303 Letnik 46 (2023), št. 2 Ključne besede: federalni odbor za prenose, prekopi, odbori, grobišča, posmrtni ostanki, spomeniki. Key-words: Federal Committee for the Organisation of the Transfer of the Remains of Fallen Fighters, committees, burial grounds, human remains, monuments. IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK FROM ARCHIVAL FONDS AND COLLECTIONS 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 930.253:27-557:355.01-058.65(497.4)"1945/1948" Prejeto: 29. 9. 2023 »Kot žrtve ste padli v borbi za nas …«1 Delovanje Federalnega odbora za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev za Slovenijo (1945–1948) ŽIGA KONCILIJA dr. zgodovinskih znanosti, višji svetovalec – arhivist za gradivo uprave po letu 1945 Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska ulica 1, SI–1102 Ljubljana e-pošta: ziga.koncilija@gov.si Izvleček Prispevek govori o arhivskem gradivu Federalnega odbora za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev, ki je bil ustanovljen 24. no- vembra 1945 pri Ministrstvu za notranje zadeve Ljudske republike Sloveni- je. Naloge odbora so bile: zbiranje prošenj za prenose posmrtnih ostankov v vojni padlih oseb, zbiranje seznamov posameznih ali skupinskih grobišč, zagotavljanje finančnih sredstev in transport posmrtnih ostankov oziroma druge naloge, povezane z organizacijo prekopov. Federalni odbor in mreža njemu podrejenih odborov, ki so bili ustanovljeni na nižjih upravnih ravneh, sta formalno delovala do ukinitve ob koncu leta 1948. Arhivsko gradivo od- bora je 27. decembra 1967 izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije ter je bilo v letu 2022 podrobno strokovno obdelano v fondu Arhiva Republike Slovenije SI AS 281. Abstract »AS VICTIMS, YOU FELL FIGHTING FOR US…« THE OPERATION OF THE FEDERAL COMMITTEE FOR THE ORGANISATION OF THE TRANSFER OF THE REMAINS OF FALLEN FIGHTERS OF SLOVENIA (1945–1948) The paper talks about the archival material of the Federal Committee for the organization of the transfer of the remains of fallen fighters, which was established on november 24, 1945 at the Ministry of the interior of the People’s Republic of Slovenia. The tasks of the committee were: collection of requests for the transfer of remains of persons killed in war, collection of lists 1 »Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo svobodo bi užival trpin, do smrti svobodi je služil vaš glas, pogumno ste zrli v gotovi pogin.« Pesem je nastala v spomin Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču, ki so jih fašisti ustrelili pri Bazovici 6. septembra 1930. Govor prof. Alda Rupla: https://www.noviglas.eu/govor-prof-alda-ru- pla/ (dostop: 25. 9. 2023). 304 Žiga Koncilija: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas …«, str. 303–316 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections of individual or group graves, provision of financial resources and transport of remains or other tasks related to the organization of burials. The Federal Com- mittee and the network of committees subordinate to it, which were established at lower administrative levels, formally functioned until their abolition at the end of 1948. The archive material of the Committee was handed over to the Secretari- at for internal affairs of the Socialist Republic of Slovenia on December 27, 1967, and in 2022 professionally processed in the Archives of the Republic of Slovenia. Uvod Ena izmed najbolj tragičnih zapuščin druge svetovne vojne, ne samo na prostoru nekdanje Jugoslavije in znotraj nje današnje Slovenije, temveč tudi šir- še v evropskem in globalnem prostoru, so bili sto tisoči oziroma milijoni umr- lih.2 Nekateri posmrtni ostanki padlih oseb so bili pokopani v domačih grobo- vih, medtem ko so bili številni izmed njih zasilno pokopani v posamičnih ali skupinskih grobovih tam, kjer so dočakali svoj konec, pogosto daleč od rojstnih krajev in njihovih svojcev. Nekateri pokopani so tam tudi za vedno ostali, posta- vljena so jim bila bodisi posamična bodisi skupinska obeležja. Del pokopanih so začeli po vojni prenašati drugam, bodisi v skupinska grobišča ali v grobove v domačih krajih.3 Potreba po organiziranih prekopih posmrtnih ostankov pri nas se je sicer začela kazati že med vojno, saj so začeli svojci na lastno pest izkopavati posmr- tne ostanke in postavljati začasna spominska obeležja, seveda na lastne stroške in brez predhodnih zdravstvenih, sanitarnih, varnostnih ukrepov ter pogosto tudi, ne da bi obvestili katere koli pristojne organe. Po koncu vojne so se zače- le zahteve in potrebe po bolj organiziranem in centralno vodenem pristopu k prekopu posmrtnih ostankov, iz takšnih in drugačnih razlogov, le še stopnjevati. Organ, ki je bil na Slovenskem predviden, da bo skrbel za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih oseb, se je imenoval Federalni odbor za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev za Slovenijo (dalje FOPOS). Arhivsko gradivo o delovanju FOPOS, ki je bil verjetno ukinjen z Zakonom o odpravi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1948,4 oziroma ga je ukinilo takratno Ministrstvo za notranje zadeve, se je v celoti ohranilo in ga zdaj najdemo v fondu Arhiva Republike Slovenije s signaturo SI AS 281. Gradivo je 27. decembra 1967 izročil takratni Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Prevzeti so bili spisi po delovodnih številkah za leta 1945-1948 v obsegu 12 fasciklov. Gradivo je bilo delno popisano že leta 1995 in leta 2015 ter v letu 2022 podrobno strokovno obdelano s sodobnimi arhivskimi metodami. Podroben arhivski popis fonda SI AS 281 je tako sedaj dostopen tudi s pomočjo Virtualne arhivske čitalnice.5 Arhivsko gradivo FOPOS je bilo urejeno tematsko-kronološko v obsegu 10 škatel. Vloge za prenos posmrtnih ostankov padlih borcev, ki predstavljajo glav- nino gradiva, so bile urejene po načelu prvotne ureditve, saj so bile takrat odlo- žene in označene z zaporednimi številkami med letoma 1945 in 1946, medtem ko so z letom 1947 začeli z novim številčenjem. Tematsko so sklopi gradiva v 2 Več o smrtnem davku druge svetovne vojne glej npr. v: Lowe: Podivjana celina – Evropa po dru- gi svetovni vojni, str. 33-38; Borak (et al.): Slovenska novejša zgodovina, 1. knjiga, str. 790-795. 