0 Nič ni bilo napačno, da je spregovoril v 12. št. .Učiteljskega Tovariša" tovariš Pavel Flere besedo o naših društvih in razmerah, ki vladajo v njih v tej žalostni dobi, brezdruštveni dobi, kakor jo imenuje pisatelj dotičnega članka. Nahajajo se pa v FJeretovih izvajanjih nekatere trditve, ki ne odgovarjajo dejstvom in jih moram zavrniti. Na drugi strani je pa tovariš Fiere o nekaterih zadevah napak poučen, ali pa ni dovolj pazljivo sledil društvenim dogodkom v vojnih letih. Da pa ne bo lcdo mislil, da hočem v sledečih vrsticah iz samoljubja zagovarjati diuštvene odbore in one, ki stoje na čelu naše centralne organizacije, ali opravičevati njih delavnost ali nedelavnost, moram takoj izjaviti, da sem sicer velik prijatelj in po svojih skromnih močeh pospeševalec učiteljske organizacije, posebno mi je pri srcu naša centralna organizacija, ki sem ji član skoraj cd nje početka, odkar sem učitelj, in sem se udeležil razen dveh vseh njenih glavnih skupščin, vendar nisem član nobenega društvenega odoora in v nikakoršni zvezi z upravmm odborom ali vodstvom Zaveze. Pač pa marljivo zasledujem delovanje naše Zaveze in okrajmh učiteljskih društev. To se mi je zdelo potrebno omeniti, da ne bo kdo napak sodii mojih besed. Ko je zavladal pred tremi leti vojni vihar, je v resnici prenehalo delovanje v naših društvih. Važna stanovska in pedagoška vprašanja, s katerimi so se pečala posamezna društva, a še ne dospeia do sklepa in smotra, so se odložila na pozuejši čas, na čas po vojski. Več društev je odložilo pero, potisnilo društvene knjige v omaro, niti članov ni imelo več v evidenc. in se ravnalo po neresnični latinski prislovici Jnter anna silent musae". Vzbuditi jih ni mogia ne sila, ne potreba, ne drugi vnanji vplivi. Še toliko se niso zganila, da bi bila zavzela stališče v nujnih stanovskih in šolskih vprašanjih. Zaman jih je klicala Zaveza v razposlani okrožnici k novemu društvenemu življenju, k zopetnemu delu za stanovsko korist, v prcspeh šolstva in za blaginjocelokupneganaroda terjitn kiicala... „ ne smemo se zazibati v brezdeije. Glede na vojno satno, ne glede na šolstvo in ne glede na naše stanovske interese, bi se morali večkrat shajati na zborovanja. Tu naj se posvetuje in "ukrepa Zavezino učiteijstvo, kako naj "z ljubeznijo in dejanjern služi vsemu in vsakemu, kdorkoli in karkoii deluje v prosnch zmagovite vojne, v tolažbo in podporo žalostnim in obupa|očim, ostavljenim in trpečitn, Na takih zborovanjih bi se izprožil marsikateri dober nasvet, kako pomagati in podpirati one, ki se bore za dom, cesarja, ki se bore za nas vse. Vnemar tudi ne smemo puščati svoje organizacije. Svtta dolžnost društvenih odborov je, da drže člane skupaj, da ne odpadajo in ne začtio tavati kot izgubijene ovce vsak po svoji poti. Mladim učileliem, posebno začctnikom, ki pridejo v okraj, naj gredo društveni odbori na roko, vabijo naj jih v svojo sredo, pomagajo z besedo in dejan^em v njih težavnern poklicu. Društveni odborniki naj tudi scdaj v teh hudih časih resno in vestno izvršujejo svoje funkcije talco v svojem delokrogu, kakor nasproti Zavezi. Tovariše prcdsednike Zavezinih društev nujno prosimo, da nam pošijejo v 14. dneh •jopoSen inienik svojih članov; tovariši blagajniki pa članarlno za leto 1915, pa tudi za leto 1914, kateri so še na dolgu. Zavezino vodstvo prosi daije, da blagovolijo tovariši tajniki sestaviti kratko po ročilo o delovanju svojih društsv od začetka vojne, t. j. od 26. julija 1914 do sedaj, ter ga odposlati z imenikom društvenih članov predsedništvu. Tovariši predsedniki naj imajo v popolni evidenci vse učitelje vojake, ne le onib, ki