotovil svojo nadatjno naklonjenost. Iz Nt> Jerneja se nam poroča, da je ondi umrla ter bila 12, nov. pokopana Terezija Hudnik, ki je vodila gospodinjstvo v ondotnom župnišču. Bila je vsied svoje pobožnosti in pridnosti zelo čislana. Iinela je lep pogreb, Marijine družbenice so jej svetilo na zadiiii^ poti, deklice pa jej grob obsipale s cvetlicami, N. p. v m,! — Žalostno je tudi poročilo, da nas zapusti gospod organist Jakob Čadež, ki je v izobraževalnem društvu našo mladino tako vrio izvežbai v glasbi. Odide za kapelnika in organista v Biograd v Dalmacijo, Bil srečen med južnimi brati. Shod Sodalitatis za novomeško dekanijo bo 27, novembra v Smarjeti. Strašen poí-ar v Troltři vání pri Žužemberku je upepeiil 14 biš in nad 30 gospodarskih poslopij. Od cele vasi je ostalo 9 hiš in cerkev, katero je rešila žužemberška požarna hramba. Skoda je cenena na 90.000 kron, zavarovalnine pa ni niti tretjine. Beda nepopisna. Uobra srca naj pošiljajo pomoč ali na župnijstvo v Žužemberku ali pa na županstvo v Dvoru. Zadnje žrebanje turskih srečk v tem lotu se vrši 1. decembra t. 1., pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400000 frankov in veliko drugih večjih in manjših dobitkov. Kdor še nima turške srečke, naj hiti, da jo pravočasno naroči in si s tem v slučaj» dobitka vesele božično praznike zagotovi. Mesečni obrok znaša samo 4 krono 75 vinarjev, ki ga zmore pač vsakdo, ki ima namen nahraniti vsaj 230 kron, ki jih vsaka turška srečka mora zadeti, če mu že sreča no nakloni glavnega dobitka. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g, Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Belokranjska železnica jo dobila tudi drugi predor pri Lazih; od obeh strani se je delo posrečilo, da so pri premerjeni točki skup prišli. Še to zimo bo i)revrtan največji tunel jKid Smukom nad Semičem, kjer delo vrio napreduje. — Istotako napredujejo dola od novomeškega tunela dalje, Ob Krki so že sezidani visoki stebri, ki so bodo obokali. Mostič za pomožna dela čez Krko je postavljen. Te dneve so nekak potopljalni zvon spravili na sredo Krke, kjer se bo delalo pod vodo za temelj mostu, na katerem bo zidan veliki srednji steber visokega mostu. Slovstvo. Petra Bohiigcaizbrani spisi,I.zvezek: Drobnice. Cena 1 K, Tiskovno društvo v Kraiýu vrio pospešuje naie slovstveno zadeve, S tem zvezkom je začelo izdajati zelo zanimivo spise g. P. Bobiiijca. V tem enopiču jo zbranih Sest spisov, ki se vsi odlikujejo po mični vsebini in gladkem jeziku. Bohiigec spada mod najboljše slovenske pripovednike. Te pripovedke bo ne samo mladina, kateri so v prvi vrsti namenjeni, rada čitala, ampak tudi odraščoni čitatelji. Kdo bi z zanimanjem ne sledil „Češki knežni", čije osoda so razpleta na slovenski zemlji ^ Kdo bi no sočustvoval z balkanskimi brati, ko čita v narodnem dubu sestavljeno „osveto v zarji krščanske svobodo''. Zato ]ta vzemi in boril Gospodarske drobtine. — Kinotijslia šola nii Griim je pričela novo šolsko leto 4. novembra. Oii 74 prosilcev je bilo sprejetih V šolo 54 učencev. Ker so trije odstoi>ili, šteje šola 51 učeDcev in sičer 37 v obeh letnikih zimske řiole in 14 v letni šoli. — Gosiiotliiijska šolii v Šniiheht je pričela novo šolsko leto z mescem oktobrom. Šola šteje 17 gojenk in sicer 10 notranjih in 7 vnanjih, ki prihajajo iz okolice v šolo. Gospodingska šola je dobila letoa nove svinjake, novo kurnico in potrebno opravo za mlečao klet, kakor posnemalnik, pinjo „Viola" itd,, tako, da imajo dekleta sedaj tadi doma potrebne pripomočke za praktični pouk v kmetijskem gospodinjstvu. — Kmetijsko-nadftljcvahii tečaj iia Gnini se je pričel v nedetjo 17. novembra. V ta tečaj, ki se vrši ob zimskih ne-detjah od 8. do 10, dopoludne, je vstopilo 30 učencev iz novomeške okolice. Tečaj bo