3 Smoltczyk, Skeletons of the Past - Helping Europe's War Dead Dinf a Final Resting place: https://www.spiegel.de/international/germany/bones-of-world-war-soldiers-still-being- -excavated-across-europe-a-1029530.html (dostop: 25. 9. 2023). 4 Zakon o odpravi odlokov in zakonov izdanih do 20. 11. 1948. 5 Povezava do arhivskega popisa fonda SI AS 281 v Virtualni arhivski čitalnici slovenske javne arhivske službe: https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=23534 (dostop: 25. 9. 2023). 305 Letnik 46 (2023), št. 2 grobem razdeljeni na: dokumentacijo o ustanovi- tvi odborov za prekope, dokumentacijo o ustano- vitvi FOPOS ter podrejenih okrajnih in krajevnih odborov oziroma komisij, okrožnice FOPOS po- drejenim odborom in okrožnice Državnega odbo- ra za organizacijo prenosa padlih borcev posame- znim republiškim odborom, zapisnike rednih sej FOPOS med leti 1945–1947 (skupaj se je zvrstilo sedem sej), vloge ali prošnje za prekope oziroma prenose posmrtnih ostankov padlih oseb, tudi nepravilno izpolnjene in zavrnjene prošnje, razna poročila podrejenih odborov, poslana FOPOS, ter druge prejete dopise FOPOS, dokumentacijo o fi- nančnem poslovanju FOPOS, sezname potrdil o prekopih in potrjenih vlog za prekope, sezname posameznih in množičnih grobov, sezname raz- tresenih grobov, dokumentacijo glede urejanja spominskih obeležij, dokumentacijo o grobovih zavezniških vojakov in letalcev, borcev Rdeče ar- made ter sezname padlih borcev iz drugih fede- ralnih enot Demokratične federativne Jugoslavije (dalje DFJ) oziroma kasneje Federativne ljudske republike Jugoslavije (dalje FLRJ). Ustanovitev Federalnega odbora za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev za Slovenijo in njegovo delovanje v letu 1945 Do krepitve oblastnih dejavnosti, poveza- nih z organiziranimi prekopi posmrtnih ostan- kov, ni prišlo prej kot šele jeseni leta 1945, in sicer iz dveh razlogov. Prvi razlog je bil, da so oblasti prekope poleti 1945 prepovedale zaradi vročih poletnih podnebnih razmer in s tem po- vezanih nevarnosti širjenja kužnih bolezni. Dru- gi razlog, zaradi česar so bili prekopi takrat prav tako odloženi za nedoločen čas, pa je bil v povoj- nem splošnem pomanjkanju denarnih, material- nih, prevoznih in drugih sredstev.6 Krovni organ, pooblaščen za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov na Slovenskem, je bil Federalni odbor za organizacijo prenosa po- smrtnih ostankov padlih borcev pri Ministrstvu za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije (FOPOS), ki je bil ustanovljen na podlagi odloka Ministrstva za notranje zadeve DFJ. Odlok je od- redil, da naj se pri vseh ministrstvih za notranje zadeve posameznih federalnih enot DFJ organi- zirajo »posebni odbori ali komisije za organizacijo 6 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delova- nju FOPOS, Zapisnik prve redne seje FOPOS z dne 24. 11. 1945, str. 1-2. Dopis Ministrstva za notranje zadeve DFJ glede potrebe po ustanovitvi republiških odborov za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev z dne 28. maja 1945 (Vir: SI AS 281, t. e. 1, mapa Ustanovitev Federalnega odbora za organizacijo prenosa in podrejenih komisij) 306 Žiga Koncilija: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas …«, str. 303–316 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections prenosa posmrtnih ostankov domačih in tujih padlih borcev«.7 Takšnim federal- nim odborom za prekope je sicer načeloval vrhovni Državni odbor za organiza- cijo prenosa padlih borcev pri Ministrstvu za notranje zadeve DFJ. Uradno se je slovenski odbor, torej FOPOS, formiral na prvi, lahko rečemo tudi ustanovni seji,8 ki je potekala pol leta po odloku Ministrstva za notranje zadeve DFJ, in sicer 24. novembra 1945. V kabinetu Ministrstva za notranje za- deve Narodne vlade Slovenije DFJ v Ljubljani so bili takrat navzoči: predsednik odbora Boris Trampuž kot delegat Ministrstva za notranje zadeve DFJ, dr. Jakob Rebernik kot delegat Ministrstva za narodno zdravje DFJ, Jože Kobal kot delegat Ministrstva za socialno politiko DFJ, Franjo Podbregar kot delegat Ministrstva za lokalni promet DFJ, Janez Debevc kot delegat Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, major Kukovica kot delegat Narodne obrambe in Ana Samec kot ti- skovni referent Ministrstva za notranje zadeve DFJ. Predsedujoči, Boris Trampuž, je uvodoma povzel bistvo odloka Ministr- stva za notranje zadeve DFJ, z dne 28. maja 1945, o potrebi po formiranju po- sebnih odborov za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev in o njihovi sestavi. Nadalje je obrazložil pomen in delo FOPOS, katerega osrednja dolžnost mora biti: »da smotrno organizira izkope in prenose posmrtnih ostan- kov naših padlih borcev«.9 Nadalje je v poročilu o dosedanjem delu na področju prekopov poudaril, da je do tedaj delo, povezano s prekopi, izvrševalo Ministr- stvo za notranje zadeve LRS,10 ki se je omejilo le na najnujnejše ukrepe. Vendar ker »so iz terena prihajala poročila, da sorodniki padlih borcev izkopavajo posmr- tne