so v naši organizaciji, sploh vse učitelje vojake v okraju, da sestavi Zaveza ob koncu vojne natančno statistiko. Predsedništvo Zaveze bo poslalo ob svojem času Zavezinim društvom v tem smislu sestavljen obrazec v izpolnitev. Nobeno društvo ne sme zaspati in razpasti med vojno vihro. Veliko odgovornost imajo v tem pogledu društveni odbori. One, ki ne store svoje dolžnosti, bo kiicalo na odgovor slovensko učiteljstvo. Zato giejte, da ne trpi škode učiteljska stvar!" Tako Zsveza svojitn članom, kar je tovariš Fiere imenda ne namenoma prezrl. Ali so imeli ti lepi nasveti in navodila kaj uspeha ? Večina Zavezinih društev spi in počiva dalje; o teli ima prav tovariš Flere, ker se boji, da bi ne zaspala" za vedno. Zakaj so opustile naše učiteljske organizacije med vojno vsako društveno delo ? Vzroki so raziični. Mnogi društveni odbori so bili mnenja, da ob vojnem času, ko so odšli pod orožje naši najboljši in najzvestejši člani, ni mogoče nikako uspešno društveno delo. To so poudarjale posebno kranjske organizacije. V vojnem času do sklicanja avstrijskega parlamenta je bi!o prav zelo omejeno svobodno zborovanje. Mnogo jiii je biio, ki so po pravici trdili, da je v sedanjih razmerah nemogoče spregovoriti na zborovanju svobodno besedo, zato je ludi izključena vsaka temeljita rszprava in bi Jedina, ki smo jo v organizaciji že pred vojno povprečno plitvo orali in časih slabo pieii, postala celina", kakor trdi tovariš Fiere To je bi! drugi vzrok, da so se zaprle zborovaine sobe. Najslabejši izgovor za brezdruštveno dobo so pa navajali oni, ki hočejo vse delo odiožiti za mirne čase po vojni. Ravno sedaj trka na šolska vrata važno šolsko vprašsnje, o katerem ne razpravlja samo učiteljstvo, ampak tudi široka javnost, namreč preosnova Ijudskega in meščanskega šolslva. Ali naj rešitev tega silno važnega vprašanja prepustimo drugim faktorjem ? Ali ni v prvi vrsti poklicano učiteljstvo, da sodeluje in sorešuje šolsko vprašanje, vprašanje o vzgoji in pouku? Če pa odložimo delo v tej smeri za čas po vojni, smo mnogo ali pa vse zamudili in šolsko vprašanje bodo rešili brez nas in preko nas. Na delo torej že iz tega vzroka, ki je za nas in naše šolstvo življenskega pomena! Zanemarjali smo svoja društva tudi zaradi tega, ker srno bili preobloženi z drugim delom zunaj šole. To je res. Nečem navajati, kaj so vse nalagali na rame ljudskega učitelja, trdim le, da je komaj dihal pod pezo dnevnih izven šolskih opravkov in izmučen do onemoglostt res ni bil sposoben za uspešno duševno delo. Poleg tega pa še velike skrbi v lastni hiši, skrb za vsakdanji kruh, žalost in tuga v rodovini. In kolike sitnosti provzroča v sedanjih dneh potovanje, vedo le tisti, ki imajo svoje bivališče v bojnem ozemlju. Velik del našega učiteljstva je nioral zapustiti svoj dom in iti v tuji svet; drugi stoje pred bojno črto; dan in noč jim hrušči na ušesa bojni vihar in ti trpini naj se poglobe v kako duševno delo ? Zakaj pa Zaveza rešuje samo najvažnejše in najnujnejše zadeve in skrbi v prvi vrsti, da vzdrži vsaj svoie liste ? Nad njo so obesili takoj ob izbruhu vojne Darnoklejev meč, zato se ni smela ganiti; nje glasilo je stalo na proskribcijski listini. Več sedaj ne smemo govoriti. To so vzroki, ki opravičujejo nekatera učiteljska društva, da niso ničesar storila med vojno za splošno šolsko korist in za učiteljski interes. Seve da so tehtni, ali samo za nekatera društva, nedelavnosti drugih pa ne opravičujejo. O tem sva s tovarišem Fieretom edina, da je treba napeti vse sile in premagati vse ovire, da se začne v nas zopet društveno delovanje. Nikakor se pa ne strinjam z nekaterimi