Slovenski
cerkveni časopis.
j : ig*
I Saboio 14. Ho z o per s k a
1X4*.
Kratki premisliki
i z s. e v a n g e 1 i j a z a o s c m n a j s t o n e <1 e I j o po binkoštih. (Mat. 9, J—8.j
W
se je bil Jezus čez galilejsko morje v mesto Kafariiaum prepeljal, in je ravno v eni liiši uril, so i • 111 štirje možje bolnika na postelji prinesli, kteri je bil na vsili udih hrom, ali mcrtudcn, de bi ga •ozdravil. Ta bolnik je ležal v svojim staniši. in je vidil ali slišal, de jo Jezus eudodcluik prišel. in kako de se vse tare ljudi v hiši, v kteri je uril. Pač težko mu je moglo biti pri sercu! Od ene strani je \idil svojo nadlogo, od drugi' pa je spoznal, de si je to nadlogo s svoj« !• grob* '»akopal. de bi ga Jezus ozdravil, ko bi mogel preden j priti, se lini je v sercu obudvalo, desiravno ga je huda vest strašila, iu mu njegovo uevrcdiiost pred oči poslavljala. Ker je pa že slišal, kako je Jezus u-smiljen in dober, sije mislil, de bi vender pomagal, ko bi ubogi le vedel, kako k njemu priti. Mislimo si lahko, kako so ga solze oblile nad nadlogo. v kteri je bil, kako je usmiljene ljudi na pomoč klical, de bi ga k Jezusu nesli. Štirje dobri možje se ga toraj usmilijo, iu ga. ker si z rokami in nogami ni mogel nič pomagati, na postelji leže-čiga na piano streho tiste hiše nest jo, kjer je Jezus učil, odpro zaturnieo. in bolnika po verveli ravno pred Lcenika spuste. — Jezus je vidil terdno vero dobrotljivih moz, in zraven resnične žalosti polno serce bolnikovo, in je rekel: ..Zaupaj sin. tvoji grehi so ti odpušcni!"
Pri teh besedah se je pač (ddadilo serce bolnikovo. hud, težak kamen se mu je z njega odvalil: drugi ljudje, ki so okoli stali, posebno farizeji, niso nič posebniga vidili, ali bolnik je nar bolj čutil , kako velika milost in dobrota se mu je zgodila. Farizeji so si pač mislili, de bi bil Jezus bolniku večji dobroto »kazal, ko bi ga bil ozdravil, kakor de mu grehe odpusti, česar oni niso bili prepričani, in tudi niso verjeli, de bi pred Bogam veljalo. -Kaj ta tako govori, so mislili v svojim sercu: on
Boga kolnc! Kdo zamore grehe odpušati. kakor le Bog?"
Takole, kakor ti farizeji, mislijo v >i posvete: judje. Kaj jim je veliko mar za dušo in za njen žalostni grešni stan. de se le telesu dobro godi. Zato jih je veliko, tudi kristjanov, kteri v telesi.:!« nadlogah, v časni nesreči neizrečeno skerlmo in iieutriidama pomoči išejo, in dokler jim ni poin;.-;tano, vsim ljudem svoj žalosten stan potožujej««: naj se njih duši godi kakorkoli, naj bo bolna iu od grehov ranjena, naj bo v nevarnosti večne smerti iu pogubljenja, vse to jih skorej nie ne skcrhi. J.-• is- nas pri tem bolniku uči. de moramo za sv«.;«.
• dno dušo pred skerbeti kakor za svojo bolno telo. - i>j« .i.i.v« »c«ji ncsiv.«?, LaSvor le!i>:j.t !.•»! -zen, in kaj bi nam pomagalo, ko bi ves svet. njegove dobrote in njegovo slast vzivali. U hi pa svojo dušo pogubili?
..Ko je Jezus svojih nasprotnikov misli \idil, jim je rekel: Kaj je ložeje reči: Tvoji grehi so ti odpiišeni, ali reči: Vstani iu hodi?- - Oboje je le božji vsigamogoenosti mogoče. I>c bi toraj farizeje iu pismarje prepričal, de on z božjo \s|V;l_ mogočnostjo iu milostjo grehe odpusa in bolnike z samo besedo ozdravlja, je rekel bolniku: ..Vstani, zadeni svojo posteljo iu pojdi na svoj doni". Pri tej besedi je mertudni vstal.
svojo posteljo zadel . in jo sam nesel domu. Strah in groza je spreletela ijudi, ki so to slišali iu vidili. in častili so Boga. kteriga so pred seboj imeli.
Oli z kako lahkim in veselim sereani je pac sel in od veselja poskakval srečni človek, ki je sel na duši in na telesu ozdravljen spred Jezusa na svoj dom! Na duši in telesu holniga so ga nesli dobri ljudje k Jezusu : na duši in na telesu zdrav jc zdaj sam domu prišel! — S tem dvojnim čudežem nas hocc Jezus učiti, de so telesne nadloge našle-dik bolezen, to je grehov, in de se človek pred ne more telesnih nadlog vprostiti, dokler zdravja dušnih ran ne doseže. Velikokrat nas llog z nadlogami obiskuje, nas tepe zavoljo naših grehov: o de bi
pač mi spoznali, de bomo šibe bo/je u.tr pred,
in s tem odvernili, če greh zapustimo, in za zdravje svojo duše Boga pred prosimo, kakor z« od v ernjciije telesnih nadlog in bolečin!
Pa se druga lepa resnica se nam razodeva iz tega evangelija nad tistimi možmi, ki so bolnika k Jezusu prinesli. Vidimo namreč koliko nam vera družili ljudi more pomagati, kteri nas s svojimi molitvami tako rekoč pred Jezusa prinesejo. ..Ko je Jezus njih vero vidiK se pravi v evangelii, ..je rekel: Zaupaj sin!" Ker je bila terdna vera dobrih mo/. Jezusu dopadljiva . seje bolnika usmilil, za kteriga so prosili. \c smemo sicer misliti, de bi nas vera družili ljudi pred Bogant mogla opravičiti, če se sami pred njim ne ponižamo: ampak za volj vernih molitev in prošenj se Bog da pred k usmiljenju omečiti. in zavoljo ljubezni, ktero ima do svojih zvestih sln/.ahnikov. usliši njih prošnje iu pomaga tistim, za ktere oni prosijo. Mertudni bolnik si sam ni mo^el pomagati, njegove noge ga niso mogle toliko nositi, de bi bil šel Jezusa iskat. Taki so tudi nekteri grešniki, kterim je greli in grešno življenje ze vse dušne moči vzel: oni bi si sami nikoli ver ne pomagali. iu nad njih zvcličeiijem bi se moglo obupati. ce bi družili dobrih kristjanov ne imeli. kleri pred Bogam za njih dušno ozdravljenje prosijo. Tako je sprosila sveta .Monika z svojimi molitvami in solzami dušno ozdravljenje za svojiga sina Avguština. Naj bi pač skerbni matere niktifi ne pozabile, moliti za sv oje razujzdanc otroke! Naj bi pac tudi mi ne pozabili v molitve in prošnje po-ho/nih dus se prip^roccvati. in Boga prositi. de bi zavoljo v» re svete cerkve, ktera nas kakor mati v svojim naroeji pred Jezusa nosi. to namestil, kar nam pri naši slabi veri še man k a.	Potočnik.