ostanke istih na lastno pest, brez vednosti oblasti, brez predhodnih zdravstve- nih ukrepov, brez predpisanih krst in s tem povzročali nevarnost širjenja kužnih bolezni, zlasti v poletnih mesecih«, je Ministrstvo za notranje zadeve LRS prepo- vedalo do nadaljnjega vsak izkop in prenos.11 Poleg začasne prepovedi je takrat Državni odbor za organizacijo preno- sa padlih borcev pri Ministrstvu za notranje zadeve DFJ naročil Ministrstvu za notranje zadeve LRS, da naj se poskrbi najmanj za ustrezno ograditev in okrasi- tev grobov. Grobove sovražnih vojakov in narodnih izdajalcev »pa naj izravnajo z zemljo«. Vendar kakor lahko beremo, so bila takšna navodila nato izvršena le deloma. Vzrok je predsedujoči Trampuž videl v »prevelikem nestrpnem ču- stvovanju sorodnikov padlih borcev, ki so videli v naši razumni prepovedi nekako prikrajšanje njihovih pravic do umrlih sorodnikov. Zato so skrivaj ali brez vedno- sti oblasti izkopavali in prenašali padle borce na domača pokopališča.« Navodilo glede sovražnih grobov in grobov narodnih izdajalcev je bilo prav tako le delno izvršeno, »ker v ljudeh še vedno tiči staro spoštovanje do vsakega groba«.12 Do konca leta 1945 so se, poleg ustanovne seje, zvrstile še 1. decembra druga,13 7. decembra tretja14 in 15. decembra četrta15 redna seja FOPOS. Iz zapi- 7 SI AS 281, t. e. 1, mapa Ustanovitev Federalnega odbora za organizacijo prenosa in podrejenih komisij, Odlok Ministrstva za notranje zadeve DFJ z dne 28. 5. 1945. 8 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik prve redne seje FOPOS z dne 24. 11. 1945. 9 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik prve seje FOPOS z dne 24. 11. 1945, str. 1. 10 Podrobneje o takratni upravni strukturi glej npr.: Kozina: Republiški upravni organi v letih 1945-1963, str. 103. 11 SI AS 281, t. e. 1, mapa Ustanovna dokumentacija, zapisniki sej in okrožnice, Zapisnik prve redne seje FOPOS z dne 24. 11. 1945, str. 2. 12 Prav tam. 13 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik druge redne seje FOPOS z dne 1. 12. 1945. 14 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik tretje redne seje FOPOS z dne 7. 12. 1945. 15 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik četrte redne seje FOPOS z dne 15. 12. 1945. 307 Letnik 46 (2023), št. 2 snikov sestankov je razvidnih več vsebinskih pou- darkov delovanja FOPOS v zadnjem četrtletju leta 1945. Eden izmed ključnih je bil, da si je FOPOS v letu 1945 prizadeval predvsem zagotoviti finanč- na sredstva za izvedbo prekopov. Torej zagotoviti sredstva za izdelavo lesenih in cinkastih krst, za plačilo prevoznih stroškov ali za plačilo delavcev, ki bi sodelovali pri prekopih. Kljub številnim pro- šnjam FOPOS drugim ministrstvom ali državnim organom DFJ do jeseni 1945 še vedno ni uspelo zagotoviti sredstev za izvedbo prekopov, saj so višji »življenjski interesi države« zahtevali odloži- tev prenosa na državne stroške. Posledica tega je bila, da je FOPOS prošnje za prekope, ki jih je v tem času intenzivno zbiral, zadrževal, medtem ko je vse prosilce informiral o vzrokih odložitve. Nestrpnost sorodnikov padlih oseb je ra- zumljivo naraščala, zato so začeli svojci prositi le za formalna potrdila oziroma dovoljenja za prekope,16 medtem ko bi stroške prekopov nosili sami. Ministrstvo za notranje zadeve LRS je doje- malo odklonitev takih prošenj, »gledano s stališča prosilca za neprijetno odbijanje in prikrajševanje pravic«, zato jim je prekope na lastne stroške do- voljevalo. Vendar je izdajanje takšnih potrdil na- letelo na »veliko zanimanje«, zaradi česar je imel FOPOS »nepričakovano veliko dela«.17 V praksi so se ob tem pogosto pojavljale težave predvsem z namernim ali nenamernim podajanjem točnih podatkov, povezanih s padlimi osebami. Dogajalo se je namreč, da so svojci namenoma navedli na- pačen kraj pokopa padlega, vendar ko so dobili dovoljenje za prekop, so se lotili prekopov mno- žičnih grobišč, medtem ko je poseganje v mno- žična grobišča bilo takrat načeloma prepoveda- no. Ravno poznavanje lokalnih posebnosti glede padlih oseb in njihovih krajev pokopa je nareko- valo oblikovanje mreže podrejenih odborov in s tem prenašanje pooblastil v zvezi z organizacijo prekopov na nižje upravne organe. Oblikovanje in delovanje mreže podrejenih odborov za pomoč pri organizaciji prenosov posmrtnih ostankov FOPOS je v okrožnici vsem okrožnim in okrajnim odborom ukazal formiranje posebnih 16 SI AS 281, t. e. 8, mapa Seznami vlog ter izdanih potrdil za prenose posmrtnih ostankov padlih borcev. 17 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delo- vanju FOPOS, Poročilo FOPOS za leto 1945 z dne 10. 1. 1946, str. 2. Navodilo glede prepovedi izkopavanj posmrtnih ostankov padlih borcev z dne 29. avgusta 1945 (Vir: SI AS 281, t. e. 1, mapa Ustanovitev Federalnega odbora za organizacijo prenosa in podrejenih komisij) 308 Žiga Koncilija: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas …«, str. 303–316 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections odborov ali komisij za pomoč pri organizaciji prenosov posmrtnih ostankov pa- dlih borcev. Odbori so bili praviloma organizirani v okviru oddelkov za notranje zadeve.18 Ključne naloge takšnih odborov so bile: zbiranje in posredovanje prošenj za prekope ter zbiranje natančnih podatkov o umrlih, zbiranje ter posredovanje natančnih podatkov o posameznih, skupinskih in raztresenih grobovih, zbira- nje in posredovanje informacij o tujih padlih borcih, zlasti zavezniških letalcih, zbiranje in posredovanje informacij o urejanju grobov oziroma postavljanju spomenikov ter redno poročanje (npr. o izdanih potrdilih, o opravljenih