drugirai trditvami v Fieretovem članku. Oglejmo in presodimo jih nekoliko bolj natanko. Tovariš Flere omalovažuje vse dosedanje delo v učiteljski organizaciji. Vzame naj v roke prejšnje letnike naših glasil, bere razprave o akiualnih stanovskih in pe dagoških vprašanjih in prepričal se bo, če bo nepristranska njegova sodba, da smo na marsikaterem proprišču ledino globoko pre* rahljali in lepo zrahljali. Prišli smo v mnogih raznih vprašsnjih do zaključkov, ki se jih nam ni treba sramovati. V prvi vrsti mislim tu na zahtevo po podržavljenju ljudskega in meščanskega šolstva. Trdno stoji, da se je slovensko učitcljstvo, ki je združeno v Zavezi, soglasno izreklo za podržavIjenje, če ne štejemo enega in edinega društva, ki ni hotelo mej vojno zavzeti 'svojega'sjališča o tem vprašanju. Zato je imelo Zavezino glasilo popolnoma prav, ko je trdilo, da avstrijsko učiteljstvo hrepeni po podržavljenju ljudskega in meščanskega šolstva in da je Zavezino učiteljstvo edino v tern vprašanju. ,,T o v a r i š" torej ni spregovoril dotičnih besed .nekontrolirano" tja v en dan, temveč v trdni zavesti, da govori o dokončnih sklepih Zavezinega učiteljstva. (Resnici na ijubo pa moram povedati, da ne najdem onega »nekoniroliranega" stavka v 7. štev. »LJčit. Tov.") Mimo grede pripomnimo, da bi pričakovali od tovariša Fiereta, da bi bolj natanko navedel stavke, ki jih rabi v dokaz svoje trditve. Kje ^te brali v HUčit. Tov", da smo ravnodušno čakali in celo p ozdravljali oktroiranje podržavIjenja šolstva v zvezl z znanimi ,belangi?" Bral sem pač v 7. štev. nUčit. Tov." v članku »Naši razlogi in razlogi nemškega nacionalnega učiteljstva za podržavljenje ljudsS*ega in meščanskega šolstva" te-le besede: vse to upajo doseči na ta način, da se upelje državni jezik, podržavi šola in v državni šoli uvede nemščino obvezni predtnet. To so razlogi, ki jih slovensko napredno učiteljstvo ne more odobravati ter jih ne sprejme in z vso odločnostjo odklanja in zavrača, ker je prepričano, da bi se s takimi naredbami ne poglobila državna misel. Doseglo bi se ravno nasprotno, kar se nam-rrava. Mi smo zato, da se podržavi ljudska šoia, toda tudi v državni šoli naj se poučuje mladina vseh avstrijskih naro dov v materinem jeziku' itd. To se vendar drugače bere nego Fieretova trditev, da smo ravnodušno pričakovali podržavljenja šolstva z zvezi z znanimi »belangi". Iz vsega tega bi posneli, da je tovariš Fiere velik nasprotnik državne šole; pa ni, sam se je že v istem smislu izrekel zanjo. V 17. št' BUčit. Tov. 1916, ko on govori o podržavljenju ljudskega šolstva, pravi doslovno: nZahtevajmo podržavljeoje Ijudskega šolstva, ki se mu mora priznati odločfjo narodni značaj v vsem njegovem ustroju !" Ali je ta stavek bolj kontroliran ? Ali ne zahtevate enake preosnove in na isti podbgi? Tovariš Flere pravi, da ni bilo o tem vprašanju posebne orientacije, nobenega razgovora, da je bila centraina organizacija pasivna in prepuščala deželnim in ckvajnim učiteljskim društvom, da se poprimejo vprašanja sama, če hočejo, ker iniciative v to ni bilo nobene. Zopet napačno. Iniciativo za gibanje za podržavljenje šolstvo med slovenskim učiteljstvom je dala naša centralna organizacija na svoji glavni skupščini v Opatiji leta 1896 in zavzela že takrat svoje stališče. Odslej se je večkrat razpravljalo o tem predmetu v Zavezi sami, in pritrdilno so se izjavila Zavezina društva. Smelo trdim, da bi bil sklep takšen, kakoršen je, če bi se bilo posvetovanje vršilo tudi po Fleretovem brezkončnem receptu, in naj bi bili medsebojni »stiki" in medsebojno duševno ,,oplojevanje" še tako tesni. Naj vendar ne misli