Itožnikraiii'.
I konec. •
IV s.- prav premisli, je res ni lepši in priprav-nisi poboznosti za domačo božjo službo, kakor sv. ro/eukranc. torej so ga kristjanjc od nekdaj v veliki easti imeli. in ga zlo imajo. .Molek ali patano-Mcr \ cerkev seboj vzeli, jc bilo starim Slov euram tako potrebno. kakor klobuk na glavi: zdaj seje semlertje mlaenost in lenoba vgnjezdila . vender se mora v čast Slovnicam reči. de sploh ro/.enkranc še zlo molijo, in de je rozeiikranc . tako rekoč. slovenska molitev. Lepo je. in spodbudijivo slišati ali pa viditi. kako v>a družina s hišnim gospodarjem kleči. sv. rozenkranc moli. Ta molitev, kakor de bi bila človeku prirojena . še prav slehernimi! katolskimu kristjanu in tudi drugim. Ko pridejo kersanski misijonarji k divjim narodam sv. evangeli oznanovat. jim ne morejo bolje vstreči. kakor če jim molkov ali patanoštrov pcriieso. Dokler se niso jeli Antikristov i časi razcvctati. so tudi vi-
soki deželski gospodje rožcnkranc zlo častili, in pogosto molili, kakor je bilo v začetku rečeno. Ferdinand II. rimsko-nemški cesarje, verli liga, de je vsak dan per dveh sv. mašah bil, in veliko družili molitev oprav ljal, vsak dan tudi rožcnkranc molil. Kraljica Blanka iz Kastilije jc vsak dan ves rožcnkranc molila. Ilenrik IV., francozovski kralj je molil vsako saboto rožcnkranc, ob nedeljah pa vse tri dele roženkranca. Tudi nad drugimi božjimi pri— jatli vidimo, kako zvesto so sv. rožcnkranc molili. Sv. Pij V. rimski papež so vsak dan sv. rožcnkranc molili. Sv. Francišk Salczjan, ko je še šole bil, je v Parizu v cerkvi sv. Štefana pred podobo neoma-dežane Marije Device božji porodnici večno čistost obljubil, in se zavezal nji v čast vsak dan rožcnkranc moliti, kar je tudi celi čas življenja na tanj ko spol-noval. — Iz vsiga liga se razodeva koristnost in svetost te domače božje službe. Gotovo jc, ko hiše toliko dela bilo . de tista četert ure, ki se v sv. rožcnkranc oberne. ne hokej odnesla, in ne bo zgubljena.
Ce se 10. 12 ali celo 14 ur dneva v telesne potrebe oberne, spodobi se, de se od liga časa saj kake pol ure, če se že več ne more, za božjo čast odterga. ..Svoje dni — pravi neki bogaboječ pisa-vec, — je bila navada, rožcnkranc vsak večer z družino moliti, per nekih hišah takoojstro. de kdor ni per rožeiikrancu bil, kruha ni dobil. Kristjanjc so opešali, vcnder so še vsak večer skupej rožcnkranc molili. Scdajnje čase jih je pa veliko, ki so ga celo opustili". En pisavcc i>) takole od rožen-kraneove poboznosti piše: ..Kako priserčno je bilo, ko smo majhni otroci ob večerih hodili memo oken (po mesticu) in smo slišali, kako so gospodarji ali gospodinje s svojo družino rožcnkranc molili! Kako božji, pokojni, tihi. varni, Ijiibcznjivi so bili ti časi! Manj seje govorilo iiaguusnih besedi, manj se je opravljalo, manj prepiralo, manj k hudobii vabilo, je bil manj Bog žaljen!" Tako seje ker-šansko odrejenje otrok in cele družine dobro ob-ravnovalo, tako so rasle poštene hiše. — Pri molitvi sv. rožuikranca je pa tudi vclikrat silno veliko razmišljeiiosti: to od v črniti, je treba, prciliu se začne moliti, misli zbrati, in k Bogu povzdigniti, iu med molitvijo grede skrivnosti premišljevati, ktere se ravno imenujejo, de nas ne bodo zadele besede, s kterimi se Jezus pertoži: ..To ljudstvo me z usti časti. njih serce pa je daleč od mene". Jeran.
Odperto pismo na gospod Škrebeta
z a s t r a n s o s t a v k a v C c 1 j s k i h s 1 o v e n s k i h nov i n a h N r. lii, 20. K i ni o v ca 1S4S. stran 50 in 51.
Gospod »škrebe jc slišal zvoniti, de seje v
V easopi>u kpro katolicko duliovenstvo«. po kterim je leta
spis po večini obravnan.	Spisavec.
14776466
nekterih soseskah prošnja za podpis ponudila, ki ima tri pike v sebi namreč:
t) ..de hi se ne odvzela duhovnam oskcrh erez šole
2) ..de hi se kloštri ne razpustili:**
H) ..de hi se ne vsvojila deržava duhovsko (cerkveno) premoženje**.
Gospod skrehe se veseli, de v marsikterih krajih tih prošenj nočejo ljudje podpisovati, hvali tiste razsvitljcnc (?) duhovne, ki tih prošenj niso hotli med ljudi dati, in na zadnje te tri pike tako prijazno razloži, de hi bravee njegove razlage mogel reči: \c podpisati, to hi bilo hudo za nas. —• \a to pa jest opomnim.