preko- pih19) nadrejenemu FOPOS o vseh dejavnostih, povezanih s prekopi posmrtnih ostankov padlih domačih in tujih borcev ter drugih oseb.20 Že na prvi redni seji FOPOS je bil predstavljen obrazec, ki naj bi jih izpol- nili sorodniki padlih borcev za prenos posmrtnih ostankov in jih posredovali odborom oziroma neposredno FOPOS. Na takšnem obrazcu so bili osebni po- datki vlagatelja (praviloma so to bili bližnji sorodniki padlih) in podatki padle osebe, katere posmrtne ostanke se je želelo prenesti. Poleg osnovnih osebnih podatkov padlega (ime, priimek, datum in kraj rojstva, kraj prebivanja, vojna enota) je bilo treba navesti tudi podatke glede njihove smrti (kraj in čas smrti, vzrok smrti, kraj pokopa, podatek o tem, ali leži v skupnem ali samostojnem grobu, kakovost zemlje pokopa, kdo ga je pokopal in podatki o starših umrlega). Nadalje je bilo treba navesti še podatke o tem, kam želi vlagatelj prenesti po- smrtne ostanke padlega in način prevoza posmrtnih ostankov. Zbiranje obraz- cev, vlog ali prošenj za prekope je predstavljalo eno izmed ključnih dejavnosti delovanja odborov in kot tako predstavljajo glavnino ohranjenega arhivskega gradiva FOPOS. Po prvem pozivu naj bi se vloge zbirale do 1. januarja 1946, vendar se je kasneje rok za oddajo vlog, pogosto zaradi težav pri pravočasnem zbiranju natančnih informacij, večkrat prestavljal, medtem ko je FOPOS prošnje prejemal vse do leta 1947.21 V fondu SI AS 281 je ohranjena in po načelu prvotne ureditve urejena ce- lota vseh 3.607 prejetih vlog za leti 1945 in 1946 ter še dodatnih 662 za leto 1947.22 Vloge so vodene po delovodnih številkah, medtem ko nam danes iskanje padlih oseb olajša podroben poimenski seznam, ki ga najdemo v arhivskem po- pisu fonda v Virtualni arhivski čitalnici. Poleg zbiranja vlog za prekope je bila ključna dejavnost delovanja odbo- rov tudi zbiranje podatkov o posameznih, množičnih ali skupinskih grobiščih in raztresenih grobovih, ki so jih morali redno pošiljati centralnemu FOPOS. Iz zapisnika konference predsednikov okrajnih odborov za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev lahko razberemo, da je posredovanje infor- macij o grobovih redno potekala vse do leta 1947.23 Sezname posameznih, skupinskih in raztresenih grobov najdemo pred- vsem v tehničnih enotah 8 in 9, kjer med drugim najdemo podrobne popise grobov, ponekod tudi s shemami in fotografijami za kraje, okraje, okrožja ali okrožna mesta; Ljubljana, Maribor, Ljutomer, Slovenske Konjice, Celje, Črna, 18 SI AS 281, t. e. 1, mapa Ustanovitev FOPOS in podrejenih komisij, okrožnica Vsem okrožnim in okrajnim odborom za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev pri oddelkih odnosno odsekih za notranje zadeve z dne 7. 12. 1945, str. 1. 19 SI AS 281, t. e. 9, mapa Seznami opravljenih prekopov. 20 SI AS 281, t. e. 1, mapa Ustanovitev FOPOS in podrejenih komisij, okrožnica Vsem okrožnim in okrajnim odborom za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev pri oddelkih odnosno odsekih za notranje zadeve z dne 7. 12. 1945, str. 1. 21 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik prve redne seje FOPOS z dne 24. 11. 1945, str. 5. 22 SI AS 281, t. e. 1-8. 23 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik konference pred- sednikov okrajnih odborov za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev z dne 24. 2. 1947. 309 Letnik 46 (2023), št. 2 Škofja Loka, Gorenja vas, Slovenska Bistrica, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Krško, Kranj, Kamnik, Grosuplje, Rakek, Jesenice, Postojna, Cerkno, Idrija, Ptuj, Morska Sobota, Prevalje, Gornja Radgona, Lendava, Fram, Trenje, Mlaka, Gornji Grad, Pevne, Trebija, Log, Žiri, Hotavlje, Železniki, Rakovnik, Primorska, Trbo- vlje, Šmarje in Mozirje. Delovanje Federalnega odbora za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov v Sloveniji v letu 1946 Po prvotnem načrtu naj bi redne seje FOPOS potekale tedensko, toda v letu 1946 je prišlo do naslednje, pete redne seje, šele 26. januarja 1946. Razlog lahko razberemo v dejstvu, da se je FOPOS omejil predvsem na zbiranje prošenj za prenose in poročil podrejenih odborov, medtem ko se ostala bistvena vpraša- nja, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, niso reševala. Iz zapisni- ka pete redne seje tudi izhaja, da je FOPOS od podrejenih odborov za prekope redno prejemal poročila glede že izvedenih prekopov, sezname padlih borce in njihovih grobov, prošnje za prekope, tudi iz drugih federalnih enot in tujih dr- žav, ter poročila glede dejavnosti, povezanih s postavljanjem spomenikov (npr. za množična grobišča v Dragi, na Svetem Urhu in na Javorovici). Predstavljena je bila pobuda, da je tovarna Westen iz Celja pripravljena prevzeti delo izdelave krst z udarniškim delom. Bežigrajska četrt v Ljubljani pa je v dopisu opozarjala na problematiko, »da se pri pogrebih padlih borcev delajo vidne razlike med ofi- cirji in komisarji na eni strani in običajnimi borci na drugi strani«. FOPOS je do januarja 1946 prejel skupno 2.500 prošenj za prenose po- smrtnih ostankov, ob čemer so ugotavljali, da končno število še ni znano in da je pogosto težko ločiti, katere prošnje so utemeljene in katere ne. V razpravi so tudi ugotavljali, da prihaja do »številnih nerednosti«, saj se na terenu dogajajo neorganizirani prekopi brez ustreznih dovoljenj in načrtov ter da zaznavajo šte- vilne akcije zbiranja denarnih sredstev za postavitev spomenikov.24 V odgovor glede problematike postavljanja spomenikov25 so delegati FOPOS razmišljali v smeri načrtnejšega pristopa. »FOPOS pozdravlja vse akcije vendar smatra, da je potrebno oblikovati enotni načrt, ker je postavljanje spo- menikov onim, ki so žrtvovali življenje za lepšo bodočnost slovenskega naroda v skupni borbi narodov Jugoslavije za velike ideale človeštva, zadeva vsega ljudstva federalne Slovenije.