tovariš Flere, da je v splošnem slovensko učiteljstvo tako zelo brezbrižno, da se nič ne briga za važna stanovska in pedagoška vprašanja, da se nihče ne poglobi v njih. Prepričan sem, da so vsakemu Zavezinemu učitelju znani vsi razlogi, ki govore za in proti podržavljenju šolstva, da vzamem zopet za zgled isto vprašanje. Nikakor ne morem pritrditi trditvi tovariša Flereta, da je hodila in hodi naša centralna organizac ja po iniciative k osrednji avstrijski ali kaki drugi osrednji zvezi. Ne nikdar! Osrednja avstrijska učiteljska orga nizacija je dete naše Zaveze, k netnški avslrijski učiteljski organizaciji pa Zaveza ni hodila na posodo, saj so ondi raztnere čisto drugačne. Naj natn podpre tovanš Flere z enim samim zgledom svojo trditev. Iniciative naše Zaveze so izšle iz njenega ustroja in njenih članov. To lahko trdim z mirno vestjo; drugačnega mnenja tudi ne more biti tovariš Flere, če sodi pravično. Kar se tiče navodil, po katerih naj se vrše posvetovanja in razprave na društvenih zborovanjih pa satno eno. Tovariši v Savinjski dolini naj poverijo tovarišu Fieretu vodilno vlogo v svojem društvu,v kjer naj praktično udejstvi svojo teorijo. Ce se mu obnese in posreči, da dvigne društvo na višek popolnosti, mu bomo rade volje sledili vsi. Pa še eno je, kar mi je že dolgu na •srcu, da bi se rad pogovoril s tovarišem Fleretom. Ob vsaki priliki trdi, da je že enkrat potreba, da ločimo šolska od političnih vprašanj, in da naj ne posegamo pri popolnoma šolskem vprašanju brez potrebe na politiško polje bodimo to, kar smo. Velja! Ein politisch Lied, ein garstig Lied. Ali pove naj nam tovariš Flere, kako naj se ogne slovensko učiteljstvo pri svojem delovanju zunaj šole politiki ? Da, še več ! Kako naj se ne dotika učiteljsko društvo, ki ni politično društvo, šolsko - političnih vprašanj ? Slovensko ljudstvo je postalo političuo zrelo; v najbolj zakotno gorsko vas se je zaneslo politično strankarstvo. V vseh večjih krajili imajo bralna, izobraževalna, -prosvetna, pevska, gospodarska, telovadna društva, čitalnice, hranilnice in posojilnice in druge orga-nizacije Večinoma so jih ustanovile politične stranke. Ali naj učitelj stoji zunaj vseh teli prosvetnih organizacij, kjer lahko mnogo stori v prospeh Ijudske izobrazbe ? Pridejo volitve v občinski zastop, iz katerega izide krajni šolski svet, volitve za deželni in državni zbor. Nasproti si stojita šoli prijazna in šoli nasprotna stranka. Ali naj stoji učitelj malomarno ob strani, ko gre za mirni razvoj ljudske šole in dobrobit učiteljskega stanu ? Kdo ima več interesa na tem, da vlada v deželi šoli in učiteljstvu naklonjena stranka nego učitelji ? Tako bi Iahko našteli še mnogo slučajev, da se učitelj pri svojem delovanju zunaj šole ne more ogniti politiki, če neče škodovati šo!i in sebi. Tako posatnezniki. Kako pa naj ločijo učiteljska društva, ki po svojih pravilih sicer res ne smejo posegati v pplitiko, šolska vprašanja od političnih ? Če razpravljamo o preosnovi, o podržavljenju šolstva, o prruredbi učiteljišč, o višji učiteljski izobrazbi in o mnogih drugih sličnih vprašanjih, se moramo obračati na politične stranke. Kako naj izločimo tu politiko? Celo pri sestavSjanju učnih načrtov hočejo politične stranke uveljaviti svoje nazore in načela. Kako se ceio v čisto pedagoško delovanje vtika politika, se lahko prepriča tovariš Flere, ako povpraša, kako nam je hotela politična stranka ugonobiti list, pri katerem sam marljivo deluje, ker jt niv všeč razpravljal pedagoška vprašanja. Šola je po izreku velik cesarice Marije Terezije ,politicum" in s tem mora računiti učiteljstvo pri svojem delovanju. X.