I. Sam častitljiv Lavautinski gospod knezo-škof Anton Martin Slomšek so v pastirskim listu od 24. velikotravna t. I., kteriga ginljiv in resničin vvod se skorej ne more brez solza brati, imenovane pike svojim Vernim v podpis ponudili. - Oni, velik du-šin pastir, ki so poprej še sami dolgo časa špiri-tua! bogoslovcov, Vuzeniški dehant in šolski ogleda iu potlej korar in veliki ogleda ljudskih šol bili, vejo že iz lastne skušnje, kdaj in kako utegnejo šole biti res ljudem v prid. •— Kar keršanstvo stoji. ni bila cerkev nikoli od oskerhi za šole odločena. Ze v starim zakonu najdemo šole prerokov. — Per Turkih imajo njih ima m j i iu u loma. por Kohinkitajeih in družili izhodno-aziansk:!? narodih njih lioncjc ali Talapojni skerb za učenje mladosti. Cc jo to per nevernikih. koliko bolj še le per kristjanih! Kdo je učil vse. kijih zdaj kakor Svetnike spoštujemo? ali ne cerkev? Odločenjc cerkve od šol je bila v keršanstvu neznana reč. — \a Francozkim, kjer je bila v I. 171)3 še vera v lloga zaveržena . tam. kjer jih je še veliko, ki po duhu Voltera, Alemberta i. t. d. žive, — tam so šole res od cerkve odločene. Ali kakšne so te? Od mini— sterstva. ali bolj reči od njegovih nižejih uradnikov so bili postavljeni učiteli v ljudske šole, čez ktere niso imeli fajmoštri nič zapovedati. In (i učiteli vi-diti, de v vasi ni nobeniga čez nje, so večdel pohujšanje srenjo. oni delajo se opiraje na svoje dekrete . razpenja med ljudmi in njih fajmoštri. Ljudem so oni tako perstiidni, de pošilajo veliko raji svoje otroke v šolo, v kterih duhovni učijo , kar jim prostost uka tam perpusti, kakor pa k učite-lam, v kterih cerkev nič ukazovati nima. škofje vidijo, kako mladenči v veliko visokih šolali ravno zavoljo nokcršanskiga duha mnogoterih profesorjev ob vso vero pridejo . ker tia do tih profesorjev nobene moči nimajo, so pa saj s tim mladost pred njih strupam odvarovati iskali, do so svoji duliov-šini prepovedali v tacih šolah keršanski nauk učiti, kjer so veri zoporni učiteli znajdejo. In tako so mogli profesorji Kine (Ouinet), Mišcle (Michelet)
i. t. d. šole popustiti, ker hogaboječi starši takih šol svojim otrokam obiskovati niso pustili, fn kakšna ho nil.udost. ako bojo nje učiteli od cerkve osvojeni (eman-cipirani)? \a Francozkim so bili od kraljeve p oe Pompadiire in njenih perlizovavcov Soasol ( ('hoiscul) i. t. d. učeniki Jezuiti v I. 1702 od sol odpravljeni, in namest njih so Alembcrt in deželni parlamenti mladost učitelam izročili, ki so bili prosti od vso cerkvene oskerbitve. Kaj pa so taki učiteli izrodili, nam zgodbe povejo. En sam zgled nam je zadosti. I/, šolo. imenovane College de Louis le Grand, kjer so poprej Jezuiti učili, potlej pa taki od cerkve odpros{et,i učeniki, so šli uni trinogi, kterih hudobije v 1. 17^1) —I71)S vse presežejo, kar si hudiga le misliti za-morenio. Tu namreč so hodili v šolo iu imeli uči-tole brez cerkvene oskerbitve: K a m i I Desm<i;-1 i n s , \ o o I. T a 11 i e n , F r o r o u . A u d r i n . I# o-rion. Dumo u c lic I (reci Dimušel) obodva R «•-bespicrra i. t. d. Zares to pošasti, ki so to!:i.» tavžent in tavžent nedolžno kerv i prelil!. in keršanstvo , kamor je njih moč segla zaterli. - kažejo, kaj bo iz mladosti, ako cerkev per nje p«.d-"čenji ne	sti imela. Zato so >e i .«:i
letaš slavni nemški škofje in drugi dobri katolcani v Frankfortu vstavljali, de bi nevarni predlog 1 -cenja cerkve od šolo (Treiinong der Kire!:e von der Schule) ne bil v spolnjenje postavljen, ii; upamo, de bojo tudi poslanci na Dunaj:. k!<r s.-je tudi taki predlog (Entvvurf) naredil, taistig.i z;._ zavorgli. kadar ga bojo začeli pretresati.
Le zoper tako od sovražnikov keršansua oa Francozkim že enkrat spolnovano. v Fraukfuriu iu na Dunaji pa perporočeno ločeiije šole od cerkve so gospod Lavant. knezo-škof Verne z podpisani svojih imen protestirati opomnili, rimu torej, gospod Skrehe! ljudi strašite pred podpisani, kteriga nobeden, ki ima kaj koršanskiga duha in tudi le nekoliko ve, kaj od cerkve ločene šole perneso. odrekel ne bo. — Skerbitc raji. de bojo učiteli boljši dohodke imeli, in oni vam bojo holj hvaležni, kakor za tako ali iz nevednosti, ali iz kaj druziga izvirajoče svetovanje.
2. Zasluge cesarja Jožefa II. za povzdigo kmetiškiga stanu, za polajšanje obiskanja božje službe z postav Ijenjcin toliko novih lani. podla r i. t. d. tudi mi poznamo, in smo mu hvalo dolžni. -Do bi bil on v eči od svoje matere Matere Terezije, ni res. — 31. Terezija je per nastopu vladarsiva 1740 najdla prazno kaše iu po v si Evropi so vstali sovražniki, ki so ji hotli dedino vzeti. Ali ona jc vse te premagala . deržavo pomnožila in si še por svojih sovražnikih spoštovanje perdohila. Jožef II. jo 17HO po svoji materi mirno in veliko deržavo dobil, ali on je toliko . zlasti v cerkvenih reooh pre-narejal in obračal, de je bila povsod čez to velika
11132831
ne volja: v \izkozemljii jo bil že vstal nevarin punt in tam avstrianski oblasti do Luksenihurga in Lim-burga konec storil: na Ogerskim pa je že vse kipel« . in le to, de je bil Jožef II. svoje prenaredbe na smcrtni postlji za to deželo preklieal in de je cesar Leopold II. vse na to, kakor je bilo pred 17*0. nazaj postavil, je bilo strašno vojsko na Ogerskim odvcriiilo. Oe bi bili njegovi predniki vsi manj Morili. kakor on. je laž. Kari V. Ferdinand I., Ferdinand II. in III., Leopoldi., Jožefi., Kari VI. in Maria Terezia so se mogli s nepokor-nimi Protestanti. z tistikrat tako močnimi Turki, z ogerskimi puiitarji Zapolia i. t. d. in drugimi sovražniki bojevati de so toliko dcržavo obranili, Jožefu II. tiga ni bilo treba: turška vojska 1788— 1790 ima druge vzroke. — Ce ljudje njega niso razumeli, je on ljudi še manj razumel. — Kloštram odvzelo premoženje je zneslo do 1500 milijonov: kako pielo je pa zdaj matica f Kcligionsfond ) z dnarmi prcvideua. je vsim znano. Torej tako kloštram pobrano premoženje nima posebniga teka.