« Naloge FOPOS bi tako morale biti v tem, da sprejema pre- dloge, kje naj se spomeniki postavijo, da zbira finančna sredstva od podrejenih odborov za postavitev spomenikov in jih sorazmerno porazdeljuje med odbore po predloženih proračunih ter da razpisuje tečaje za postavitev spomenikov in pomaga odborom pri tehnični izvedbi postavitve spomenikov. Navsezadnje je predsednik Trampuž ugotavljal, da mora FOPOS pristopiti k akciji za »monu- mentalen spomenik vsem žrtvam«.26 Do šeste redne seje FOPOS27 je prišlo šele ob koncu leta, natančneje 23. decembra 1946. Delo FOPOS, vendar ne tudi podrejenih okrajnih in krajevnih odborov za prekope, je v tem vmesnem času še dodatno zastalo, saj kljub raz- 24 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik pete redne seje FOPOS z dne 26. 1. 1946, str. 1-3. 25 V fondu SI AS 281, t. e. 10, mapa Urejanje skupinskih obeležij se nahaja relativno bogata do- kumentacija (poročila, skice, korespondenca) o postavljanju spominskih obeležij na več sku- pinskih grobiščih, kot so npr. na Sv. Urhu, v Braslovčah, v Lipnici, v Frankolovem, Begunjah, na Javorovici, Sv. Andraž pri Velenju, v Medvodah, Kropi in več drugih. 26 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik pete redne seje FOPOS z dne 26. 1. 1946, str. 4-5. 27 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik šeste redne seje FOPOS z dne 23. 12. 1946. 310 Žiga Koncilija: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas …«, str. 303–316 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections ličnim pozivom najvišjim oblastnim organom še vedno ni bila na voljo zadostna višina finančnih sredstev za organizacijo prekopov. V vmesnem času je mogoče opaziti tudi vedno večje vpleta- nje v tovrstno problematiko iz strani vojske. Ker naj bi »vojska pomagala pri logistični podpori«, se je spremenila struktura članstva FOPOS, dodana sta bila nov delegat IV. armade NOVJ polkovnik Alojz Vrhovec in delegat KNOJ-a28 podporočnik Edvard Prevc.29 Do konca leta 1946 je FOPOS prejel že približno 3.500 prošenj za prekope na državne stroške. Prvotna ocena FOPOS je sicer bila, da bo treba izvesti približno 3.000 prekopov, za kar bi potrebovali finančna sredstva v višini pet do šest milijonov takratnih dinarjev. Vendar je za leto 1946 FOPOS prejel le milijon dinarjev z obljubo, da bo v letu 1947 prejel še dodatna dva milijona dinarjev. Počasno delovanje državnega aparata se je odražalo v dejstvu, da je bilo v vmesnem času opravljenih že 2.500 prenosov na stroške soro- dnikov padlih borcev. FOPOS tako niti ni imel več realne slike, koliko prenosov in s tem povezanih finančnih sredstev je še potrebnih, zato so izdali ponovni poziv, na katerega je prispelo le še 480 prošenj za prenose posmrtnih ostankov. In tudi za te je bil FOPOS mnenja, da je večina neuteme- ljenih, in sicer zato, ker so bili posmrtni ostanki v skupnih grobiščih ali svojci niti ne vedo natanč- no, kje so posmrtni ostanki umrlih pokopani. FOPOS je na šesti redni seji ponovil stališče, da se skupinskih grobov ne bo prekopavalo. Razen dveh izjem, množičnega grobišča v Begunjah, ki se ga bo prekopalo v skupno grobnico v Drago, in množičnega grobišča na Frankolovem.30 Glede na ugotovitve se je tako FOPOS od- ločil, da so prejet milijon dinarjev namenili pred- vsem za izdelavo krst. Določili so, da so bile krste lesene, hermetično zaprte, »zato ni bilo potrebe po cinkastih vložkih«. Barva krst je bila rjava, na sredini sta bila slovenski ali državni grb ter ci- tat partizanske žalostinke: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo svobodo bi užival trpin, do smrti svobodi je služil vaš glas, pogumno ste zrli v gotovi pogin.« Štab IV. armade NOVJ je ob koncu leta 1946 FOPOS sporočil, da naj se preneha z izkopavanji posmrtnih ostankov padlih borcev, vendar ne 28 KNOJ – Korpus narodne obrambe Jugoslavije je bila vo- jaška formacija, ki je opravljala varnostno-zaščitne nalo- ge. 29 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delo- vanju FOPOS, Zapisnik šeste redne seje FOPOS z dne 23. 12. 1946, str. 1. 30 Prav tam, str. 2. Prva stran zapisnika prve redne seje FOPOS z dne 24. septembra 1945 (Vir: SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej FOPOS) 311 Letnik 46 (2023), št. 2 tudi preostalih padlih oseb, medtem ko naj se s prekopi začasno prekine tudi v nemirni coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Delegati so na šesti redni seji FOPOS še ugotavljali, da je bilo mogoče zaznati veliko povpraševanja tudi s stra- ni svojcev iz drugih jugoslovanskih republik,31 ki so iskali umrle na našem oze- mlju, tudi tistih, ki so umrli že po koncu vojne »in s tem povzročali FOPOS doda- tne stroške«.32 Iz Gradca je FOPOS prejel 254 žar v taborišču umrlih Slovencev, ki so bile poslane v Maribor, in večino žar so svojci takrat tudi prevzeli.33 Ukinitev Federalnega odbora za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev v Sloveniji Februarja 1947 sta potekali dve seji, katerih ohranjeni zapiski nam dajo dober vpogled v zadnje obdobje delovanja FOPOS in podrejene mreže odborov. Na sedmi in hkrati zadnji redni seji FOPOS,34 ki je potekala 22. februarja 1947, je predsednik FOPOS Boris Trampuž ponovil, da bodo pridobljena finančna sred- stva namenili izdelavi 1.000 krst v delovnih obratih kazensko-poboljševalnih zavodov, »od tega 200 krst s cinkastimi vložki, 200 krst dolgih en meter, ostale pa po navadni velikosti«. Razpravljali so tudi o tem, da bodo zaradi