trajal 4 mesece. — Tako imajo sedaj tudi vsi tisti ukažcUni mládenči iz novomeške okolice, ki ne morejo obiskovati kmetijske šole, ugodno priliko, da se stanovsko izobražujejo. — Živiiiozdravstveni tečaj na Gnim se je pričel dne 18. novembra. Za ta tečaj je bilo določenih samo 12 udeležencev, z ozirom na obilne prošnje pa, ki so dohajale od vseh strani, je deželni odbor sprejel 16 udeležencev in sicer vsakega iz drugega sodnega okraja. Število udeležencev je v tem tečaju omejeno, ker je le na ta način mogoče, da se z vspehom udeležujejo praktičnega pouka. Udeleženci stanujejo v okolici in sicer v tímihelu in pri Božjem groba. Vsak dan imajo 4 ure šolskega pouka, drugi del dneva se pa porabi za praktični pouk na zavodu in v okolici. Naše gospodarje v okolici prosimo, da se za slučaj potrebne pomoči pri porodu in nezgodah obračajo za čas tečaja na vodstvo tega tečaja oziroma na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Živinozdravstveni tečaj vodi deželni veterinar g. Černe, sodelujejo pa tudi učne moči zavoda. — Naročila iia modro çalico sprejema kmetijska podružnica novomeška do 30. novembra. Prosimo še enkrat naša županstva v podružničnem okolišu, da zbcro naročnike in pošljejo naročilne pole z aro vred podružnici do imenovanega časa. Bodi tudi še enkrat povedano, da velja to za galico, kakor jo vsako leto na-ročujemo pri c. kr. kmetijski družbi in ne za galico po znižani ceni, kakor si eden ali drugi napačno misli. — Klelarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je našo kletarstvo še na jako nizki stopinji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da so naši vinogradniki popriraejo bo^j.šega kletarjeqja ter da pridelujejo dobro, okcsno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodar ju-vinograd niku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz qega prijiraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva? Eavnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kaprice se z nepravilnim ravnaqem lahko naredi najgnuBnej.sa pijača ! Da imajo ukažetjni priliko, se v umnem kletarstvu temeijito izučiti, priredi c. kr, vinanski nadzornik B. Skalický pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarakih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število vdeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj cn teden pred pričetkom tečaja obveščen. C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kraiqsko v Rudolfovem. — Vada za vidi-e. Lovci si glavo belijo, kaj bi bilo nastaviti vidri, da bi se vjela. Ribe se ne loti in zato dcnejo tja, kjer pride vidra na suho, odprto lisico prazno, da jo 'Vidra sproži, ako se na onem mestu valja, Deni živega raka na lisico in spusti oboje v vodo tam, kjer čutiš vidro. l'o stranskih vodicah se še dobijo mali raki, kateri ti bodo zvabili vidro v past. Raznoterosti. ^ Obrtniški koledar 11)13, Izdal in založil J. Hanptman, oticijai trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Obsega prav aktualno tvarino za obrtni stan. Letos objav|]'a kqjigovodstvo za mizarje. Čudno je le, da navaja pri uzorcih samo liberalno časnike. Cena 60 vinarjev in poštnino. § SIoreiiHko-nemški in nemško - slovenski slovarček je na svetlo dala družba sv. Mohorja v Celovca. Obsega nad 12.000 besed ali izrazov. V prav pripravni žepni obliki bo prav dobro služil osobito ob naših obmejnih krajih, pa tadi našim dijakom. Po dr. Sket-ovi smrti ga je priredil profesor Štefan Podboj. — Stane 2'50 kron. linižba sv. Jfohora. V naslednjem podajamo kratko oceno letošnjega kr\jižnega daru, — 1. Zgodovina slovenskega naroda. Veliko zanimala in veselja bo zbudil II. zvezek „Zgodovine slovenskega naroda, o katerem po mogočnosti jasno in poljudno slika znani izborni zgodovinar osebe in razmere slovenskega