Š Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid spremna beseda urednice Pregledujem dnevne novice na internetu in ob poplavi informacij me po dolgem času razveseli pogled na vremensko napoved. Končno se nam obeta nekaj sončnega vremena brez obveznih neviht vsako popoldne. Ah, spet to vreme, boste rekli. In ko takole razmišljam o spet tem vremenu, mi misli uidejo k dopustu, dnem brez skrbi, na morju, ob reki, na domačem vrtu, morda v gorah. In misli gredo svojo pot naprej in začnem razmišljati o prihajajoči vročini in menjavi garderobe v omarah, ker toplih oblačil upam, da nekaj časa ne bomo več potrebovali, saj smo jih sedaj res že siti. Tako jih bomo lahko zamenjali za lahkotna, poletna oblačila, bahali se bomo z novimi sandali, otroci pa se bodo razveselili, da bodo lahko bosonogi tekali naokoli in jim ne bo nihče več že skoraj sredi poletja na glavo tlačil kape ali traku. In veste na kaj me spomni misel o menjavi garderobe? Spomni me na naše trenutno stanje v Sloveniji. Se vam ne zdi, da je cela Slovenija v letošnjem letu kot velika omara, ki smo jo začeli pospravljati? Na trenutke se mi zdi, da smo kot modni svetovalci, vsi smo polni idej, kako bi vse olepšali in spremenili stanje, ampak na koncu velikokrat ostaja le pri besedi, dejanj pa ni, ker ni sredstev za uresničitev. To leto smo in bomo šli še kar nekajkrat na volišče. Izbrali smo si že nove predstavnike v Evropi, izbrali bomo nove voditelje države in konec leta nove voditelje krajev. Vsi smo že malce naveličani stanja v obstoječi omari, vsi si želimo nove svežine, novih oblek, novih čevljev in novih modnih dodatkov v naši skupni omari. Morda zato ne bi bilo odveč, da vsi stopimo skupaj in si skupaj tudi izberemo novo vsebino, v kateri bomo vsi bolj zadovoljni in sproščeni. Želim vam sproščeno poletje in veliko iskrenih nasmehov ob malih zadovoljstvih, ki nam lepšajo vsakdan. Odgovorna urednica Mateja Brus m— Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid.............................................3 Šentviški dnevi.....................................................................................4 Odpravljanje posledic zimske ujme na Šmarni gori.. Dograjen vrtec pod Šmarno goro..................................................6 Knjižnica Šentvid - zelena knjižnica.. Festival repinih olupkov »Aleluja«..................................................10 Kotiček za najmlajše......................................................................14 Napovednikdogodkovpoletje2014...........................................15,16 ob dnevu državnosti Ta dan v Sloveniji praznujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna in samostojna država. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na Trgu Republike je bila na ta dan z droga spuščena prejšnja slovenska zastava z rdečo zvezdo in prvič ob novi slovenski himni slavnostno dvignjena 15 m dolga nova državna slovenska zastava. V čast tej slovesnosti je bila prvič postrojena častna četa slovenske vojske in predan raport takratnemu predsedniku predsedstva slovenske države. Na tej svečanosti smo se zbrali v zelo velikem številu in svečano proslavili dan samostojne države. To je bil velik zgodovinski dan za Slovenijo. Vsako leto na predvečer praznika DRŽAVNOSTI poteka osrednje praznovanje na Trgu Republike v Ljubljani. Foto:Jože Sever Praznovanja pred dnevom državnosti potekajo tudi lokalno po vsej Sloveniji. Tudi v naši Četrtni skupnosti Šentvid Blaž Potočnikova čitalnica pripravi v čast dnevu državnosti lep kulturno-domoljubni program na tratici ob cerkvi sv. Vida. Ob tabornemu ognju ter dvigovanju slovenske in evropske zastave se zbere veliko ljudi, predvsem mladih, ki tudi nastopajo, s čimer se utrjuje zavest in spoštovanje do svoje države. Jože Sever Slovenija prečudovita, najdražja nam si domovina, da izgubili te nikdar ne bomo, spoštovali in borili se zate bomo. Vsem iskreno čestitamo ob prazniku državnosti Svet Četrtne skupnosti Šentvid Izdajatelj: Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Odgovorna urednica: Mateja Brus Uredništvo: Aleš Perčič Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik Številka 2. leto izdajanja V. Naklada: 5300 izvodov Tisk: Mako R, d.o.o. Šentvid n0d LjubljaN Na naslovnici: POLETJE in ŠPORT delo sveta cs šentvid Že lani smo pisali, da smo se dogovorili za asfaltiranje ceste v Stanežičah med hišnimi številkami 8 in 12, pa je vreme preprečilo realizacijo dogovorjenega. A so sodelavci na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet držali besedo in se lotili dela takoj, ko se je vreme dovolj otoplilo in stabiliziralo. Arhiv: ČS Šentvid Vendar pa ne čisto brez zapletov. Ponovno se je izkazalo, da lahko posameznik, vsaj po naši oceni, s povsem neosnovanimi zahtevami prepreči izboljšanje standarda prebivanja množici sokrajanov. Tako je nekaj metrov omenjene ceste ostalo začasno neasfaltirane. Kot uradna institucija mora Mestna občina Ljubljana v primeru spora izvesti ustrezne postopke, ti pa zahtevajo svoj čas. m i«*» Arhiv: SD Dolomiti Tudi na področju urejanja prostora je na našem »koncu« precej živahno. Dvomim, da vas je prav veliko, ki niste slišali za umestitev 400 kV daljnovoda na območje Broda. Prva razprava je bila organizirana v prostorih občine Medvode, a smo na četrtni skupnosti dosegli, da je bila ponovljena v Osnovni šoli Vižmarje Brod. Odziv krajanov je bil zelo hiter in seveda negativen. Ustanovljena je bila Civilna iniciativa proti severni varianti, ki aktivno spremlja razvoj dogodkov in se tekoče odziva na spremembe. Svet Četrtne skupnosti Šentvid se je s svojim stališčem pridružil krajanom, prav tako pa je župan MOL uradno predstavil stališče, da v kolikor res ni druge možnosti, se daljnovod preko Broda spelje z vkopano varianto, ki je tehnološko veliko zahtevnejša in dražja, ima pa bistveno manjše vplive na okolje. Drug projekt, ki ga država pripravlja na našem območju, je Državni prostorski načrt za hidroelektrarne na ljubljanskem in litijskem odseku Save. Ker so se prve aktivnosti začele šele z mesecem majem, o projektu še ne vemo veliko. Seveda pa bomo pozorno spremljali dogajanje in po potrebi reagirali. Državni prostorski načrt HE na ljubljanskem in litijskem odseku Save Za konec najvas še povabim na kakšno od prireditev v okviru »Šentviških dni«, ki so se začeli 20. maja in bodo trajali vse do 21. junija 2014. Prizadevni člani društva Blaž Potočnikova čitalnica so v sodelovanju z društvi in šolami sestavili program z več kot 20 glavnimi dogodki, v katerem bo gotovo vsakdo našel kaj zase. Več si seveda lahko preberete na naslednjih straneh ali pa obiščete našo spletno stran na www.cs-sentvid.si, kjer lahko zveste tudi o drugih dogodkih in dogajanjih na področju naše četrtne skupnosti. Arhiv: Društvo BPČ Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJI (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMRETJA) PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEJU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUJBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. PRISRČNO VABLJENI! llA-Slli-V* C pRiREDiTELJ DRUŠTVO BLAŽ POTOČNIKOVA ČITALNICA prušnikova 90 Ljubljana Šentvid E-naslov: drustvobpc@gmail.com Stori, kar moraš - s tem, kar imaš, in tam, kjer si. Hvala vsem sodelujočim v letošnjih 21. Šentviških dneh in vsem, ki so omogočili njihovo izvedbo. V Društvu Blaž Potočnikova čitalnica začenjamo s projektom postavitve informacijskih panojev na prostem. S prireditvami v okviru Šentviških dni bomo zbirali prispevke za njihovo izdelavo. Panoji bodo nosili zemljevid, informacije in posebnosti našega domačega okolja. Postavljeni bodo v Šentvidu, kasneje tudi po drugih naseljih v okolici. Domačinom bodo v zavest, da je povsod lepo, a doma najlepše, naključnim obiskovalcem pa bodo nudili vedenje o kraju, kamor vstopajo. Z udeležbo na prireditvah ne boste samo okrepili svojega duha, ampak tudi pripomogli k našemu, lahko rečemo kar skupnemu projektu šentviških in okoliških prebivalcev. Veliko sproščenih trenutkov v prihajajočih poletnih dneh ... sodelujejo: Društvo BPČ, ŠODR Teater, ŽPZ Rozka Usenik, ZD Šentvid, Knjižnica Šentvid, Glasbena šola Franca Šturma, OŠ Šentvid, OŠ Alojzija Šuštarja, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Škofijska klasična gimnazija, Glasbena šola Zavoda sv. Stanislava, Župnija Ljubljana Šentvid. JUNIJ 4. 