Kloštre je cerkev postavila, ona ima tudi oblast jih razpustiti, ali prenarcditi i. t. d., kar je že velikokrat storila. - - Cerkev je duhovno telo. ktero kakor je v uekdajiiji Pairskamri lepo grof Monta-lembert rekel, dve roki ima. Ena roka cerkve so duhovni, druga miiiihi. — Vzemi eniga tih stanov eerk\i proe . bo ona kakor človeško telo z eno roko. — I le je timii res tako. vidimo \ \Vurtembergu, llc-sii in nar bolj v liadiiu, kjer ni nič kloštrov. — Kje je nevera med nemškimi katoičani. kje poza-hljenje na svoj visok poklic i. t. d. per duhovnih bolj v navadi, kakor tam!—V zgodbah ne najdemo iieheniga z darovi cudodelnosti od Roga poobla-steniga v duhu svetosti živečiga moža, kteri bi bil sovražnik kloštrov sploh. — Med minihi in med duhov ni so bili in so še pravi dušni pastirji in učeniki; pa iz med njih so izšli tudi \ iklet . Luter. ( liabot. Tallev rand i. t. d.: toile le cerkev ima oblast v teh reeeh preiiarejati iu poprav Ijati. \e štajerski, ne kak drug posvetni zbor. ampak le cerkev za-more presoditi. kar je nje v prid in v škodo. — t e mi sklepi stajerskiga ali kaeiga drugiga zbora res dobri, jih bo cerkev poterdila: ne dobrim pa ona ne bo nikoli prav dala. kakor postavim, ona sklepov liadiianskiga na Argavskim v I. 1KJ4. Kad-stadtskiga v I. 1802 Francozkiga v I. 1791, 1792 i. t. d. ni in ne bo nikoli poterdila.
Prav prav imajo torej gosp. Lav intinski knezo-škof. de svojim Vernim perporočajo se podpisvati, de bi kloštri ali duhovni redi ne bili razpušeni. ampak ilr bi cerkev tam. kjer je treba taiste poravnala . popravila i. t. d.
•J. Kar pa tretjo piko zadene, moram na ravnost reči, de gospod škrabe malo, ja skorej nič
ne ve, kako se je dozdaj na svetu godilo. Hes, blagor bi bilo duhovnam, ako bi se jim grunti in grajšince (Gidten) odvzele in de bi oni letno plačilo od cesarja vlekli. Kdo je pa li porok, de ga bojo res vlekli? Hanjki grof Torcno, Mendicabel, lleeera, Espartcro i. t. d. so na španskim pobrali duhovnam grunte i. t. d, in obljubili jih iz kraljeve denarnice plačevati. Ali v njo so nar popred ti ministri in njih znanci segli, za duhovne pa je bila prazna ! škof Alheracinski je bil tam tako ubog postal, de je od pomankanja zbolil in umeri, in po-grebšina za njim se je komaj nekoliko plačati za-mogla iz tiga, kar je bil njegov škofijski križ vreden. Zavoljo taciga negotoviga plačevanja iz kralj, denarnice tudi španski poslane Kastilo-i-Aienza v Rimu ni mogel ne z ranjkim papežem Gregorjem XVI. ne z sedaj njim Pijani IX. prave pogoje ali konkordata narediti, ker papež od španskiga vla-darstva tirja, de bi se dohodki duhovnov gotovi storili ne v pisanih obljubah, ker so od dans do jutri. ampak v zemljiših i. t. d.
\ 1. 1809—1813 so listi duhovni na Krajnskim. ki so imeli svoje dohodke v gruntih ali v beri, dobili toliko kakor drugekrati, drugi pa, ki so bili plačevani iz denarnice, niso dobili iz francozkc denarnice — nič.
Kjer duhovšina le iz denarnic vleče, kakor zdaj na Francozkim, na Pruškim i. t. d. se znajo duhovni uradnikani le kaj zameriti — in plačevanje je ustavljeno, ali perkrajšano. — V sovladnih der-žavali imajo bolj ministri, kakor vladarji čez take plačila skerbeti. po pregovoru: ..le roi regne et ne gouvcrne pas-*. Ministri pa se tolikokrat premene, dans je katolcan. jutri Luteran, kmalo Jud minister.
Kar bero zadene, res ni toliko prijetna, pa tudi ne tako zauicijivn. kakor gospod škrebe od nje govori, še anglikanski ministri hv alijo irske katolške duhovne. de so oni pravi dušni pastirji. In kako se oni tam žive? Z revno bero, ki jim jo njih revne, pa ubogljive ovčice dajejo.
To Štajerci! opomnim na ..misli" Vašiga gospod škrebeta: spoznali hote, upam, po tim pojas-njenji. de se ni na vse zanesti, kar se v novicah bere. — Zatigavoljo ubogajte radi, kar Vam Vaš veliki pastir po Vaših duhovnih perporočajo. Tim pa gorje! ako bi hvalo od ljudi Škrebetoviga duha prejemali. To bi bilo zanje nar veči nečast.
F. Logarič.
Vcrsta Oglejski li škofov in patriarhov.