naroda proti koncu srednjega veka. Tu vidimo, kako se je razvila naša mila domovina iz posameznih pokrajin, koliko bridkega boja jo zavžilo naše ubogo ljudstvo v dobi nesamostojnosti, dokler mu ni zasvetila zvezda prostosti in duševnega napredka. — 2. Slovenske balade in romance. Družba je hotela s temi baladami in romancami od prvaka na tem polju Prešerna do najnovejšega pesnika Golarja zbuditi, kakor omeqata izdajatelja v predgovoru, zani-marge še za druge poezije dotičnih pesnikov. Ali se bo ta že^ja izdajateljev knjige uresničila, je seveda drugo vprašaje, posebno še pri priprostom ljudstvu, na katero se je treba posebno ozirati pri izdajanju družbinih ki^ig. Posebno značilno je, da je nad 20 umotvorov vzetih iz del Aškerca, Zupančiča in ('ankarja. — 3. Podobe iz misijonskih dežel. Z veliko večjim veseljem in za-dovoHnostjo bodo bravci Mohorjevih knjig vzeli v roko drugo o podobah iz misijonskih dežel. Popisuje nam prav prijetno začetek, razvoj in sedaiqi položaj misijonskega delovala na Japonskem. Veliko zanimanje ter sočutje bo zbujal podrobni popis stanja vzhodne ccrkve na Balkanu. Na koncu podučnega popisa žalostnih, cerkvcnih razmer na Balkanu, spodbuja k podpiranju tega apostolskega delovanja. — 4. Koledar. Kakor druga leta, je tudi letošnji koledar prav raznovrsten. Obsega dva životopisa ter par člankov o alkoholizma in lyega vplivu na člove.ško telo, o poroti in porotnikih. Prav lepo popiše vojsko v Tripolisu. Posebno so je marsikateremu vstreglo z imenikom letošqjih udov, kar bi bilo priporočati za vsako leto. Loterijske številke. GRADEC, 9. novembra 21 47 27 62 45 TRST, 16. novembra 25 44 73 40 30 GRADEC, 23. novembra 14 53 74 30 72 Dr. med. Ignac Paulič primarij v bolnici v Kandiji ordinira od sedaj naprej od I. do 3. ure v bolnici. 22r> Zahvala, 226 štejqm Hi v dolžnost, iísreíi tem jioto"! inUrono zahvalo vsem, hi so h svojo oçroiiino iiduleiijo pri j)Of;rn)iii iiskBzali zadnjo Ěast bliigciiiii Rospodii ítiiitiikii Mnfiçr. Antonu Peterlinu. Predvaoin se /fthvaljiijem mil, ff. pmt.u in proi. tiii-hovSÈini tor problftff. p;, dož. vi. svctniliu okrujnomii (glavarju baron Rophbadiu kakor Intii VBCm zaHtopnikom »lavnili c. kr. uradov, hlug, (to«P.0(M> kron in 11 írebmiji vsako leto proti 46 mesečnim obrokom po samo ô kron 50 vinarjev. Pojasnila daje in naročila Sfirejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbanfič, Ljiililjana, Kongresni trg. S zraven spadajodm kmetijskim poslopjem, vso v dobrem stanu, je iz proste roke na prodaj. Hi-ša je pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. Zraven spadajo tudi iqivo in gozdi. Hiša stoji ob deželni cesti v Jurki vasi, Naslov pove upravništvo Dolenjskih novic. 207-3-2 epo posestvo 20 minut od farno cerkve oddatjeno, tik državne ceste obstoječe z nove hiše z velikim sadnim vrtom in vsega novega gospodarskega poslopja, cgivza 40 mernikov posetve, 2 travnikov, 5 delov gozda, v katerem raste raznovrstno drevje in gmajna, je iz proste roke na prodaj. Več pove lastnik Franc Hrovat na Malem vrhu St, 10. fara Mirna peč, Cena I2.0(M> kron. 2143-2 m- M1ÍI3.V ïxajoïïi! ■iHB Dne 2. ilec.enibra oh !). uri dopoldne se bodo oddal v najem farovški mlin v Št. Jerneju za eno ali tri leta. Pogoji so razvidni v farni pisarni. — 219-3-2 Predstojništvo farne nadarbine. Izprašana učiteljica Vsi, hI ste shrbni možje in očetje I Ali hočete vsaj 10 viïiiirjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za itriliodnjost svojih otrok? Potem pišite „NIov. Siraži" v Ljubljani po knjiiifto gosp. iiipiiika llaascja « IJndsikeni zavarovanj». ki se vsakoninr dojKiSIje popolnutna zastonj. iea-7-5 k umetnih ročnih del prosi učenko za pouk in sprejema vsakovrstna ročna dela v izvršitev. Natančneje se izve Kriiatijska nlicii štev. 155. "TW 228-0-1 [I Stanovanje ob.stojcče z dveh sob, kuhinje, kleti, svinjaka in majhne rgivo prav pri hiši, se oilda v Kandiji št. 74 blizo Kaiidijanske jiostaje. Odda se s prvim decembrom 191ÍÍ. Več ae izve jiri KuSljann, v Kandiji st. 5, Lepo posestvo. Proda so iz proste roke hi.