6. SRE ZD Šentvid Svitov kotiček z maketo črevesja, meritve krvnega tlaka in sladkorja Ploščad pred Ljudskim domom 9.00 do 14.00 OŠ Šentvid Koncert OPZ+folklora 16.00 Društvo BPC Koncert ženske vokalne Ljudski dom 20.00 skupine M.J.A.V. 6. 6. PET Orkester slovenske vojske s Promenadni koncert Ploščad pred 19.30 solistom Ljudskim domom 7. 6. SOB Društvo BPČ Mačje mesto (lutkovna Ljudski dom 18.00 predstava-premiera) Društvo BPČ in župnija Zakonci jubilanti Cerkev sv. Vida 16.00 11. 6. SRE Glasbena šola Franca Šturma Koncert instrumentalistov Glasb. šola 18.00 (dvorana) 13. 6. PET PGD Šentvid Veselica - Ansambel Šentvid 20.00 Nemir 14. 6. SOB Društvo BPČ Gašper Konec z gosti Ljudski dom 20.00 (klavirski koncert) PGD Vižmarje Veselica - Mambo Kings Vižmarje 20.00 15. 6. NED Društvo BPČ in župnija Vidova nedelja (razstava Cerkev sv. Vida 10.00 potic, druženje) 16. 6. PON Fakulteta za arhitekturo Ideje za razvoj Šentvida (Urbanistična delavnica -otvoritev razstave) Knjižnica Šentvid 19.30 17. 6. TOR Glasbena šola Zavoda Sv. Koncert pod zvezdnim Zavod sv. 19.30 Stanislava nebom Stanislava - atrij Proslava ob dnevu OŠ Šentvid državnosti in zaključek Ljudski dom 17.00 18. 6. SRE šole Društvo BPČ Tek in kolesarjenje - Pod šentviškim 17.00 Franetov memorial hribom 19. 6. CET Društvo BPČ Odbojka Telovadnica 19.00 gimnazije Šentvid 20. 6. PET PGD Gunclje Veselica - ansambel Modrijani Gunclje 20.00 21. 6. SOB ŽPZ Rozke Usenik Koncert Ljudski dom 20.00 22. 6. NED Društvo BPČ Pozdrav Domovini Tratica pred 20.45 cerkvijo sv. Vida 25. 6. SRE Župnija Šentvid »Oh, ta šestdeseta!« Cerkev, tratica pred cerkvijo sv. Vida 19.00 28. 6. SOB PGD Medno Veselica - ansambel Saše Medno 20.00 Avsenika 26. 7. SOB PGD Stanežiče Veselica - ansambel Stanežiče 20.00 Gašperji PRIREDITVE SO S SVOJIMI PRISPEVKI OMOGOČILI: • MOL, Četrtna skupnost Šentvid (donacija za Šentviške dneve) • JSKD Ljubljana, v okviru financiranja redne dejavnosti) • Prezračevanje AGREGAT d.o.o. (donacija za koncert Gašperja Konca) • Hotel NOX Šentvid (donacija za koncert vokalne skupine M.J.A.V.) • KAMPO, proizvodnja notranje opreme in trgovina (donacija za prireditev »Pozdrav Domovini«) • Elektro Bahovec • POT d.o.o., Jarc Janez • Tesarstvo in krovstvo Franci Košir s.p. • Kmetija Robida Tone • Gostilna Jarh • Mrežar gostilnica, kavarnica in hostel • Športna zveza Ljubljana • PGD Ljubljana Šentvid • Foto Zvone, fotografiranje prireditev • Okrepčevalnica Šendtvič • Župnija Ljubljana Šentvid Andreja Bečan Slike so arhiv Društva BPČ Delovni čas: pon - pet od 7h do 18h sobota, nedelja in prazniki zaprto www.sendtuic.com Šendtvič d.o.o., Prušnikova 8 Ljubljana - Šentvid, Naročila: O* odpravljanje posledic zimske ujme na šmarni gori Februarska ujma je na Šmarni gori in Grmadi povzročila velikansko škodo; na nadmorski višini med 400 in 550 m so bile neprehodne praktično vse poti in marsikatera je še danes. Prizadevni markacisti Planinskega društva Šmarna gora, gasilci PGD Tacen in Pirniče ter drugi prijatelji Šmarne gore so v nekaj dneh omogočili glede na situacijo razmeroma varen dostop na Goro po vseh glavnih poteh. Na pobočjih pa ostaja še na stotine bolj ali manj podrtih dreves, ki ogrožajo obiskovalce oziroma celo onemogočajo hojo po poteh. Sanacija teh poti bo dolgotrajen proces, ki bo potekal v več fazah, glavnina del pa naj bi bila opravljena že v letošnjem letu. Planinci bodo tekom celega leta urejali poti predvsem v zgornjem delu, ki je bil manj poškodovan. Najprej se bodo lotili poti na področju Grmade: Mazijeve, Vestrove, Čez peske in kasneje Kovačeve, ki je od teh v najslabšem stanju. Vzporedno bodo glede na možnosti urejali poti na področju Šmarne gore: najprej najbolj obljudeno Pot čez korenine, nato Partizansko in Romarsko. Poteku gozdarskih del se bodo prilagajala dela planincev - markacistov na krožni Poti Svobode, ki je v delu, ki obkroža Šmarno goro, še povsem neprehodna. V srednjem delu, kjer je škoda največja, saj je prepreden z bolj ali manj opuščenimi gozdnimi vlakami, bodo potrebni največji posegi. Že v prvi polovici aprila so sekači očistili vlake. Do konca aprila so z mehanizacijo te vlake razširili do take mere, da je možen dostop in odvoz hlodovine z najbolj poškodovanih delov Šmarne gore; temu grobemu posegu v šmarnogorska pobočja se žal nismo morali izogniti. Od maja pa vse do jeseni bodo imeli nato lastniki gozda čas, da sami ali s pomočjo profesionalnih sekačev očistijo svoja zemljišča. Na zemljevidu so z rumeno barvo označene vlake, kjer bodo potekala najobsežnejša dela. Ker se zavedamo, da bo spravilo takih količin lesa pustilo na šmarnogorskih pobočjih globoke kolesnice, bomo v septembru poskrbeli, da bodo vlake ponovno postale primerne za sprehode, za dokončno celjenje ran pa bo poskrbela narava sama. l| T . f/j^iA f ■ v •lipi i i a « 1 H > Obiskovalce Šmarne gore opozarjamo, da je hoja predvsem po področjih, kjer potekajo gozdarska dela, v času izvajanja teh del lahko smrtno nevarna. Gozdar, ki dela z motorno žago, ne sliši in ne vidi morebitnega radovedneža in usodna nesreča se lahko zgodi vsak trenutek. Predeli, kjer bodo potekala gozdarska dela, bodo ustrezno označeni in naj se jih obiskovalci izogibajo. Če slišijo glas motorke ali gradbenega stroja, naj se področju raje izognejo. S tem bodo sebi zagotovili varnost, sekačem pa omogočili nemoteno delo. Besedilo in fotografije: Tomo Šarf pri skrbi za našo Šmarno goro nam stoji ob strani JAVNO pODJETJE energetika ljubljana. Oblečemo m od glave do pel1 Moda za odrasle (tudi v zrelih letih) Tekstilna trgovina Stil Šentvid se nahaja v centru Šentvida nad Ljubljano. Nudimo vam spodnje perilo, nogavice, majice, srajce, športno elegantne hlače, hlače za prosti čas, pižame, ženske in moške trenirke (posebej ali v kompletu), udobne hlače na elastiko, predpasnike in halje ter ostalo lahko konfekcijo. Velika izbira kopalk -tudi v večjih velikostih ! STIL ŠENTVID Telefon: 01 512 89 00 Lanit d.o.o., Prušnikova 87 Faks: 01 512 89 05 1210 Ljubljana - Šentvid E-pošta: lanit@t-2.net Odprto od 9. - 19., sobota 9. - 13. Več na www.lanit.si STII.ftENTVTl) dograjen vrtec pod šmarno goro Z novim šolskim letom bo vrtec na Brodu (enota Mravljinček), kjer je v šestnajstih oddelkih že tristo otrok, odprl vrata še stotim malim nadobudnežem. 