(Spisal Peter llicinger.j
Akvileja ali Oglej je bilo v časih Rimskih cesarjev Avgusta in njegovih naslednikov nar imenit-niši mesto za Rimam v večernih deželah: tedaj je bilo tudi mogoče, de je za Rimam pervi sedež ker-
šanske vere postalo. S. Peter prednik med aposteljni, je v 44. letu po Kristusovim rojstvu v Rimsko mesto prišel, njegov tovarš je bil s. Marka evangelist , eden zmed 72 učencov Gospodovih. Ko je s. Marka v Rimu s. evangeli bil spisal, je bil od s. Petra v Akvilejo poslan, Kristusov nauk oznano-vat: to je bil» krog leta 51. Tam je veliko stano-vaveov h kristjanstvu spreobernil: med njimi sta Hermagora in Fortunat posebno pomniti. Ko je bila sveta vera v Akvileji že zadosti uterjena, se je s. Marka hotel spet v Rim poverniti; Hermagora pa je v pastirja nove keršanske eede namenil. Tedej ga je seboj v Rim vzel, de je bil od s. Petra v škofa posvečen. Z njim sc začne versta Akvilcjs-kih škofov, ki so pozneji ime patriarhov dobili, ter ta versta se stegne po Goriških velikih škofih noter do naših časov. Pomniti je vredno, de razun Rimskih papežev je ni lahko najti tako dolge in nc-pretergane verste katolškili cerkvenih pastirjev, kakor je Akvilejskih škofov in patriarhov z zdajnjimi Goriškimi škofi vred.
i. S. Hermagora je bil pervi škof Akvi-lejski, postavljen od s. Marka, posvečen od s. Petra, kakor je bilo pred rečeno, krog leta 51, ali 63 : niso namreč za letnico vsi ene misli. Pravijo večidel, de je bil Ncmškiga rodu, kar ni lahko mogoče ; zakaj v Akvileji so stanovali takrat ostali Sloveni ali Veneti, Galijani, Groki in Rimljani, Nemci so bili daleč proč. Tedej je mars^vterih misel, de je bil Hermagora Slovenskiga rodu; to vonder v govorjenji zastran vere nima toliko važnosti, gorečnost za Kristusa in njegov nauk namreč tukej razločik stori. — Ko je s. Hermagora iz Rima nazaj prišel, je Kristusovo vero v soseski Akvilcjs-kiga mesta goreče in neutrudeno razširjal; v daljšne kraje pa je poslal svoje učence, v Terst lliacinta, v Istro s. Helija, druge drugam. Velik je bil sad njegov iga prizadevanja : več škofijskih cerkva , ki so se v pervih časih kristijanstva med Tcržaškim morjem in Donovo vzdignile, je s. Hermagora svojiga začetnika štelo: v Akvileji zlasti pa se je veliko malikovavcov h keršanski veri sprcobernilo, lahko tretji del stanovavcov in še več, in lep cvet keršanskih čednost si' je pokazal v obilnosti. \i tedej čudno, de je Oglejsko mesto precej v začetku preganjanja Kristusove cerkve pod ccšarjem Neronam svoje marternike dobilo. Rile so perve štiri device, Evfemija in Doroteja, malikvav-skiga Valenta hčere, pa Tekla in Erazma, njegovima keršanskiga brata Valentinijana hčere. Va-lent sam jih je cesarskiniu oblastniku Servastu izdal , in ko so bile po mnogim terpinčenji in s vitlih čudežih v smert obsojene, jim z mečem glave odsekal : bil je pa tudi v tisti priči od strele ubit. Svete trupla Kristusovih služabnic sta Valentinijan in s.
Hermagora k pokoju spravila. Spomin teh svetih devic je 3. Kimovca. Tudi s. A nas t a z i marter-nik je v tistim času častilo krono dosegel: njegov spomin je 7. Kimovca. Zdaj je prišla pa tudi versta na svetiga pastirja samiga. Oblastnik Schast je s. Hermagora in kmalo za njim tudi s. Fortunata, njc-goviga levila, ki je bil v njegov iga nastopnika od-menjen, v ječo vergol: iu ko so se čudeži množili, ljudi čedalje več se sprcobernilo, jima je skrivaj po noči dal glave odsekati. Njiju častita trupla je pobožna žena Aleksandra z Gregorjem blagoroduiin Oglejskim mestnjanam vred z dišavami pomazana in z vsim spoštovanjem v grob spravila. To sc je zgodilo pod cesarjem Neronam. med 67. do 70. letam po Kristusovim rojstvu. Spomin s. Hermagora in Fortunata se obhaja 12. maliga Ser-pana. Ravno pod tem cesarjem je s. Marka, apo-stelj Akvilejski. v Egiptu v Alcksandrijskim mestu po hudim pezanji in terdi ječi v nebeško kraljestvo poklicati bil.
2. S. Ililari, rojen v Akvileji. je bil na-stopnik s. Hermagora na škofijskim sedeži. On je zvesto hodil po stopinjah svojiga prednika: tedej ga je tudi serd nevernikov zadel. Rcroiii oblastnik cesarja Numerijana ga je dal prijeli, pezati. mnogo terpinčiti in v zadnje ob glavo djali krog leta DO. Z njim vred so tudi smert storili Tacijan njegov levit, Feliks, Larg in Dionizi, ktcrili spomin se z njim vred obhaja 16. Sušca.
I Dalje na-lclje.i
Sedaj ni obšir katolško cerk\ e.
Spisal Valentin Sezun. (Dilje.j
XIII. A us tri a ali K s te raj h.
Sloveče avstrijausko cesarstvo, v scrcu Evrope. ima 37 milijonov in 391.000 ljud«. Medlimi je 29 milijonov in 903.1 (K) katolčanov, ktcrili 26 milijonov in 283.100 se per božji službi lalinskiga jezika in latinskih šeg (>itus). 3 milijoni in 620.<MM) pa svojiga matemiga jezika in gerških šeg derzi.
Katolčanov armenskih šeg je 22.700: južno-gerških ljudi, ki nočejo papeža za poglavarja imeti, t. j. Starovcrcov, je 2 milijona in 769.<MMI. Kal-vineov do 1 milijon in 850.000, Luteranov do t milijon in 300.000, Socinijanov ali 1'nitarjev do 60.000, Filipovanov 400, Menonitov 2iH). Judov 614.000, Mohamedaneov do 500.
Preden posamezne dežele tiga cesarstva po njih cerkvenih zadevah pogledamo, naj nam ta velika deržava pred oči stopi, kakoršna je bila ona v cerkvenih rečeh do dni obljubljene konstilucijc ali ustave (15. sušca 1848) in kakošna se nam ona potlej kaže.
Po postavi cesarja Karlna VI. fpragmatisehe SanetionJ mora biti cesar in njegova hiša kato'ške
včrc. tudi njegova žena mora, ako ni v katolški veri že rojena, h tej veri prestopiti. — I)e bi pa tud: žene od druzih cesarjevih princov katolške vere bile, ni zapovedano: njih otroci vonder morajo vsi v katolški veri izrejeni biti.