ša, v kateri se nahaja že več let dobro idoča gostilna a precej velikim k tej hiši spadajočim vrtom, nadalje s hlevom, v katerem se nahaja ^ žrebčarska postaja, ki je za gostilni.ški 6 promet precejšnega pomena, kakor tudi S vsega premak^ivega k temu posestvu s;ia-dajočega imetja pod zelo ugodnimi pogoji. Poslopje se nahaja v prav dobrem stanju. Več pove lastnik Fr. Čižmek, Žabja vas št. 38. I * i: i»- I I HK- I I Sílatt Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HanJijo in ohoiico reg. zadruga z neomejeno zavezo Y lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, ce je igen ud ali ne, ter obrestuje po 5-0-21 na leto brez odbitka rentncga davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hr&cilne tIoj^o kakor za vse poBojtlniino obveznosti — joniíi iwlog rczorviiesra zaklada ín dolcícv feîi 2200 zadruímkoT x THCtii evojim pienioicnjern. Iz tcf^a ise ra:tvidi, da malokatcri dcnami zavod nudi tolike vamoHti kakor kandijaneka hranilnica. Milijoni zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kaâelj S Koiserjeulmi prsnimi hríímelami „s tremi smreliami", fiiVlO poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- - - - vatnih oseb dokazuje gotov uspoli. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so »godnega okusa. Piiket iO iti vinarjev, ovojček 60 vinmjev, se dobiva pri lekariiarjili : 166-24-7 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. Parna opekarna v Zalogu - Breitcnaii naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana Naznanilo. Vsojanio si, vljudno naznaniti, da atno zastójistvo naíe družbe za Novomeški okraj prenosili gospodu ANTON-U BUTARA II HOïEni mcstU in prosimo vso naše zavarovance, da bi se obrnili o zavarovalnih zadevah zaupno na istega, kateri bode vsakčas rad [»ripravljen, potrebna pojasnila dati in dotično zavarovanje izpe^ati. Prevzamemo zavarovanje proti ogqju za tovarne in obrtnije vsake vrste, dalje za poslopje, pohištvo, blago, živino, pičo i. t. d,, potem zavarujemo tudi proti vlomu, proti razpoku steklenih Sip, proti nezgodam i. t. d. 7i odličnim spoštovanjem 213-B-2 Vrlioviii zastop v («radcii Dunajske zavarovalne družbe. „Slovensha Straža" u Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka ki bi sodeloval pri ,,1Jiidsk<»]ti zuvarovanjij''. /ai^otovljeii Jo dober in trajen zaslužek. — l'oninUx^ jtod „ljudsko zavarovanje" iia Slovensko Stražo v LJubljani, l8(t-7-6 in stavbena opeka i™ Kuntara M fift nrinoroča alavnemii občinstvu in v velikimnožini narazpolago in se zamore takoj dobiti. Kakovost izborna. Cena za 1000 komadov 80 kron. NaroČuje so lahko po dopisnici. áe-O-10 : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg.graščakom okolico v izvršitev vsakovrstnega v stroko apadajočega dela in sobnega tapetovanja. — 2a naročilo zadostuje dopisnica. — liavno tam je na prodaj lep divan z naslonjalom, I3a-ia-ll Od dobrega najboljše! del. družba za šivalne stroje Novo mesto. Veliki trg št. 45. 217-10-2 HE1L-0W LÍIK * iz tnehliego leso. Kcil-ova bela prevlaka ((clazitra) 7S uniivalne mize ÍÍO v. Keil-ova pasta za Mvlje 30 v, Koll-ov lalc za zlatonje okvirjev 40 v, J. PICEK, Novo mesto. Keil-ovo loSiiilo 7.a piido 1)0 v. Keil-ov iak za klobuke v raz-liAnih barvah, ima vedno v zaloBi tvrdka: émomel): Anton Zurc. Idrija: Val. Laiiajnc. Kamnik; I. Totck. Kočevje: Kraoz IjO^. Kranl: Franih Dolenc. yubl]ana: lioakovcc&îlcden. Školja Loka: M. ^i^n. Zagorle: lUh. E. Mibelúlú. Radovljica: Otto lloman. (178-6-G) 8