številnih neja- snosti ponovno pregledali in ocenili vse prejete prošnje za prekope. Od drugih pomembnejših prejetih dopisov je Trampuž omenil dopis Odseka za notranje zadeve pri okrajnem odboru Ljutomer, ki govori o tem, da je v okolici Ljutomera raztresenih 150–200 grobov vojakov Rdeče armade, ki so jih takrat nameravali prekopati v skupno grobišče. Delegati so na sedmi redni seji razpravljali tudi o tem, pod čigavo pri- stojnost spadajo prošnje za prekope borcev jugoslovanske armade umrlih po koncu vojne. Pristojnost naj bi po mnenju večine delegatov sodila pod štab IV. armade NOVJ-a ki za to ni imela predvidenih sredstev. Govorili so tudi o po- mislekih glede prekopavanj »belogardistov« in kako naj takšna prekopavanja preprečujejo.35 Polkovnik Vrhovec je opozoril še na eno pomembno dejstvo, in sicer: »… da so se padli borci pokopavali v naglici, večkrat z raznimi predmeti, orožjem itd., ki bo služilo raznim znanstvenim ustanovam, arhivom in vojaškim muzejem. Zato naj bi tudi v okrožnici vnesli, da naj to prevzame vojska oz. okraji, sorodnikom se naj pa prikaže zgodovinski pomen navedenih dokumentov in predmetov.«36 Predsednik FOPOS je ob zaključku dal vsem delegatom navodilo: »… da naj vsak po svoji liniji sporoča nižjim organom, da se bodo vršili prekopi padlih borcev, ki jim naj nudijo vso pomoč. To zlasti velja za IV. armado in KNOJ, da bosta nudila prevozna sredstva, ki bodo potrebna pri prekopih in da bo vojska sodelovala pri iz- kopih in pogrebih padlih borcev.« FOPOS naj bi po njegovem mnenju predstavljal »višek organizacijske popolnosti pri izvedbi prekopov«, s čimer je tudi utemeljil potrebo po sklicu konference predsednikov okrajnih odborov. Konferenca, ki naj »ima namen, da prikaže dosedanje delo okrajnih odborov, razjasni vse probleme in 31 SI AS 281, t. e. 10, mapa Seznami padlih borcev iz drugih jugoslovanskih federalnih republik. 32 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik šeste redne seje FOPOS z dne 23. 12. 1946, str. 3-4. 33 V fondu SI AS 281, t. e. 10, mapa Urejanje spominskih obeležij lahko najdemo dokumente, kot so dopis Štajerske zveze nekdanjih političnih zapornikov glede prevoza žar 254 oseb, poro- čilo Narodnoosvobodilnega odbora Maribor glede svečane predaje 254 žar z dne 20. oktobra 1964, seznam oseb, prisotnih na svečani predaji žar, in abecedni seznam upepeljenih oseb iz Gradca. 34 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik sedme redne seje FOPOS z dne 24. 2. 1947. 35 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik sedme redne seje FOPOS z dne 24. 2. 1947, str. 3. 36 Prav tam, str. 3. 312 Žiga Koncilija: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas …«, str. 303–316 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections nakaže z živo besedo delo v zvezi izkopi in prenos padlih borcev na državne stroške«.37 Sklic konference predsednikov okrajnih odborov za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov se je zgodil že dva dni kasneje, in sicer 26. februarja 1947.38 Iz zapisnika lahko razbe- remo, da so okrajni predsedniki takrat temelji- to poročali o tekočih dejavnostih glede zbiranja prošenj in podatkov o grobiščih, glede opravlje- nih prekopov in na splošno o izzivih, s katerimi se spopadajo. Ob tem je razvidno, da so pogo- sto prosili FOPOS za finančna sredstva in drugo pomoč ter predvsem bolj jasne usmeritve glede organizacije prekopov. Navkljub težavam, s ka- terimi so se spopadali, je predsednik Trampuž ugotavljal, da je delo dobro organizirano in pri- pravljeno. Čeprav je nakazal tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale po nekaterih okrajih, zlasti »neekspeditivnost povezana s poši- ljanjem poročil«.39 Ob koncu konference okrajnih odborov je še poudaril, da bo FOPOS izdelal to- čen načrt za izvedbo prekopov padlih borcev in drugih oseb na državne stroške. Glede na ohranjeno gradivo iz fonda SI AS 281, gradivo se s koncem leta 1947 tudi zaključi, lahko ugotovimo, da do izdelave »natančnega na- črta« ni prišlo. Dejavnosti, organizirane v smislu centralno vodenih dejavnosti, povezanih s pre- kopi posmrtnih ostankov, usahnejo, zadostnih denarnih sredstev za delovanje FOPOS ni, med- tem ko prekopi in postavljanje spomenikov pote- kajo decentralizirano, na nižjih upravnih ravneh, mimo delovanja FOPOS. Organ FOPOS je bil nato uradno ukinjen leto dni kasneje z Zakonom o od- pravi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novem- bra 1948,40 oziroma ga je ukinilo takratno Mini- strstvo za notranje zadeve DFJ. Zavezniški letalci in Federalni odbor za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov za Slovenijo Poseben del dejavnosti FOPOS in podreje- nih odborov so predstavljale dejavnosti zbiranja 37 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delova- nju FOPOS, Zapisnik sedme redne seje FOPOS z dne 24. 2. 1947, str. 4-5. 38 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delova- nju FOPOS, Zapisnik konference predsednikov okrajnih odborov za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev z dne 24. 2. 1947. 39 Prav tam, str. 3. 40 Zakon o odpravi odlokov in zakonov izdanih do 20. 11. 