Cesar Jožef II. (17*0—1790') je bil v svojih deržavah velike spremend)c v cerkvenih rečeh vpeljal, ktere večdel še zdaj veljajo. S patcntam od I. I7M| in 17S4 je bil on tudi drugim veram skorej vse pravice, ki jih je dozdaj le katolška imela, dal (Tolrranz-PatenQ. Prepovedano je bilo katelškim hogoslovcam v Rimu fcollcgium (»erma-nicunij. v Holonji in v Padovi (tistikr.it še pod Hc-neško oblastjo) sloveče šole obiskovati: — Protesta 111 je (ogerski) pa smejo še današnji dan v 06t-tingnu, v llalli. Herolinu in družili ptujih vseučc-liših na \emškim si krivovcrske učenosti iskati. — Od 2000 kloštrov je bilo i:i<K> vzdvignjenih. in njih in drugo cerkveno premoženje je bilo oskcrhi c. k. deržavne oblasti podvcržcno. in brez nje per-voljenja se ne sme ti>to nikamor ohcrniti. — Papež Pij VI., ki je bil 22. sušca 17S*> sam na Dunaj peršel, in 4 tcnlne tam ostal, ni perčetiga pre-iiarcjanja Jožefa II. v cerkvenih rečeh nič ustaviti zamogcl.
Avstrianski cesar voli škofe za vse škofijske sedeže celiga cesarstva prav velikokrat iz stanu poglavarskih svctovavcov: samo v llolomaveu na 31arskim in v Salcburgii (Solnigradu) izvolijo ko-rarji velike škofe: Salcburgiški veliki škof ima tudi pravico za Sckavsko in Lavantinsko cerkev vselej, za Kcrško (C.urk) na Koroškim pa le po odhodu dveh zaporedama od cesarja izvoljenih škofov nove Škofe izvoliti.	(Dalje na>le,lje.J
Prošnja družbo katolčanov
z a v e ro, s v o h o d n ost in 1 e p o z a d e r ž a n j e z o p e r n a k I e p e, c e r k v a in i 11 d u h o v n i m o s e-bam (peršonam) in družbam (brat o všnam in k 1 o š t r a m J p r e m o ž e 11 j e vzet i.
Visoki ustavni d e r ž a v n i zbor!
Že so bili nekterikrat pogovori v visokim zboru od premoženja cerkva in duhovnih oseb in družb, kteri pogovori so nam jeli skerbi delati. Alinister denar-stva je rekel, de bi se cerkveno premoženje v sa-stavo dalo za to, kar bo treba za deržavo na posodo vzeti: nekteri zmed poslancov pa so svetovali, de bi se imenovano premoženje v odškodovanje za vzdignjeno tlako in desetino obernilo. Xaša skerh. de zares mislijo duhovsko premoženje ali vse. ali pa en del vzeti, se tudi s temle poterdi, ker veliko časopisov in med njimi tudi taki, ki tako rekoč kot glas nekterih ministrov obveljajo, na cerkveno premoženje kažejo, in pravijo, de je to premoženje nar perpravnejši perpomoglej, deržavne potrebe
pokriti, za ktere potrebe navadni dohodki nič več ne zadostujejo.
Podpisani, vneti za svobodnost in pravico, ter perpravljeni potegniti se za svoje nar vikši in nar svetejši reči, spoznajo za svojo dolžnost, visoki, ustavavni deržavni zbor silno prositi: rs a k naklep za r reč i* kteri hoče duhovno premoženje svetim namenam, kterim sluii. odtegniti. de bi se ti nameni nič več .spolnovati ne mogli.
Ali se zoper take naklepe tukcj zavarvamo, in zoper nje varstvo visoeiga zbora na pomoč pokličemo, ter svojo prošnjo, ktera bi v visokim, za pravico vnetim zboru uslišana biti utegnila, s tem le poterdkami podpremo:
Deržava nima do duhovne lastnine veči pravice , kakor do vsake druge, zakaj ona je ni per-pravila, ne dala. Duhovna lastnina je kakor vsaka druga pod pravičnimi imeni bila pcrdohljcna, po kakim darilu (šenkengi), zadnji volji (zašafengi v testamentu), dokupu in meni, in med tavžent napadih bi se komej eden najdel, kjer bi bila deržava v ohranjenjc cerkva in duhovnov kako premoženje odkazala. Kjer se kaže kaka posebna potreba, sme sicer deržava po svojim višini gospostvu tudi za duhovno lastnino kakor za vsako drugo prijeti, tode le pod to pogojo, de vlastnika za to odškodva, kar muje bilo več odvzetiga, kakor je vsakleri za vsoljne potrebe vkladati dolžan.
31i ne tajimo, de imajo duhovne osebe in družbe veči dolžnost, deržavi, v kteri so, ob času stiske perstopiti, kakor drugi: ker v tacih okolišnah nar več vera in lepo zaderžanje, tedcj tisti namen terpi, zavoljo kteriga je duhovno premoženje pred vsim drugim bilo dano. Po božji in po človeški naredhi mora to premoženje tudi delam miloscrčnosti služiti; pa nar vredniši, nar dobrotljivši dar, ki ga mora človek dati. je gotovo tisti, ki ga na altar domovine položi. Tode se ne sme pregledati, de deržava nima pravice s silo jemati, tudi ne mere postaviti, temuč le srenja (soseska) in cerkev naj mero postavite , koliko in kako dolgo naj duhovne osebe in družbe za očitne potrebe vkladajo. Tudi ne sme per tem skladanji pervi in nar vikši namen, zavoljo kteriga je premoženje dano, verni namreč terpeti, kar bi sc gotovo zgodilo, ko bi se za vselej tako per-kratilo. de bi v opravljanje službe božje in v spodobni živež duhovnov nič več ne zadostovalo.
Veliko se govori, de sploh ni dobro, če duhovne osebe in družbe ležeče premoženje imajo, ker pade v niertve roke, in ne pride med ljudi: tode ta nagled je zmota, ki pride iz poprejšnih terdo gospodovavnih časov, \asproti veliko več ni dobro, če bi se vsaka lastnina dan na dan na prodaj stavila, od ure do ure vlastnika premenjala, in vrednost lastnine raste, če se en del tiste v kupovanju
odtegne. De bi duhovno premoženje med ljudi ne peršlo, se tudi ne zgodi. Saj se povžije ali pa zamenja, kar duhovna lastnina, kakor vsaka druga sadii donesc: in kedar bo iino obtežno deržavno gospodarstvo, brez kteriga pervoljenja se ne sme tudi nar manjši reč iz cerkveniga premoženja s a cerkev obcrniti, vzdignjeno: potem ne bo nobeniga druziga zaderžka, de bi duhovno premoženje med ljud ne hodilo, kakor una hvale vredna previdno-d, de se leto premoženje, ki je v oskerbovanje zmirej obstoječih potreb za vse prihodne čase odmcnjeno, od tačasnih vživavcov in oskerbnikov za njih lastili dobiček v škodo nastopnikov ne bo brezvestno po-prodalo in zapravljalo.