28. maja so namreč otvorili novozgrajeni prizidek, v katerem bo šest oddelkov, športna igralnica in umetniška soba. Gradnja se je torej uradno zaključila, do jeseni pa morajo igralnice še opremiti z igračami, didaktičnim in drugim potrebnim materialom, zrasti in utrditi pa se mora tudi trava na igrišču. Investicija, vredna 2,15 milijona evrov, je bila po projektantskih in arhitekturnih načrtih Borisa Briškega in delu podjetja VG5 s pomočjo še desetih drugih družb opravljena v manj kot letu dni. prostor za vse Zaradi vse gostejše poseljenosti območja pod Šmarno goro je bilo čakanje na prosto mesto v vrtcu za mnogo staršev neizogibno. Z zgrajenim prizidkom naj bi se to spremenilo. Jožica Pantar, ravnateljica vrtca Šentvid, je povedala, da bodo s septembrom v vrtec vključili vse otroke z območja enote Mravljinček, ki pokriva Brod, del Vižmarij, območje Tacna, Šmartnega in Gameljn. Kot veliko pridobitev izpostavljajo umetniško sobo, kjer bodo imeli otroci vedno na razpolago papir, barve, glino in druge potrebne materiale za umetniško ustvarjanje, razstavljanje, srečanja z umetniki ... Ta soba je opremljena tudi z diaprojektorjem in svetlobno mizo ter nudi bogate možnosti za umetniško izražanje. V novem prizidku je poleg spremljajočih garderob in sanitarij ter kabinetov za igrače tudi prostor za strokovne delavce, prostor za mobilno specialno pedagoginjo in pisarna za pomočnico ravnateljice. Panterjeva ob teh podatkih poudarja, da imajo v vseh enotah vrtca odlične pogoje za otroke (vsepovsod so večnamenski prostori, zunanji igralni atriji). »V vseh enotah imamo tudi spodbudno opremljene igralnice in navdušene zaposlene, ki pred otroke postavljajo raznovrstne izzive in spodbude za dobro počutje in njihov celovit razvoj. Da ne bi kateri od staršev dobil napačne predstave, da so najpomembnejši prostori. Najprej in predvsem so pomembni zaposleni, število otrok na zaposlenega in prostorski pogoji,« je bila jasna. praznovanje jubilejev Ker so ob otvoritvenem dogodku obeleževali tudi 60-letnico vrtca Šentvid in 40-letnico njegove enote na Brodu, so v vseh enotah vrtca pripravili razstavo razvoja otroške risbe (figure in portreta) ter na posebnih panojih prikaz zgodovine vrtca v besedi in sliki. Na slednjih so bili predstavljeni projekti vrtca v zadnjih štirinajstih letih, ki so pomembno vplivali na kakovost dela vrtca v celoti. Slavnostni dogodek je presenetila močnejša nevihta, a ni zmotila toka dogajanja: »Vremenske razmere so narekovale več improvizacij in prilagodljivosti zaposlenih, vseeno pa smo dogodek uspešno pripeljali do konca,« je pojasnila ravnateljica. Od staršev je dobila pozitivne odzive: »Zlasti so bili presenečeni nad prostornostjo oddelkov v novem prizidku, otroci pa nad športno igralnico, kjer so se zadrževali do večera, kot tudi na galerijah in kotičkih igralnic.« V večji športni igralnici so si ogledali tudi Rdečo kapico v izvedbi gledališča Fru Fru, pod strehami pa so se skupaj s starši sladkali, kot se spodobi za rojstnodnevne zabave. Začrtana prihodnost Prihodnost jim predstavlja nove izzive. »Vesela sem, da jo tako vidimo vsi zaposleni. Ob novih prostorskih pogojih v vsem vrtcu, ob razvoju različnih znanosti, zlasti pa ob spreminjanju vsega okrog nas bo izzivov vedno več. Nanje se bomo premišljeno odzivali in otrokom kontinuirano zagotavljali kar najboljše pogoje za celovit razvoj,« obljublja Pantarjeva. Poleti bodo z zamenjavo oken energetsko sanirali enoto Mravljinček, travnato igrišče pa naj bi po 38 letih čakanja dobila Sapramiška v Šentvidu. Besedilo in fotografije: Brigite Ferlič Žgajnar, novinarka Dela sd dolomiti skakalna sekcija Večina ljudi povezuje smučarske skoke z zimo in snegom. Posebej v zadnjih sezonah, ko nam uspehi naše skakalne reprezentance grejejo mrzle zimske vikende. Zares simpatične in hudomušne izjave slovenskih »orlov« pa nam velikokrat privabijo nasmešek na obraz in nam polepšajo dan. Vendar tisti, ki smo s skoki bolj povezani, vemo, da je poletje za skoke prav tako pomembno kot zima. V SD Dolomitih, kjer vzgajamo in treniramo mlade skakalke in skakalce, smo zagnani in pridni skozi vse leto. V naslednjih zimah pa nas tudi zeblo ne bo več. Pa še kakšen čaj si bomo lahko skuhali. Brunarica, ki smo jo postavili pod skakalnicami, je del planiške zgodovine, saj je predhodno stala ob planiški velikanki. Po načrtih za prenovo Planice bi romala v pozabo. Tako pa ponosno stoji v Guncljah in morda piše prihodnost bodočim rodovom planiških in slovenskih junakov. Stara propadajoča baraka je tako dobila mlajšo in lepšo naslednico, s katero smo dokazali, da z voljo, delom, sodelovanjem in minimalnimi denarnimi sredstvi lahko tudi »premikamo (gore) hiše«. V zimskem času smo samo za kakšen teden »preklopili na belo«, saj je bila zima zares skopa s snežnimi padavinami. Vendar so naši mladi skakalci zimsko idilo dodobra izkoristili in na lepo pripravljenih skakalnicah pokazali, kaj znajo. Ob tem nam je prišla prav tudi obnovljena razsvetljava. Stara je bila povsem uničena zaradi dotrajanosti in vandalizma. S prostovoljnim delom in donacijami reflektorji zopet služijo svojemu namenu. Sredi aprila smo pričeli s treningi na plastiki na vseh skakalnicah v Guncljah. Skakalke in skakalci SD Dolomiti so po pomanjkanju skokov v zimski sezoni že komaj čakali, da lahko s skakalne opreme otresejo prah in jo preizkusijo na otvoritvi poletne skakalne sezone v skakalnem centru Gunclje. Pridružili so se nam tudi novi mladi nadebudneži, ki pridno trenirajo na najmanjši 9-metrski napravi. Veseli nas, da se nam vsako leto pridruži tudi več deklic. Po zadnjih raziskavah so ženski smučarski skoki panoga, ki najhitreje napreduje in se razvija. V letošnjem letu nadaljujemo tudi z brezplačno vadbo za otroke od 4. do 9. leta starosti. V hladnejših zimskih mesecih vadba poteka v telovadnici ČS na Kosijevi 1 v Guncljah. Ko pa so dnevi že daljši in toplejši, pa se preselimo na travnik pod skakalnicami. Še posebej smo aktivni pri vseh organiziranih akcijah pod okriljem ČS. V soboto, 5. 4., smo se člani SD Dolomiti kljub deževnemu vremenu udeležili organizirane čistilne akcije ČS Šentvid. Člani kluba smo čistili območje skakalnic in neposredne okolice. Akcija je bila s strani SD Dolomiti zelo uspešna, saj smo se znebili velikega kupa odpadkov, ki smo ga pobrali v okolici skakalnic in širšega območja športnega parka. Skupna predstavitev društev ČS Šentvid in ČS Dravlje pred hipermarketom Mercator v Šiški je potekala v soboto, 10. 5. 2014. Na naši stojnici smo predstavili aktivnosti v klubu. Obiskal nas je tudi Jurij Tepeš, ki je delil avtograme in se slikal z obiskovalci. Konec maja, točneje 31. 5., smo pripravili tradicionalno prireditev z naslovom Skoči z nami v dresu al' pižami. Tekmovanje in druženje je imelo predvsem zabavno noto in je bilo namenjeno vsem in vsakomur, ki je imel željo in pogum ter dobro voljo, da se je spustil po skakalnici, ne glede na starost in skakalno predznanje. Zato so se tekme lahko udeležili prav vsi, ki so si kdaj želeli skočiti na pravi skakalnici pa do sedaj niso imeli priložnosti. Vse leto sprejemamo nove člane v proces redne vadbe smučarskih skokov. Več informacij dobite na naši spletni strani www.sddolomiti.si ali pa preko maila sskdolomiti@gmail.com. Vselej smo veseli obiskov vaščanov Guncelj in širše okolice, ki nam s svojimi prijaznimi in pohvalnimi, včasih pa tudi kritičnimi pripombami dajejo zagon in nam z idejami pomagajo za naše še boljše delovanje in sodelovanje. Hvala vsem, ki nas podpirate in nam pomagate »graditi« in vzdrževati športni park. Besedilo in fotografije: SD DOLOMITI knjižnica šentvid - zelena knjižnica Po šestih mesecih prenove smo ponovno odprli vrata sodobno opremljene Knjižnice Šentvid, ki bo znova dopolnjevala kulturno bogastvo Ljubljane in nas družila v branju. Slavnostno otvoritev prenovljene knjižnice smo imeli zvečer na svetovni dan knjige, in sicer v sredo, 23. 4. 