1948. Primer obrazca vloge ali prošnje (delovodna številka 567) za prenos posmrtnih ostankov padlih borcev z dne 28. decembra 1945 (Vir: SI AS 281, t. e. 2, mapa Vloge za prenos, delovodne številke 561–780) 313 Letnik 46 (2023), št. 2 in posredovanja podatkov o posmrtnih ostankih padlih zavezniških letalcev. Med drugo svetovno vojno je namreč na našem območju delovalo ve- čje število letalskih formacij, zlasti 15. ameriške zračne armade, ustanovljene 1. decembra 1943. Po zasedbi Sicilije in južnega dela Italije so zave- zniške letalske sile, iz Foggie in bližnjih letališč, že lahko dosegale in napadale cilje globoko v Fran- ciji, Italiji, Jugoslaviji, Grčiji in drugod ter zlasti v samem nemškem rajhu. Del tovrstnih opera- cij je potekal ravno preko slovenskega zračnega prostora, ki je tako, zlasti po vzpostavitvi zave- zniških misij po juniju 1943, postalo ključnega pomena pri reševanju ponesrečenih zavezniških letalcev.41 Povečana zavezniška zračna dejavnost je posledično povzročila tudi večje število sestre- ljenih ali drugače ponesrečenih letal. Iz dopisa Službe za registracijo ameriških grobov s sede- žem v Beogradu naj bi po takratnih podatkih na območju slovenskega ozemlja »izginilo« pribli- žno 500 letal. Po podatkih Službe za registracijo ameriških grobov je bilo samo v obdobju do kon- ca leta 1946 prekopanih že več kot 100 zavezni- ških letalcev, bodisi v rojstne kraje ali v skupna vojaška grobišča.42 S problematiko prekopov padlih so se obla- sti, zlasti vojska in varnostne službe, sicer začele ukvarjati že med vojno, a še precej intenzivneje po njenem koncu. Za zbiranje podatkov in orga- nizacijo prekopov pokopanih zavezniških letal- cev sta bila prav tako pristojna FOPOS in mreža podrejenih odborov. Že v ustanovni okrožnici, z dne 24. novembra 1945, je bilo vsem okrožnim odborom Osvobodilne fronte in narodno-osvo- bodilnim odborom sporočeno, da bodo britanske in ameriške oblasti poslale v Jugoslavijo posebne komisije za zapisovanje in osredotočenje grobov zavezniških vojakov in letalcev. V zvezi s tem so bili odbori zadolženi, da pošiljajo čim podrob- nejše podatke o lokacijah grobov in da morajo »grobove zavezniških vojakov in letalcev ograditi in lepo okrasiti«.43 Ponovni poziv je, bodisi zaradi prepočasnega sporočanja podatkov bodisi zaradi pritiska Službe za registracijo ameriških grobov, 41 Več o problematiki glej npr. v Žgajnar: Zlomljena krila – Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno. 42 SI AS 281, t. e. 10, mapa Grobovi zavezniških vojakov in letalcev, dopis Službe za registracijo ameriških grobov z dne 5. decembra 1946. 43 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delova- nju FOPOS, Zapisnik prve redne seje FOPOS z dne 24. 11. 1945, str. 2. Prva stran seznama raztresenih, nepoznanih grobov na področju Okraja Grosuplje z dne 30. septembra 1947 (Vir: SI AS 281, t. e. 9, mapa Seznami raztresenih grobov) 314 Žiga Koncilija: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas …«, str. 303–316 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections FOPOS naslovil 26. januarja 1947.44 V njem je ponovno pozval odbore glede po- datkov o ponesrečenih letalih in letalcih, s pomočjo katerih bi lahko ugotovili identiteto posameznih oseb ali letal. Iz ohranjenega gradiva lahko razberemo, da so odbori ves čas redno posredovali podatke o pokopanih posmrtnih ostan- kih zavezniških letalcev in da so temu vprašanju posvečali relativno veliko po- zornost. V fondu SI AS 281 se je ohranilo več deset zadev s poizvedovalnimi dopisi, poročili o grobovih letalcev in poročila o izvedenih prekopih. Iz dokumentaci- je lahko ugotovimo, da so bili nekateri primeri identifikacije lažje rešljivi, spet drugi so zahtevali obsežnejše in dlje časa trajajoče preiskave.45 Zaključek Gradivo fonda SI AS 281 Federalnega odbora za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev v Sloveniji (1945–1948), ki je v celoti ohra- njeno v Arhivu Republike Slovenije, nam ponuja lep vpogled v problematiko spopadanja skupnosti in oblastnih organov ob vprašanjih pietetnih pokopov posmrtnih ostankih padlih oseb in lahko služi kot vir raznovrstnim raziskavam med in povojnega obdobja Slovenije. Prvi vsebinski sklop gradiva je razdeljen na jugoslovansko in republiško dokumentacijo o ustanovitvi odborov za prekope, dokumentacijo o ustanovi- tvi FOPOS in podrejenih komisij ter okrožnice FOPOS podrejenim odborom. To gradivo nam razkrije, kako in na kakšen način se je zvezna jugoslovanska oblast lotila organizacije prekopov posmrtnih ostankov in kako je bila takšna orga- nizacija izvedena na ravni federalne enote LRS. Celotno delovanje FOPOS med leti 1945–1947 in glavni izzivi, s katerimi so se spopadali, so lepo prikazani v ohranjenih zapisnikih sedmih rednih sej FOPOS. Drugi sklop, ali kar glavnino gradiva FOPOS, predstavljajo vloge ali pro- šnje za prekope oziroma prenose posmrtnih ostankov padlih borcev in drugih oseb. V fondu SI AS 281 najdemo ohranjeno celoto vseh 3.607 prejetih vlog za leti 1945 in 1946 ter še dodatnih 662 za leto 1947. Vloge so vodene po delo- vodnih številkah, medtem ko nam danes iskanje padlih oseb olajša podroben poimenski seznam, ki ga najdemo v arhivskem popisu fonda in je dostopen v Virtualni arhivski čitalnici. Tretji večji vsebinski sklop predstavljajo poročila podrejenih okrajnih ali krajevnih odborov za prekope, ki so jih ti pošiljali FOPOS. Zlasti so povedni po- drobni seznami žrtev, seznami posameznih in množičnih grobov ter seznami raztresenih grobov. Dobrodošel je tudi vsebinski sklop gradiva s seznami po- trdil o prekopih, ki dejansko odslikava realno minimalno stanje izvedenih pre- kopov. Skupek tovrstnih poročil nam izriše takratno »krajino grobov« in lahko danes dopolnjuje različne viktimološke ali druge raziskave. Posebno omembo si zasluži vsebinski sklop dokumentacije, ki govori o urejanju spominskih obeležij. Iz gradiva fonda lahko razberemo, da FOPOS ni nikoli uspelo zgraditi enotnega »monumentalnega spomenika vsem žrtvam«, vendar je vsekakor zbiral in spremljal informacije o akcijah postavljanj spome- nikov in jih do neke mere tudi usmerjal. V gradivu lahko najdemo številne lepo dokumentirane dejavnosti in dokumentacijo o začetkih postavljanj spomenikov padlim osebam. Naj na tem mestu omenim samo lepo dokumentirane, tudi s 44 SI AS 281, t. e. 1, mapa Zapisniki sej in poročila o delovanju FOPOS, Zapisnik sedme redne seje FOPOS z dne 22. 