Kavno tako velika krivica kakor duhovnim osebam in družbam bi se morebiti tudi srenjam ali soseskam zgodila, ko bi se cerkveno premoženje vzelo. Veči del so fare.in cerkve iz srenjinih ali sose-skinih skladov ali pa iz desetin vstale, ki so bile že od nckdajnjih časov za cerkvene potrebe odločene. Ta svetim namenain odločena lastnina je tedaj tako rekoč zaklad , s ktcrim se je srenja ali soseska za vselej odkupila, de ji ni treba zmirej sproti za cerkvene potrebe iu duhovne skladati. To premoženje cerkvam vzeti, in srenjam potem naložiti, de naj same za cerkvene potrebe skerbc, to se pravi s drugim besedami: srenje naj ravno tisto reč dvakrat plačajo: zakaj ako ravne deržava (ali ees. kasaj za te potrebe plačuje, vender prav za pravic srenje za nje plačujejo, ktcrim mora deržava v ta namen nove davke nakladati.
Visoki zbor naj dalje pomisli, de tako svojo-glavno ravnanje s pobožnimi štiflengami in zapustki vsacimu veselje in serčnost vzame, za prihodnje čase del svojiga premoženja v take namene odločiti , in de je s tem ena nar terdnejših podpor der-žav in narodov podkopana. Koliko taeiga je v cerkvi, v učeništvu in združenim življenji, ki se na take štifienge in zapustke opira, in kdo si bo vpri-hodnjič upal, zase in za svoje kaj štiftati, ko bi vidil, de zapustke in zadnje naročila naših prednikov tako svojoglavno za druge potrebe obračajo!
Mi katolčani moramo tudi še na naturo katolške cerkve opomniti. Ona je pod božjim poglavarjem, kteri ni bil od nje izvoljen, marveč je on nji od nekdajnih časov sem zaporedama sprednike stavil, in po teh je posamezne ude klical in sebi perdružil. Posamezne cerkvene srenje ali fare so tedej svojimu njim od Koga danimu škofu vsaktcrc deželne cerkve, in poglavarju vse katolške cerkve, papežu namreč podložne: srenje in narodi ne smejo tedej ne sami in ne po svojih namestnikih s cerkvenim premoženjem po svoji volji ravnati, temuč treba je per tem pred misel sprednikov cerkve zvediti.
Ko bi se vse cerkveno premoženje prodalo, in
ko bi duhovni svoje plačilo od srenj ali pa od deržave dobivali; bi bila cerkev v nevarnosti svojo prostost zgubiti, ona bi bila spet dekla tedajnih der-žavnili oblastnikov, ali pa nekterih srenjskih mo-gočnikov, torej bi ji bile roke še bolj zavezane, kakor pod starini vladarstvam, ko mu je mogla kot policajka služiti. \i prazna skerb, ki jo tukaj izgovorimo, ne sme se pozabiti, de je v francozkim puntu tudi zapoved dana bila, cerkvam premoženje vzeti, duhovni pa so mogli brez ozira na cerkvene povelja na deržavne postave perseči, za to zapovedjo je kmalo druga peršla, de mora keršaustvo nehati.
Pa ali ne tirjajo sedajni stan deržave in njene potrebe, de se cerkvam premoženje vzame, dr deržava sama sebe ohrani ?
Na to odgovorimo, de tudi s tem. ko bi se cerkvam premoženje vzelo, ni mogoče deržavi sta-novitniga dobička donesti, ali je tudi le iz sedajnih zadreg potegniti.
Stanovitin dobiček bi bil le takrat za deržavo upati, ko bi perhodki cerkva obiluiši bili. kakor so potroški za njih vsakdanje potrebe: tode niso ob.l-niši. Cerkveno premoženje ni enako razdeljeno. Nekteri duhovni in družbe imajo vcc. kakor je treba, in deržava bi res od njih obilnosti vzeti utegnila: tode veliko veči število je tacih, ki premalo posc-dejo, in deržava bi imela tedej dolžnost, iz une obilnosti bolj potrebne preskerbeti: dolžnost, ktera bi uno obilnost popolnama povžila. Cerkveno posestvo je dalje po vsi deželi v manjših koscah ( parcelah) raztreseno, ktero zdaj večidel vsakteri \lastnik sam na svojim kraji iu mestu z majhnimi stroški oskcrbljujc. Kako težavno bi bilo. in kako bi se stroški narastli, ko bi to oskerbljcvanjc deržava prevzela, koliko število tacih oskerbnikov bi bilo treba, koliko bi se polrohnjalo in zapravilo! To se lahko sklene iz sedajnih deržavnih posestev, de bi duhovna lastnina v rokah deržavnih oskerbnikov pol toliko ne vergla, kolikor zdej verže.
Cerkveno premoženje bi le tedej zamoglo der-žavo iz sedanjih zadreg potegniti, ko bi se prodalo ; zakaj ako bi se v zastavo dalo takimu poso-jevavcu, kterimu deržava ne da pravice z zastavljenim prostovoljno ravnati, pa tudi ne dolga nazaj tirjati, bi se kaj malo denarjev dobiti utegnilo. \ tem času pa cerkveno lastnijo prodajati, ko so zemlje skorej pod nič, in ko so perhodki iz zemljiških ali gruntnih davkov iu desetin, iz kterih veči del cerkvena lastnina obstoji, še na vagi, zdaj v tacih okolišinah cerkveno lastnino prodajati, hi bilo za denarstvo neizrečeno velika škoda. in s taeim prodajanjem veliko skupej bi zemlje še bolj svojo ceno zgubile, tedej tudi neizrečeno velika škoda per narodnim (deržavnimj gospodarstvu. Kazumnost vi-
sociga zbora ne bo (udi pregledala, de je zdej veliko papirnatima denarja v deželi meti ljudmi: veliko lezečiga blaga pa za papirnato tjc dati, bi se reklo, de se ne damo po žalostnih zgledih fran-rozkiga punta zueiti, kjer je tudi duhovsko premoženj«' za papir prodano bilo. ki malo meseov poznejše nobene \ rednosti ni imel.