2014, ob 19. uri, in se pridružili mednarodnemu dogodku Noč knjige, ki slavi knjigo, dviguje bralno kulturo in nagovarja vse generacije bralcev. primer stolov, ki so kar v največji meri leseni in tapecirani v naravnih materialih in barvnih odtenkih. Arhiv: Knjižnica Šentvid Ob slavnostni otvoritvi Knjižnice Šentvid in svetovnem dnevu knjige smo se družili z županom Mestne občine Ljubljana g. Zoranom Jankovicem, direktorico Mestne knjižnice Ljubljana mag. Jelko Gazvoda in prisluhnili bogatemu kulturno-glasbenemu programu, ki so ga za nas pripravili povabljeni gostje, in sicer so sodelovali pevci otroškega pevskega zbora OŠ Šentvid, harmonikar Rok Zupančič, pevski zbor Škofijske klasične gimnazije, pripovedovalka pravljic Katja Preša - KD Pripovedovalski Variete in glasbeni duet bratov Erič. Za uspešno izvedbo prireditve pa so poskrbeli predvsem zaposleni Mestne knjižnice Ljubljana. Arhiv: Knjižnica Šentvid »Živimo v soglasju z naravo« - koncept prenove Knjižnice Šentvid S prenovo knjižničnega prostora, oblikovanjem ustrezne knjižne zbirke in naborom prireditev smo začrtali koncept zelene knjižnice. Splošna knjižnica ima kot okno v svet znanja pomembno vlogo pri informiranju, izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev o pomenu zaščite in ohranjanja naravnih virov. Ker prebivalci postajajo okoljsko vedno bolj zavedni, ima splošna knjižnica priložnost, da postane v svojem okolju primer okolju prijazne prakse in pomemben ponudnik okoljskega izobraževanja in ozaveščanja. Zelena knjižnica se seveda začne pri načrtovanju sonaravne stavbe, ki na eni strani zadovoljuje vse potrebe uporabnikov, hkrati pa ne ogroža zdravja in naravnih virov ter upošteva nacionalna in mednarodna priporočila pri izbiri gradbenih materialov. Načrt prenove je izdelal Miran Lasič, ki ima že dolgoletne izkušnje z opremljanjem knjižnic in dobro pozna potrebe uporabnikov, zbirke in samega prostora. Kot prva knjižnica v mreži MKL bomo vzpostavili tudi sistem za upravljanje in varovanje knjižničnega gradiva na osnovi radiofrekvenčne identifikacije (RFID), ki predvideva vzpostavitev dveh postaj za samopostrežno izposojo in vračanje gradiva (knjigomatov). Ob prenovi prostorov smo načrtovali tudi nekatere novosti, kot so nova vsebinska zasnova mladinskega leposlovja, oprema mladinskega leposlovja s piktogrami, RFID sistem za varovanje gradiva in podporo procesom upravljanja z gradivom, ureditev pravljičnega kotička, ureditev kotička za starše, ureditev kotička za mladostnike, ureditev študijskih kotičkov ter uvedba nove signalizacije itn. Arhiv: Knjižnica Šentvid Prenovljena Knjižnica Šentvid Mestna knjižnica Ljubljana je prenovila prostore Knjižnice Šentvid skupaj z zunanjo klančino. Površina notranjih prostorov je približno 250 m2. Pri prenovi knjižnice je MKL izhajala iz usmerjenosti Knjižnice Šentvid v zeleno knjižnico, ki kot informacijski center združuje in povezuje različne organizacije, skupine in posameznike v lokalnem okolju. Zelena knjižnica je bila tako kot izhodiščni koncept osnovno vodilo tudi pri arhitekturnem preoblikovanju prostora in opreme. Celota zasnove arhitekture in opreme izhaja iz zavedanja in osveščenosti o sonaravnem bivanju ljudi z naravo. Morda je to najlažje razložiti na primeru izbora tlakov, tako v smislu samega materiala, kot tudi izbora barv in struktur na fizični in simbolni ravni. Talna obloga v knjižnici je iz naravnega kavčuka, naravnega proizvoda brez škodljivih plastifikatorjev (PVC), halogenov in podobnih primesi. Barva v tlaku označuje področje mladine (travnato, listnato zelena) ali pa področje odraslih (rjavo siva barva stebla, lesa drevesne skorje). Tako uporabnik knjižnice že po barvi tlaka, po katerem stopa, ve, v katerem področju se nahaja. Iz te osnovne barvne skale izhajajo tudi vse ostale primarne in sekundarne barve v knjižnici. To so barve regalov, pohištva, kot na Arhiv: Knjižnica Šentvid Knjižnica je zelena učiteljica Kot zelena učiteljica knjižnica na področju sobivanja z naravo, okoljskega ozaveščanja in poudarjanja pomena sonaravnega razvoja opravlja vse tradicionalne naloge sodobne, k uporabniku usmerjene knjižnice, in sicer posreduje relevantne informacije, svetuje, vključuje prebivalce lokalne skupnosti v aktivnosti knjižnice in organizira dejavnosti za odrasle in otroke, ki so povezane z naravo in njenim ohranjanjem, npr. delavnice o ekološki pridelavi hrane itn. Knjižnica Šentvid je od četrtka, 24. aprila 2014, odprta po ustaljenem obratovalnem času. Kot smo omenili, je bil zaradi umeščenosti knjižnice moto njene prenove: »Živimo v soglasju z naravo.« In takšno knjižnico smo za vas pripravili. Knjižnico, v kateri želimo, da se dobro počutite, medtem ko prebirate dnevno časopisje, brskate po policah s knjigami ali pospletu. Dobrodošli na ogled in obisk ter izposojo! Pripravila: mag. Ana Zdravje, vodja Knjižnice Šentvid čistilna akcija 2014 Za nami je uspešno zaključena Čistilna akcija 2014, pri kateri smo s skrbnostjo in odgovornostjo do okolja odstranjevali najrazličnejše odpadke. V soboto, 5. aprila, so se prebivalci ob 9. uri lahko zbrali na šestih zbirnih mestih v Četrtni skupnosti Šentvid, da bi zavihali rokave in s skupnimi močmi pripomogli k lepši okolici. V Šentvidu je pred Ljudskim domom udeležence pričakal g. Brane Kopač, na Brodu pa je bilo zbirno mesto pred vrtcem Mravljinček, kjer je bil koordinator g. Blaž Gregorin. V Guncljah sta bili, tako kot preteklo leto, dve zbirni mesti, in sicer eno na ragbi igrišču s koordinatorjem Tilnom Pušem, drugo pa pred gasilskim domom Gunclje-Male Vižmarje, kjer je udeležence pričakal g. Miro Sešek. Pred gasilskim domom Medno je čiščenje okolice koordiniral g. Brane Istenič, pred gasilskim domom v Stanežičah pa je bila koordinatorka ga. Tatjana Fogec. Krajanom so, kot leta doslej, na pomoč priskočila tudi številna društva z območja Četrtne skupnosti Šentvid: - PGD Šentvid - PGD Gunclje-Male Vižmarje - PGD Vižmarje-Brod - PGD Stanežiče-Dvor -PGD Medno - Rugby klub Ljubljana - Smučarsko društvo Dolomiti - Športno društvo Šentvid - Športno društvo S-ŠPORT - Športno društvo Stanežiče - Društvo Blaž Potočnikova čitalnica - ŽPZ Svoboda - Društvo upokojencev Šentvid - Društvo upokojencev Vižmarje-Brod Čeprav na dan čistilne akcije vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno, se je dogodka udeležilo kar nekaj krajanov in prostovoljcev. K akciji so se priključili tudi učitelji in učenci Osnovne šole Šentvid, Osnovne šole Franca Rozmana Staneta, Osnovne šole Vižmarje Brod, Osnovne šole Alojzija Šuštarja ter Škofijske klasične gimnazije, ki so v okviru šolskih ur v mesecu aprilu odstranili odpadke v okolicah vrtcev, izobraževalnih ustanov in zelenih površin. Ocenjujemo, da se je na različnih zbirnih mestih nabralo skupno približno 16 m3 odpadkov, odlagališča gradbenih odpadkov pa smo evidentirali za nadaljnje delo s strani državnega inšpektorata. Podjetje Snaga d.o.o. je zbrane odpadke odpeljalo že isti dan. Po uspešno zaključeni akciji je Četrtna skupnost Šentvid vse udeležence pogostila z bogračem, sendviči in čajem na ragbi igrišču v Guncljah. Akcijo četrtne skupnosti Šentvid so z različnimi sredstvi podprla podjetja Volavšek d.o.o., Šendtvič d.o.o., Studio 86 d.o.o., Gostilna Mrežar ter Rugby klub Ljubljana. Vsem udeležencem akcije se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč pri čiščenju. Veseli nas, da smo ponovno združili moči, stopili skupaj in poskrbeli za čistejše okolje. Tudi prihodnje leto ste prisrčno vabljeni in dobrodošli prav vsi. Besedilo in fotografije: Simona Križanec LJUBLJANA, SRCU PRIJAZNO MESTO DEFIBRILATOR LAHKO RESI ŽIVLJENJE V PRIMERU ZASTOJA SRCA Ste že kdaj slišali za defibrilator? Ali veste, kaj je najbolj pogost vzrok smrti v Sloveniji? Po javno objavljenih podatkih zaradi srčnega zastoja v Sloveniji vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Zastoj srca se lahko »pozdravi« le s sunkom električnega toka, ki ga s pomočjo defibrilatorja spustimo skozi srce. Defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki samodejno zazna motnjo srčnega ritma. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Ker v Mestni občini Ljubljana skrbimo za kakovostnejše življenje svojih meščanov in ker je Ljubljana Srcu prijazno mesto, smo v letošnjem letu kupili več kot 40 avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED). S postavitvijo defibrilatorjev na upravne stavbe MOL in 29 objektov, ki so v upravljanju Službe za lokalno samoupravo, želimo dopolniti mrežo javno dostopnih defibrilatorjev. V mestu je sicer veliko defibrilatorjev, vendar niso javno dostopni, saj so nameščeni v prostorih posameznih organizacij in podjetij ter so zato omejeno dosegljivi. Naši defibrilatorji so torej vsakemu javno dostopni 24 ur, za uporabo pa so enostavni. Slediti je treba zgolj napotkom, ki jih defibrilator daje zvokovno v slovenskem jeziku za vsak korak posebej. Prebivalce Četrtnih skupnosti Šentvid in Šmarna gora obveščamo, da smo defibrilatorje namestili na objektih na naslednjih lokacijah: v ČS Šentvid: Prušnikova 99 (Ljudski dom), Kosijeva 1 (objekt, v katerem je vrtec) in Na gmajni 1 (poleg trgovine Mercator) v ČS Šmarna gora: Pločanska 8 (Dom gasilcev in krajanov) in Sr. Gameljne 50 (objekt, v katerem je knjižnica). V Defibrilatorje smo namestili na zunanje dele stavb, lokacije so označene s tablo, na kateri je oznaka z uradnim simbolom za defibrilator. Za varno rabo defibrilatorja je izjemno pomembno, da se čim več ljudi seznani z rokovanjem in uporabo tega aparata, zato bomo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Slovenije organizirali krajše delavnice, na katerih bomo udeležencem predstavili temeljne postopke oživljanja in prikazali pravilno rabo defibrilatorja. Usposabljanje bo namenjeno predvsem občanom, ki živijo v bližini postavitve defibrilatorja. Delavnice bodo v jesenskem času, o terminih in kraju izvedbe vas bomo obvestili preko lokalnega glasila, glasila Ljubljana in obvestil v oglasnih vitrinah. Služba za lokalno samoupravo Mestne uprave MOL Defibrilator na Brodu Defibrilator v Guncljah Defibrilator v Šentvidu festival repnih olupkov »aleluja« Na velikonočni ponedeljek, 21. 4., smo v okviru društva Blaž Potočnikova čitalnica organizirali 2. festival repnih olupkov, t. i. stare slovenske jedi »aleluja«. V Vidovem domu je razstavljalo 7 družin, ki še gojijo navado naših prednikov, ko so »juho« iz repnih olupkov uživali za velikonočni zajtrk. Mnogi so jo jedli bodisi zato, ker včasih za velikonočni zajtrk ni bilo na voljo veliko mesa, bodisi iz čisto praktičnih razlogov, saj je topla jed naredila dobro podlago za šunko in hren. Na šentviškem festivalu »aleluje« so razstavljali: družina Konec, družina Jenko (pr' Jenkot), družina Kregar (pr' Nemc), družina Kopač (pr' Mrak), pr' Mejavčev, družina Kajzer (pr' Mošenkovih), družina Resnik (pr' Jernejčk). Vsaka družina pripravlja »alelujo« na svoj način. RAZSTAVLJALO: Družina Kajzer (pr' Mošenkovih) »Vse se začne oktobra, repo najprej operemo, skrtačimo, poribamo, olupimo in nato te olupke damo sušiti na zelo vroče radiatorje. Suhi so v dveh dneh. Spravimo jih v platneno vrečo na suho mesto, tam čakajo do pomladi, do velikega četrtka. Na veliki četrtek damo suhe olupke v posodo in jih poparimo z vrelo vodo, slednjo nato odlijemo, potem jih pa vsak dan do velike sobote dvakrat na dan zalijemo z mrzlo vodo in odlijemo. Na veliko soboto ali v petek zvečer jih skuhamo in zmeljemo z mesoreznico in jih skuhamo v vodi, kjer se je kuhala šunka. Dodamo proseno kašo. Jed damo na krožnik in jo zmešamo s sveže naribanim hrenom. Pri nas alelujo jemo po »žegnanju« jedi v soboto.« Družina Resnik iz Vižmarij (pr' Jernejčk) »Repo operemo in na debelo olupimo, olupke posušimo. Čez zimo počivajo v kartonasti škatli. Na veliko sredo jih 3x poparimo (zjutraj, opoldan, zvečer). S tem se olupki sčistijo. Na veliki četrtek in petek jih poparimo s slano vodo. Na veliko soboto jih kuhamo sočasno s šunko. Kuhano zmeljemo na mesoreznico. Mlete olupke nato zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala šunka. Dodamo vse začimbe, ki jih imamo doma (poper, rožmarin, timijan, majaron, baziliko ...), razen tistih, ki jih po navadi dajemo v »štrudelj« in kompot. Dodamo tudi peteršilj. Alelujo jemo za velikonočni zajtrk v nedeljo zjutraj, pri nas je to velik praznik. Jemo jo vsako leto, tradicija pa gre iz roda v rod, tako alelujo kuhajo tudi naši mladi.« Družina Jenko (pr' Jenkot'): »Olupke dobimo že narejene, skuhamo jih v nedeljo zjutraj v juhi od mesa, malo podmedemo in zabelimo z domačimi ocvirki. Alelujo jemo po velikonočni procesiji skupaj z žegnanimi pirhi, hrenom, šunko in kruhom. Vedno več imamo pripadnikov te tradicionalne jedi, včasih mladim ni dišala, sedaj pa jo radi jedo.« Družina Konec iz Guncelj: »Pri nas imamo nekaj svojih olupkov, nekajpa si jih sposodimo pri drugih ljudeh. Repo olupimo na centimeter in pol debelo. Olupke nato posušimo v sušilniku za sušenje sadja. Na veliko sredo, kot je po družinskem izročilu, jih začnemo namakati v hladni vodi. Večkrat vodo zamenjamo in odlijemo. V petek olupke skuhamo in jih zmeljemo na mesoreznico. Naredimo jih enako kot jih delajo pri Jenkot', pri naših doma. S podmetom in domačimi ocvirki. Imam malo več podmeta, zato je »župca« bolj gosta. Po vrhu juhe damo hren, šunko in pirhe.« »Pri nas je tudi navada, da dajemo v košare, ki jih nesemo k »žegnu«, oblate. Izdelujem jih že 20 let. Narejeni so iz vode, moke in malo soli. Testo dam v kalup, ki je iz leta 1856. To je še star sistem izdelave. Kalup ima zanimiv motiv. Za velikonočni zajtrk oblate natrgamo na alelujo. Najprej vsak poje en košček oblata, tudi otroci, ki še niso bili pri obhajilu, ker to ni posvečena hostija. Zraven jemo še kisel hren.« Pr' Mejavčev z Broda »Repa se vsadi, ko se pšenica požanje. Potrebno jo je okopati, repa zraste, konec oktobra jo poberemo. Dobro jo operemo, olupimo in olupke posušimo. Spravljene jih imamo v vrečki v kurilnici, da so na suhem. Na veliko sredo jih poparimo in odlijemo. Čez nekajčasa jih spet poparimo. V petek jih skuhamo, zvečer po maši pa jih ročno zmeljemo. Domačo dimljeno šunko skuhamo in z njeno vodo zalijemo olupke. Slednje zavremo in jim dodamo podmet iz celega kilograma moke in juhe. Jed po potrebi solimo. Vse to naredimo v soboto. V nedeljo zjutraj potem alelujo jemo. Repine olupke imamo radi še bolj kot ostale velikonočne jedi.« OBiSKOVALCi: Sestri Meta in Poli iz Vižmarij »Jedi iz repinih olupkov - aleluje ne poznava. Za naju je nekaj čisto povsem novega, zato sva prav veseli, da sva danes lahko prišli sem in jo poskusili.« Poli: »Navada se mi zdi zelo zanimiva, všeč so mi okusi, čeprav je ena jed, je veliko različnih priprav. Zanimivo mi je, ker se pri nas doma tega ni delalo, tukaj pa vidim, kako se drugje te navade razvijajo in prenašajo iz roda v rod. Meta: »Jed je nekaj posebnega. Najbrž se je razvila na kmetijah, kjer so imeli repo in so potem od repe vse porabili. Zelo pomembno se mi zdi, da to navado še negujemo, ker je del naše kulturne dediščine. Dobro pa je, da se takole tudi malo družimo in poveselimo. Nada iz vasi Goričane pri Sori, njen brat Stane »V Goričanah ni navade pripravljanja aleluje. Poznali smo jo samo v Stanežičah, od koder izhajam. Če so mama pozabili pripraviti olupke, so morali iti k Fridermanu ponje, da so naredili alelujo za veliko noč. Jaz po navadi jem alelujo na veliko noč in na velikonočni ponedeljek. Držim to navado, tudi moj brat jo drži. Olupke sušim malo nad »šporgetom«, malo na soncu, če je lepo vreme. Dobro se morajo posušiti. 4 dni pred veliko nočjo jih vsak dan poparim s kropom in jih čez noč pustim v tej vodi. Zjutraj jih odlijem. Olupke na drobno nasekljam z nožem, način z mesoreznico mi ni všeč. Popražim malo masti, na katere stresem olupke in vse skupaj zalijem z vodo, v kateri se je kuhalo suho meso.« »Aleluje ne poznam, tudi nisem vedela, da je to hrana. Doma je nismo nikoli delali, okus ima pa kar v redu. Danes sem izvedela, da so alelujo uporabljali zato, da so se na veliko noč najedli. Prireditev mi je všeč, ker se lahko naješ, če na velikonočni ponedeljek nimaš zajtrka.