2. 1947, str. 3. 45 Tak je bil primer iskanja poročnika Martina F. O'Callaghana, ki je opisan v Arhivaliji meseca maja 2022. »Pripovedovali so mi, da je ta dežela zelo hribovita in da je težko najti pot v takem slučaju.«: https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo- -hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/ (dostop: 25. 9. 2023). 315 Letnik 46 (2023), št. 2 shemami in skicami, dejavnosti Pripravljalnega odbora za zgraditev grobišča in spomenika žrtvam pri Svetem Urhu. Poleg gradiva o domačih padlih osebah se precej gradiva fonda nanaša na posmrtne ostanke tujih padlih oseb. Tako lahko v fondu SI AS 281 najdemo gradivo, ki govori o umrlih osebah iz drugih republik tedanje DFJ oziroma FLRJ. Nekaj gradiva, zlasti seznami grobov, se nanaša na pripadnike Rdeče armade in nekatere druge tuje pripadnike oboroženih sil. Vendar je posebna pozornost v delovanju FOPOS bila ves čas posvečena zavezniškim vojakom in letalcem, ki so bili pokopani na naših tleh, in se je o njih v fondu prav tako ohranilo nekaj zanimivega gradiva. ARHIVSKI VIRI Arhiv Republike Slovenije: • SI AS 281, Federalni odbor za organizacijo prenosov posmrtnih ostankov padlih borcev za Slovenijo, 1945–1948. LITERATURA Borak, Neven (et al.): Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slove- nija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992. Ljubljana: Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino, 2006. Kozina, Brane: Republiški upravni organi v letih 1945-1963. V: Arhivi 20 (1997), št. 1/2, str. 103-120. Lowe, Keith: Podivjana celina – Evropa po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Modri- jan, 2015. Žgajnar, Matija: Zlomljena krila – Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, 2012. ZAKONODAJA Zakon o odpravi odlokov in zakonov izdanih do 20. 11. 1948. V: Uradni list LRS, št. 10/1948. INTERNETNI VIRI »Pripovedovali so mi, da je ta dežela zelo hribovita in da je težko najti pot v ta- kem slučaju.«: https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta- -dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/ (dostop: 25. 9. 2023). Govor prof. Alda Rupla: https://www.noviglas.eu/govor-prof-alda-rupla/ (do- stop: 25. 9. 2023). SI AS 281, Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo, Arhivski popis: https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=23534 (dostop: 25. 9. 2023). Smoltczyk, Alexander, Skeletons of the Past - Helping Europe's War Dead Dinf a Final Resting place: https://www.spiegel.de/international/germany/bones-of-wor- ld-war-soldiers-still-being-excavated-across-europe-a-1029530.html (dostop: 25. 9. 2023). VIRI IN LITERATURA 316 Žiga Koncilija: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas …«, str. 303–316 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections AS VICTIMS, YOU FELL FIGHTING FOR US…« THE OPERATION OF THE FEDERAL COMMITTEE FOR THE ORGANISATION OF THE TRANSFER OF THE REMAINS OF FALLEN FIGHTERS OF SLOVENIA (1945–1948) The tasks of the of the Federal Committee for the Organisation of the Transfer of the Remains of Fallen Fighters, which was established on November 24, 1945, at the Ministry of the Interior of the People’s republic of Slovenia, were: collection of requests for the transfer of remains of persons killed in war, collection of lists of individual or mass graves, provision of financial resources and transport of remains or other tasks related to the organisation of burials. The federal committee and the network of committees subordinate to it, which were established at lower administrative levels, formally operated until their abolition at the end of 1948. The Archives of the Republic of Slovenia acquired the archival material of the Committee on December 27, 1967, from the Secre- tariat of Internal Affairs of the Socialist Republic of Slovenia, and in 2022, con- ducted archival processing. The archival material of the committee has been ar- ranged thematically and chronologically in an extent of ten technical units. The applications for transferring the remains of fallen fighters, representing the bulk of the material, have been arranged according to the principle of the original order; they were numbered from number one in 1947 after having been coded sequentially for the years 1945 through 1946. The groups of archival material are roughly categorised by theme as documentation about the establishment of committees for the organisation of transfer of the remains; documentation on the establishment of the federal committee and subordinate district and local committees or commissions; notifications of federal committee to subordinate committees and notifications of the State Committee for the Organisation of the Transfer of Fallen Fighters; minute notes of the regular meetings of the federal committee between 1945 and 1947; various reports of subordinate committees sent to the federal committee and other letters received by federal committee; documentation on the financial operations; lists of confirmed applications for exhumations and lists of individual and mass graves; documentation regarding the arrangement of memorials; documentation on the graves of allied soldiers and airmen, Red Army fighters; and lists of fallen fighters from other federal units of the Democratic Federal Yugoslavia or later the Federative People’s Re- public of Yugoslavia. SUMMARY