Mi nismo vstani doveljkrat in dosti zaterdivno ponavljali spoštovanje do vsakteriga lastnije, do pravie srenj in eerkva. tlo zadnje volje in naredi) naših očetov: pa tudi skerb za prihod in spoštovanje do postav katolške vere, ktero veliko veči število ljudstva za pravo spozna, sta zoper naklep, de hi se cerkvam premoženje vzelo: taka naredha hi tudi ne dala deržavi ohstavniga dobička, in hi je tudi ne rešila iz pričijočih zadreg. Kdor to reč prav prevdari. je vstani. le tedej cerkveni rop hoteli. ako se cerk\e umoriti, to jc, katolške cerkve vzdigniti in zatrdi ne boji.
Ker to ni misel večiga števila zmed poslancov v visokim zboru: torej ne dvomimo, de bo naša prošnja popolnama uslišana. Veliko število podpisov, kleri to prošnjo podpirajo, hi utegnilo visokimi! zboru prepričanje dati. de je ona zares glas zmed veriga števila katolškiga ljudstva.
Cerkvene novice.
Iz li i m a.
\ekalo|ške vladarstva čedaljej bolj odkladajo svoje zaničevanje ali svoje sovraštvo do poglavarja katolške cerkve: veliko k temu pomore Jjuhcziijivo obnašanje papeža Pija IX.: v vsini pa se kaže še z m i rej . de llog svoje cerkve ni zapustil. Pred kratkim je prišel poslanec od Severiio-amcrikaii-skili derza\ . tle ho preskerboval opravila omlaš-nih krajev per apostolskim stolu. Havno zdaj so sklenili na Angleškim v velikim t>.'ržaviiim zboru, tudi stanovitniga poslanca na papeževim dvoru imeli. kjer ga taciga ni bilo, otl kar je kralj Henrik VIII. Angleško tol katolške cerkve odlergal. Tutli H uso v s k i car Nikolaj se je že volil, nekaj vo-sil našiga svetiga Očeta izpolniti. Ilavno v njegovim velikim cesarstvu je bila katolška vera zadnje leta hudo stiskana. Zlasti so skorej vsi škotski stoli prazni bili: vladarstvo se je namreč z vso močjo iio\im volitvam zoperstavilo. Zdaj pa je že nekaj škofij zopet pastirje dobilo, in sicer sploh prave, za vero \nete in učene može: in to po razgovoru, ki je hil konec prelečeniga leta s papežem storjen. \ si katolčani v Itusii brez nehanja molijo, tle* hi k malo dosegli, kar papež Pij IX. za njih potrebe otl mogoeniga čara tirja.
Ko so sveti Oče 27. Vclkiga serpana cerkev s. Pantalcoiia obiskali, kjer so ohhajanje noviga svetnika imeli, so otl tod priložnost vzeli, krafik nago\or tlo zbranih vernih imeli, v klerim so otl preganjanja govorili, ki ga ima katolška eerkev zdajnje dni prestati. V zadnje so se prav vneti ober-nili na lisic. ki v poglavarskim mestu keršanstva
mnogo preberniti hočejo, ki pa bodo tako malo storiti zamogli, kakor tutli cele peklenske vrata. — Vitli se. tle se sveti Oče ne ustrašijo zoperstav, in tle se ztlaj že ložej prot ljudstvu na glas izrečejo.
Misijonske novice.
Spet je od papeža Pija IX. nova škofija meti neverskimi narodi postavljena. ktero bo za ztlaj apostolski namestnik vladal: to je namreč na otoku, Madagaskar imenovanim, ki leži na izhodnim kraji Afrike. Tako bo časama keršanska vera vse meje zamurskih dežel zastavila : na polnočni strani ji; namreč škof v Algeri. na zahodni strani so že več sto let kristjani v Angoli, na južnim koncu v Kapskim mestu (Capstadl) že tutli ne manka katolčanov. Skoda tle je misijon. ki ima v sredo Afrike naprej iti. eniga svojih mašuikov, namreč Patra Hillo zgubil po nemili smerti.
I s k r e.
Posvetna rast je puhla.
Prašajmo sanjača, ki veliko sanja otl neumer-ljive slave mnozih Grekov in Himljanov, ali pa od Vtdtaira, Hosseaua. šeakspeara, Kanta, in sto in sto družili enake baže. ki so preti smertjo in po smerti hrup delali. — prašajmo ga. ali hi on hotel. s kterim koli si bodi lih posvetnih nektlajnjih korenjakov zamenjati (ko hi mu bilo dano), tle bi šel v večnost namesto njega z vso njegovo slavo, in hi eniga namesto sebe semkej pustil? — — Hlezo hi se retlik dobil, tle bi zadovoljiti bil. Kako rad bi pa marsikteri menjal, ko bi mu mogoče bilo, z naj revnišim pušavnikam . ki je brez vsiga hrupa v Gospodu zaspal: ne rečem, de bi tiga ne sluril tudi kak zopcrskovavec Jezuitov. z Jczuitam samim . ki je zaničevan od sovražnikov zavoljo Jezusa •— z besedami: ..bo ti i Gospodovo Ime češe no!** miren in vesel svoje življenje sklenil.
Bolj presvifUan. bolj zateleban.
Sv. vero, ki je ljudi počlovečila, ki je več Morila, in še vselej več tlela za omiko in za pamet, kot zamorijo vsi modrijanje izreči, to sv. vero se prederzne Lamartine imenovati neprijallico omike, neprijallico napredka, zatiravko pameti!! Ta sker-t a cen i mož je pa prav s tolsto dohro\oljnostjo hvalil poptdnamast mahometanizma. - .Moj llog! odpusti mu, sej ne ve, kaj kramlja. ((■'aiimi^haiisl. Gsllschft.) ..Pertlam sapic ntiam sanieiitiuni". ti. Cor. 1, 19.
Laš v ttri.
Akti Idižnjimu slabo reč za dobro skazuješ, nje skazc zanudčiš. jo pri siljeno hvališ in dobre lastnosti pertikaš. ki jih nima: če lakti delaš, si pred llogam. kleri nima berlavih oči. in tudi ne kratke pameti, ravno tako malopriden, kakor vsak ponočen tat. „l)o zadnjiga vinarja vse- mora poravnano biti. tle more človek v nebeško kraljestvo; in sv. Avguštin pravi, tle greli ni odpušen, če krivično blago ni povernjeno.
Kaj se rado posnema ?
Kar je redko. se rado posnema: per čednosti se razloček dela: čednost je redka, in vender se malo posnema.
Vrednik in založnik l)r. Janez Kriz. Poi/ačar. — \atiskar Jožef Blaznik v Ljubljani.