« Andreja Bečan Foto: Andreja Bečan Lucija proti severni trasi Spoštovane članice in člani Četrtne skupnosti Ljubljana Šentvid, gotovo vas je bila že večina seznanjena s prizadevanji civilne iniciative „Proti severni trasi" (v nadaljevanju civilna iniciativa). Za bralce glasila naše četrtne skupnosti, ki omenjene iniciative še ne poznate, naj na kratko pojasnim: gre za prizadevanje odstranitve zdravju škodljivega visokonapetostnega daljnovoda iz naselij. V zvezi s tem ste gotovo opazili transparent ob križišču Mercator pri vzponu na vižmarski klanec. O tem je naše glasilo pisalo že v prejšnjih številkah, prispevki so dostopni tudi na spletni strani četrtne skupnosti. Predvsem velja pri problematiki visokonapetostnega daljnovoda (ki poteka nad stanovanjskimi hišami in v neposredni bližini OŠ Vižmarje Brod in vrtca na Brodu) opozoriti na sledeče: - izrazito negativen vpliv na zdravje ljudi v bližini daljnovoda ter na zdravje otrok v vrtcu in OŠ, ki več kot pol dneva preživijo v območju zdravju škodljivega EMS. - požled, kot smo jo denimo doživeli letos in je močno ogrožala življenja mnogih ljudi. - požare, ki jih tak daljnovod lahko sproži v neposredni bližini hiš. Seveda bi lahko tu nanizali še dodatne nevšečnosti, ki jih daljnovodi poleg vsem potrebne električne energije prinašajo - več o tem si lahko preberete na spletni strani: http://protisevernitrasi.si/ . 13. 5. 2014 je predstavnike civilne iniciative obiskala poslanka v evropskem parlamentu ga. Tanja Fajon. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije g. Karl Lipič. Na srečanju je ga. Tanja Fajon med drugim povedala: Viri: arhiv civilne iniciative Proti severni trasi »Z razočaranjem ugotavljamo, da so standardi v Sloveniji neustrezni, nevarnost pa grozi tudi prebivalcem ob bodoči novi severni trasi visokonapetostnega daljnovoda Beričevo-Divača. Upoštevajoč morebitne negativne učinke na zdravje ter gostoto poselitve in oddaljenost objektov od daljnovodov, med drugim tudi javnih objektov, kot so vrtci in šole (1. cona varovanja), morajo biti civilna družba in lokalni prebivalci po zakonu vselej del procesa umeščanja daljnovodov in baznih postaj v prostor. Tako veleva tudi Aarhuška konvencija ali Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki jo je Slovenija sprejela 20. maja 2004. Na žalost je v praksi možnost sodelovanja javnosti pri umeščanju daljnovodov v prostor dana zgolj formalno. Pripombe javnosti se praviloma ne upoštevajo. V kolikor do nedavnega nismo poznali učinkov dolgotrajne izpostavljenosti električnemu sevanju, je danes moč ugotoviti, da je veliko bolj škodljivo, kot smo si kdaj upali predstavljati. Veseli me, da so me predstavniki ZEG in civilne iniciative Proti severni trasi povabili na posvet in mi predstavili to problematiko, ki se še kako tiče vsakega. Pozdravljam prizadevanja in tako iskren namen ljudi po varovanju človeškega zdravja. Tokrat jaz kot političarka poslušam vas, vas bodrim in podpiram. Pozivam vse institucije ter civilno družbo k dialogu. Rešitev je več, le poti do njih so včasih nekoliko daljše. Pred skorajšnjo izdajo okoljskega poročila Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pozivam, da preuči zahteve civilne iniciative ter v kriterije za izdelavo prostorskih načrtov vključi nova spoznanja o škodljivosti daljnovodov, sajse je s preventivnimi ukrepi moč izogniti zelo škodljivim negativnim vplivom na zdravje ljudi. Poleg tega pa Republiko Slovenijo in vse pristojne institucije pozivam, naj prilagodijo zakonske in podzakonske akte v smeri novih ugotovitev posvetovalnega telesa Evropske Komisije SCENIHR in svojim prebivalcem zagotovijo zdravo in dostojno življenje. Razvite države Evropske unije imajo mejne vrednosti sevanja postavljene tudi 20-krat nižje kot Slovenija.« Na drugi strani smo se do zdaj lahko soočali s sprenevedanjem predstavnikov z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki z raznimi manipulacijami in zavajanji dokazuje, da daljnovodi v bližini naselij, vrtcev, OŠ ... ne škodijo zdravju. Mimo naših pozivov obnavljajo stebre daljnovoda (slika 1 in 2), kot da ne nameravajo prestaviti trase iz naselja. Bodo morda prevzeli odgovornost za načeto zdravje? Seveda ne. Ne glede na to se moramo nadgradnji upreti in čim prej doseči spremenitev trase. Robert Ivanc ideje za razvoj šentvida URBANISTIČNA DELAVNICA FAKULTETE ZA ARHITEKTURO V LJUBLJANI Nekoč je bil Šentvid samostojno obcestno naselje ob Celovški cesti, ki je že stoletja pomembna severna vpadnica v glavno mesto Slovenije - Ljubljano. Ta potrebuje za svoj razvoj obsežne nove površine za gradnjo stanovanj in urejanje prometne infrastrukture, zato se vzdolž vpadnic vedno bolj širi proti obrobju s priključevanjem do nedavnega samostojnih obmestnih naselij, med katerimi je tudi Šentvid. Severno od železniške proge skozi Šentvid leži eno izmed štirih še preostalih večjih zaokroženih območij nepozidanih stavbnih zemljišč v bližini središča mesta, ki so primerna za stanovanjsko gradnjo (poleg Šentvida so to še Rudnik, Hrušica in Stanežiče). V občinskem prostorskem načrtu Ljubljane je območje označeno z imenom Škofovi zavodi po bližnjem Zavodu svetega Stanislava, v katerem so naseljeni s tem imenom poimenovani pomembni urbani programi, kot je na primer Škofijska klasična gimnazija Ljubljana. Ker je gradnja večjega števila stanovanj obsežna in zapletena razvojna naloga za Šentvid in za mesto Ljubljana, bi bilo, pred dokončno odločitvijo o gradnji, koristno izdelati čim več študij in raziskav o možnih načinih izrabe tega prostora, da bi lahko lokalni prebivalci in mestna uprava izbrali za oboje najustreznejšo rešitev. S tem namenom so študentke in študenti Fakultete za arhitekturo v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Ilke Čerpes v študijskem letu 2013/14 analizirali stanje in proučevali možnosti za ureditev prometa, umestitev storitvenih programov ter stanovanjskih stavb v območje Škofovih zavodov. Sočasna ureditev javnih prostorov, kot so parki, ulice in trgi, naj bi se navezovala na obstoječe vrednote v prostoru in jih hkrati bolje povezala z obstoječim središčem kraja. Ob razmišljanjih o prostorskih ureditvah so študentke in študenti poskusili odgovoriti tudi na vprašanje, kdo bi lahko bili novi stanovalci, ki bi se tukaj naselili, in kakšne oblike stanovanj bi bile zanje primerne. Ciljštudentske raziskave je bil zasnovati sodobno oblikovano stanovanjsko naselje, ki bi predvsem izboljšalo kakovost bivanja za današnje prebivalce, a hkrati tudi omogočilo nastanitev ljudem z različnimi življenjskimi slogi, ki iščejo prijazno okolje za nove oblike bivanja med mestom in naravo. Otvoritev razstave urbanističnih študij za razvoj Šentvida, ki so jih izdelali študentke in študenti Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, bo 16. 6. 2014 ob 19.30 v Knjižnici Šentvid. Vabljeni! Ilka Čerpes priredite vpred hi perm arketommercator V petek, 9. maja, in v soboto, 10. maja 2014, je v Mercator centru v Dravljah potekala prireditev, na katero so bila k sodelovanju s strani organizatorja povabljena vsa društva, osnove šole in gimnazije ter vrtci, ki delujejo na področju Četrtne skupnosti Šentvid in Četrtne skupnosti Dravlje. Na povabilo se je odzvalo kar nekaj kulturnih in športnih društev iz Šentvida in Dravelj, pa tudi Waldorfski vrtec in Gimnazija Šentvid, taborniki rod Rožnik ter Turistično društvo Dravlje. Foto: Maja Smrekar Volavšek Prireditev se je pričela v petek ob 16. uri v avli Mercator centra, kjer sta se na stojnici z ročnimi spretnostmi predstavila Waldorfski vrtec ter Me Vi Art, likovno društvo z razstavo umetnin. Glavno dogajanje je potekalo v soboto od 9. do 19. ure. Na glavnem odru so za dobro vzdušje s svojimi plesnimi nastopi poskrbeli Plesna šola Bolero, Plesna šola Moje sanje, KUD Sandžak in Plesno mesto z Johnnys bandom. Z dramskimi vložki se je na odru predstavilo Društvo Blaž Potočnikova čitalnica, za pevski del pa sta poskrbela Pevsko društvo Rožmarin ter Tamburaška skupina KUD Mlin. Celotni program je povezovala novinarka ga. Katja Tratnik z RTV Slovenija. Na travniku pred Mercatorjem so potekale športne prireditve, kjer so se obiskovalcem predstavila številna športna društva iz ČS Šentvid in ČS Dravlje. Ta so: Smučarsko društvo Dolomiti, Ženski odbojkarski klub Šentvid, Športno društvo Šentvid, Rugby klub Ljubljana, Kajak kanu klub Tacen, Racman golf klub, Karate klub Forum, Jadralni klub Odisej ter Športno društvo Dravlje. Slednji so se s točko Thai chi-ja predstavili tudi na glavnem odru. Foto: Maja Smrekar Volavšek Na prireditvi se je s predstavitvijo kemije in kemijskih poskusov ter z odličnima atraktivnima nastopoma dveh akrobatskih skupin (Šentviški fanatiki in Dunk Kings) uspešno predstavila Gimnazija Šentvid. Tudi Društvo tabornikov rod Rožnik je v svoje vrste, s prikazom taborniške opreme in načina življenja, privabil številne mlade, za najmlajše pa je na prireditvi poskrbel KUD Šentvid - Likovna sekcija z otroškimi likovnimi delavnicami. Obiskovalce je z okusnimi ocvrtimi miškami razvajalo Turistično društvo Dravlje, organizator prireditve pa je vsem udeležencem ponujal tudi pestro gostinsko ponudbo, ki je bila na voljo v šotoru pred vhodom v Mercator center. Prav tako je bilo poskrbljeno za promocijo dogodka preko reklamnih letakov in objav na najbolj poslušanih radijskih postajah. Simona Križanec nogometni klub arne tabor 69 Ustanovitev Nogometnega kluba Tabor 69 sovpada s stoletnico Vižmarskega tabora, največjega shoda kmečkih množic na prostem, na katerem je 30.000 ljudi zahtevalo enakopravnost slovenščine in zedinjeno Slovenijo. NK Tabor 69 je bil ustanovljen 18. julija 1969 v Vižmarjah pri Ljubljani, s čimer so začele dohitevati okoliške vasi, ki so imele že skoraj vsaka svoj registriran nogometni klub. Igrišče so s prostovoljnim delom uredili na travniku na Gmajni na Brodu. Najprej so ga imeli v najemu na zemljišču, katerega lastnik je bil kmet Maks. Po lastniku, ki je zahteval odškodnino le za seno, pridobljeno na igrišču, so prostor poimenovali Maksov gaj. Šele v osemdesetih letih 20. stoletja je zemljišče odkupila občina in je tako postalo last društva. Nogometna ekipa je najprej igrala v sorški ligi, ki je bila spontana aktivnost mladine v vaseh od Vodic do Škofje Loke in ni bila registrirana. V sezoni 1980/81 je začela nastopati v tedanji drugi slovenski ligi zahod, ki se je nato preimenovala v MNZ Ljubljana. V sezoni 1991/92 je ekipa zasedla drugo mesto in se uvrstila v tretjo SNL - zahod, naslednja pa je že bila najuspešnejša v zgodovini kluba. NK Tabor 69 je osvojil drugo mesto in le za las se mu je izmuznilo napredovanje v drugo slovensko ligo. Klub v preteklosti ni slovel le po dobri nogometni ekipi, ampak tudi po izjemno urejeni igralni površini, ki je bila pogosto najboljša v Ljubljani. Ko je bil na začetku samostojne Slovenije trener Olimpije Lučjo Pertič, je ekipo, ki je bila najboljša v Sloveniji, zaradi odličnega igrišča pripeljal na treninge v Maksov gaj. Članska ekipa je nastopala v tretji ligi do sezone 1995/96, ko je izpadla v ligo MNZ Ljubljana, pa znova igrala v tretji ligi center, iz katere pa je NK Arne Tabor 69 zaradi finančnih težav izstopil leta 1999. Od tedaj naprej nastopa v ligi MNZ Ljubljana. Trenutno v klubu vadi 200 otrok in članov. Osnovno poslanstvo kluba ni zgolj vzgajanje vrhunskih nogometašev, ampak razvijanje športne kulture v najširšem pomenu besed. Zato v klubu veliko pozornosti posvečajo delu z mladimi, v letošnji sezoni so zelo dobro tekmovali zlasti kadeti in mladinci, za katere so izboljšali pogoje dela z ureditvijo garderob in ureditvijo pomožnega igrišča z razsvetljavo. Besedilo in fotografije: NK Arne Tabor 69 rugbyklubljubljana-prvakirazširjenega avstrijskega prvenstva Ekipo je pohvalil tudi trener Robert Puconja: »To je nagrada za trdo delo v zadnjem letu dni. S pomlajeno ekipo smo naredili velik napredek. Počasi dozorevamo in s takim pristopom se lahko nadejamo podobnih ali še boljših rezultatov v prihodnosti.« Rugby klub Ljubljana je 24. 5. 2014 v finalni tekmi razširjenega avstrijskega prvenstva premagal ekipo z Dunaja RC Donau z rezultatom 44 : 19 (12 : 14) in tako osvojil še tretjo letošnjo lovoriko. Poleg naslova prvaka avstrijske lige so osvojili tudi državno prvenstvo ter naslov državnih prvakov v različici rugby 7s. Letošnja sezno je bila za Ljubljančane izredno uspešna, saj so v članski kategoriji osvojili vse lovorike in ostali neporaženi že 19. tekmo zapored. Veseli pa nas tudi dejstvo, da smo v letošnjem letu v klubu nadgradili delo z mlajšimi kategorijami U10, U12, U14, U16 in U18, ki so se prav tako uspešno predstavile na tekmah s svojimi vrstniki, kjer so pokazali izreden napredek in voljo do igranja. V kolikor se bi kdo želel priključiti mlajšim kategorijam, je v mesecu juniju vabljen na brezplačne treninge, in sicer vsak torek in četrtek ob 17. uri. In še nekaj o tekmah oz. aktivnostih, ki se bodo še odvijale na ragbi igrišču Oval v Guncljah. 7. 6. bo potekal Veteranski turnir, 13. 6. pa bomo imeli zaključno zabavo RK Ljubljana, kamor ste vabljeni tudi vsi navijači, privženci našega kluba. Za več informacijpoglejte tudi našo spletno stran http://www. rugbyljubljana.si/ Športni pozdrav Besedilo in fotografije: Rugby klub Ljubljana Stran za najmlajše kotiček za najmlajše 5] Q >_,.,,.„-+ ,i ■ i L: j a a (vir: revija Modrijan, Morje, 2012) ČRKE: REŠITEV: Pomagaj gusarjem najti ključek od zaklada. Zaklad pobarvaj. Poišči tudi ti zaklade tega sveta, ko boš na počitnicah. Nariši jih in mi jih pošlji na uredništvo časopisa. Najlepše risbice bodo objavljene v naslednji številki. Šolsko leto je za nami. Za ene bolj uspešno, za druge manj. Oči vseh nas pa so že uprte v najlepši del koledarskega leta ... Počitnice, da, tiste dolge, prijetne počitnice, ko odvržemo oblačila in smuknemo v kopalke. Ne odvržemo pa samo oblačil. Odvržemo tudi skrbi. Pa pojdimo na počitnice! Avto je poln različnih stvari, ki jih bomo potrebovali na počitnicah. Obkroži prvo črko njihovega imena. Iz začetnic sestavi geslo in dobil boš enega od krajev, kjer tudi lahko preživljamo počitnice. Še malo ugank in zank preden damo možgančke na dopust. Poveži pravilno rešitev uganke s sliko. V vodi živi, žabica ni. Brez rok, brez nog, plava naokrog. Kdo je to? Čez nos si jo poveznem, potegnem čez oči in že pod vodo gledam, kam ribam se mudi. Kapljice na mokri koži v kratkem času posuši, če se dobro ne namažem, opekline povzroči. Na koncu vam želim lep počitniški oddih. Pazite nase. Držite se pravil: na kopališčih, cesti, v gorah, skratka povsod! Ne pozabite, da nesreča nikoli ne počiva. Iz uredništva se vam ponovno javimo v naslednjem šolskem letu. Takrat bomo skupaj stopili k novim nalogam, z novimi močmi in spoznanji. Za najmlajše pripravlja Marjeta Bilban teden angleščine © Lanskega avgusta je v gasilnem domu Medno prvič potekal Teden angleščine pod vodstvom treh nadebudnih pedagoginj, tudi gasilk, profesorice angleščine Katarine Čepič in dveh študentk razrednega pouka, Sabine Kržišnik in Ane Skalar. Teden je bil zasnovan z idejo, da bi otroci poleg kvalitetne obnovitve znanja angleškega jezika pred začetkom novega šolskega leta in dodatnih izboljšav jezika en teden uživali v prijetnem vaškem okolju. Obiskali so nas različni gostje, ki so nas naučili novih spretnosti ali nam povedali kaj o življenju v tuji državi. Učiteljice smo se ves čas trudile, da je bil nivo angleščine visok, urnik pa zasnovan tako, da nam ob vsem učenju ni zmanjkalo časa za sprostitev. Krst smo uspešno prestali in letos se vračamo s še boljšim programom. Teden angleščine bo tudi letos potekal v mesecu avgustu, in sicer od 18. 8 do 22. 8. Otroci bodo razdeljeni v dve starostni skupini. Skozi igro, interaktivne naloge in zanimive goste bodo spoznavali angleški jezik, utrdili slovnico, se izkazali s svojimi govornimi spretnostmi in sklepali nova prijateljstva, vse to v okviru varnega in sproščenega okolja. Več o programu si lahko preberete na naši spletni strani http:// tedenanglescine.pgdmedno.si/, za vsa vprašanja pa smo na voljo na e-poštnem naslovu prijave.medno@gmail.com. Snidenja z vami se že veselimo! vabljeni na ze 3. poletno odbojkariado v sentvidu (bPGOJK/Tr md, V soboto, 7., in nedeljo, 8. junija, se bo na peščenih in travnatih igriščih Športno rekreacijskega centra ŠD Šentvid (Bokalova 14, Ljubljana Šentvid) odvijala že tretja poletna Odbojkariada - pravi mali festival odbojke na mivki in odbojke na travi, namenjen otrokom, mladini in družinam, pa tudi rekreativnim odbojkarjem in vsem ljubiteljem odbojke in športa. Organizator Odbojkariade, Ženski odbojkarski klub Šentvid, bo k sodelovanju povabil vse ljubljanske odbojkarske klube, v katerih je registriranih več kot 600 dečkov in deklic, ter okoliške klube iz Domžal, Napcsvednik - Kaj dcqaja Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Grosuplja in Logatca, te športno-zabavne prireditve pa se bodo udeležili tudi otroci iz odbojkarskih šol, v katerih odbojko vadi preko 800 otrok na 35 ljubljanskih osnovnih šolah. Samo športno dogajanje bo potekalo na kar petih peščenih igriščih za odbojko na mivki (beach volleyball) in dveh travnatih za odbojko na travi (green volleyball). Odbojkarsko dogajanje bodo tako v soboto kot v nedeljo spremljale še druge športno-zabavne aktivnosti. Udeleženci in obiskovalci Odbojkariade bodo lahko uživali še v dvodnevnem glasbenem programu, preizkusili svojo srečo na srečelovu in zavrteli kolo sreče. Zanje bodo pripravljene še številne promocijske aktivnosti sponzorjev, partnerjev dogodka in odbojkarskih klubov in šol. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.odbojkariada.si ali na www.facebook.com/odbojkariada. Karmen Jakob Logar Ženski odbojkarski klub Šentvid vabi dekleta iz Šentvida in okolice na brezplačne treninge odbojke na mivki v mesecu juniju. ŽOK Šentvid ponuja dekletom, rojenim med leti 2002 in 2006, možnost, da se jim pridružijo na brezplačnih treningih odbojke na mivki, ki bodo v juniju potekali na ŠRC ŠD Šentvid (Bokalova 14) dvakrat tedensko po 60 minut. Vabljene vse začetnice, ki bi vas veselilo igranje odbojke, da spoznate ta šport in se zabavate na mivki. Prijave sprejemamo preko elektronske pošte: info@beacvolley-academy.si, zoksentvid@gmail.com ali telefonsko na 040 658 069. Točne termine treningov boste našli na spletnih straneh www. beachvolley-academy.si in www.sentvid-volley.si. Treninge Izvajajo treneijl odbojke In odbojke na mivki Ženskega odbojkarskega kluba Šentvid MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid športno društvo šentvid - ljubljana - priložnost za najmlajše, da poletne počitnice preživijo aktivno in v prijetni družbi Po tem, ko je Športno društvo Šentvid - Ljubljana v lanskem letu praznovalo že svojo 105. obletnico nadvse uspešnega delovanja, se v prihajajočem obdobju obetajo številne nove možnosti za preživljanje prostega časa na športnih površinah oziroma v ustrezno pokritih prostorih, ki vključujejo tudi najmlajše. V času poletnih počitnic bo ŠD Šentvid - Ljubljana organiziralo aktivne počitnice za otroke od 6. do 14. leta, ki bodo skozi igro in zabavne animacije spoznavali različne športne panoge ter razvijali motoriko in koordinacijo gibov/. Tako bodo starši v miru opravili svoje službene obveznosti in brez skrbi prepustili svoje otroke ekipi strokovno usposobljenih treverjev in vaditeljev. Bogata paleta športov, kot so košarka, tenis, ragbi, odbojka na mivki, naravne oblike gibanja, rolanje, predstavlja izjemno priložnost za mladostnike, da se preizkusijo v novih atraktivnih izzivih. V času počitka pa bodo razvijali svojo domišljijo v ustvarjalnih delavnicah in uživali v razvedrilnih igrah. Poleg tega bo tudi letos med 23. in 30. avgustom potekal Košarkarski tabor v Bohinju, kamor vabimo vse dečke in deklice med 7. in 14. letom, ki se želijo naučiti osnov košarkarske igre in dejavno preživeti zadnji teden počitnic. Seveda nismo pozabili niti na starejše občane, ki so željni gibanja in športne zabave. ŠD Šentvid - Ljubljana vsako leto tradicionalno organizira raznovrstne športno-rekreativne prireditve, kot so Košarkarski turnir trojk ŠD Šentvid, Dan tenisa v Šentvidu, Dan aerobike, Kros, Turnir v odbojki na mivki, Šentviški dan košarke, Dan ženske veteranske košarke, Šampanjc turnir v tenisu ipd., na nekaterih se bodo ljubitelji športa lahko preizkusili že v soboto, 14. junija. Naše društvo med drugim nudi možnost za udejstvovanje v različnih športnih vadbah na prostem (Vodena vadba za ženske i n moške, Funkcionalna vadba, Aerobika in zdrava vadba ABC). V poletnih mesecih pa potekata Vadba na prostem in Vadba na t. i. trim stezi. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki uživajo v igranju športov z žogo (košarka, odbojka ali mali nogomet). Poleg pokritega košarkarskega igrišča, ki v poletnih mesecih ščiti pred močnim soncem in v vseh vremenskih pogojih (dež, močan veter, huda vročina) omogoča rekreativcem oziroma aktivnim članom društva neovirano igranje košarke, badmintona in odbojke, je na voljo tudi 9 teniških igrišč ter 5 igrišč za odbojko na mivki. Možno je tudi najeti travnik in športna igrišča za izvedbo piknika za rojstni dan, organiziramo pa tudi športne piknike z animacijo za podjetja in privatne družbe. Več informacijo aktivnostih in možnostih športnega preživljanja prostega časa lahko dobite na spletni strani www.sd-sentvid.si ali na elektronskem naslovu info@sd-sentvid.si. Pridružite se nam zdaj, (P) OSTANI FIT ZA AKTIVNO ŽIVLJENJE. Aljoša Vekic oratorij V ospredju letošnjega poletnega oratorija, ki nosi naslov »Na tvojo b esedo«, je lik apostola Petra. V naši žu pniji bomo oratorij izvedli v času od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija 2014. Oratorijske dneve bomo preživeli ob Petrovi zgodbi, katehezah, delavnicah, skupinskih igrah, petju in molitvi. Enega od dni pa bomo izkoristili za izlet. Otroke, sta reod 5 do 14 let, lahko prijavite preko prijavnic, ki so na voljo v cerkvi, Domu sv. Vida in na spletni strani www.zupn ija-sentvid.si. okrogla miza Jeseni bomo v okviru Društva Blaž Potočnikova čitalnica priredili okroglo mizo na temo starega in novega poimenovanja naselij v Četrtni skupnosti Šentvid. Veliko je razmišljanj o tem, kako so se določena naselja v posameznih obdobjih pravzaprav imenovala, do kod so segala in do kod segajo danes. Vsi, ki imate doma kakršnokoli gradivo o naseljih Četrtne skupnosti Šentvid v preteklosti, nas prosim kontaktirajte na elektronsko pošto drustvobpc@gmail.com ali nas pokličite na telefonsko številko 031 298 496. Jeseni vas bomo tako lahko povabili na okroglo mizo, kjer bomo poskušali narediti pregled skozi obdobja v preteklosti in povzeti stanje danes. Dragi športni prijatelji! Prijazno vas vabimo, da se nam v soboto, 7. junija 2014, pridružite na 10. PRIJATELJSKEM TURNIRJU V RITMIČNI GIMNASTIKI, ki bo predvidoma med 9.30. in 17. uro potekal v Športni dvorani Gimnazije Šentvid, Ob zdravstvenem domu 3, v Ljubljani. Upamo in si želimo, da se boste odzvali povabilu in v naši družbi preživeli lep, športno obarvan dan! Z željo, da se vidimo v čim večjem številu, vas prisrčno pozdravljamo, Klub za športno ritmično gimnastiko Šiška