X>opisi. Okrajne volitve v Mariboru. Mislim, da bo marsikteremu prijetno, če ,,Slov. gosp." tudi uekaj o dokončanih okrajnili volitvab (Bezirksvertretung) pove. Nekteriru je že morebiti po razgovarjanju z našimi moži, kteri slovenski rod branijo in zagovarjajo, znano, kako krivična nam je postava o okrajnih volitvah. Voli se natnreč okrajnib zastopnikov za Maribor 40, in sicer voli mesto Maribor z Lovrenčkim trgom vred 10, fabrikanti in trgovci (Industrie) 10, tedaj je že polovica, namreč 20 mestjanov, kteri iz in od mesta izvoljeni že po svoji dolžnosti mesto zastopati niorajo. Dalje volijo veliki posestniki, to je taki, kteri brez naklade (Zuscbuss) 60 fi. dače na leto plačujejo, iz svoje sredine 10. Splob so skoro vse uaj lepše in veče posestve v Mariborski okolici lastnina tujcev. Na drugi strani pa se je nam pri volitvah velikih posestnikov s tem krivica zgodila, da se je dosti kmeckih velikib posestnikov izpustilo. Tudi čas za oglašenje (reklamacija), naj se med velike posestnike zapiše, ni bil nikdar razglašen tako, da celo mnogo mestjanov od tega nič ni vedelo. Kak skrbni in prijazni so na den volitve nekteri mestni gospodi bili, za mesto obdelovali, znajo naši kmeti saoii. Po vsem tern se je morala volitev velikib posestnikov slabo končati; akoravno so se nekteri kmeti, kak mladi Venger, Veingrl Jože i. t. d., slava jim, res pametno in krepko obnašali so se vender ;naši nasprotniki izvolili, ktere strah obleze, ako vidijo, da se naši kmeti kot Slovenci čutijo in obnašajo. To bi ja bil konec jibove nemške glorije. Po takem je že bilo 30 po željah mestjanov izvoljenih. (Dalje posledujič). Od sv. Benedikta, 23. febr. Z radostjo smo prve tri liste ,,Slov. Gosp." prijeli. Marsikaj lepega se učimo iz njega. Le škoda, da ne izbaja četirikrat na mesec. Bodi nam tedaj srčno pozdravljen iz naših slovenskib goric, ter te zraven prosimo, da nas rad podpiraš v vseb gospodarskih stvareh. Poslušaj pa tudi, kaj naru posebno na srcu leži. Slišali smo, da so uekteri volilci blago našo duhovščino pri volitrah za deželni zbor prav strastuo napadali. Tako je neki na Ptuju nek nemškutarček na mizo stopil, ter pričujočim gosp. duhovnikom strašno zagrmel: nHinaus reit den Pfaffen!" *) Ce to ni res, kar bi nas srčno veselilo, radi očitno prekličemo. Če pa je to res, tako ponudimo ovemu nemškutarčeku crkveno zgodovino, da zve, kdo je vprešlih stoletjib jel ustanovljati vseulišča? Ali ni sta bila papeža Gregor VII. inlnocenc III. ki sta ustanovila že vdvanajstem stoletju vseučilišči v Parizu in Boloniji? Ukaželjni možje so hiteli v Pariz, da bi se tara bogočastja in modroslovja poprijeli; zopet drugi pa v Bolonijo, da bi se pravdoslovja naučili. Naj izvrstuejši učeniki so jim bili Dominikani, Frančiškani in drugi duhovniki. Kdo je prvi bolnišnice in druge blagotvorne naprave omislil? Ali niso bili papeži, škofje, opati i. t. d. ktere so Dasledovali kralji in cesarji, mesta in dežele in drugi bogaboječi ljudje. Odkod tedaj imamo pravo krščansko priljudnost ali kakor Latince pravi humanitet ? *) Tako strastno in surovo so se pri volitvah napadali od nemškutarjev tudi drugi narodnjaki. črnijo se osebe in naš naj narodnejši stan le zato, da se narodnost leži zatira, zarad tega pa velja ,uma svitle meče" še bolj poostriti za pravico in napredek. Vredniato. Če je v prešlih stoletjih dubovstvo skrbelo za srečo in blagor ljudstva, zakaj bi ne srnelo v sedajnem stoletju? Dragi Slovenci! Dubovstvo je duhovna oblast in brez te oblasti ne moremo niti mi, niti cele države biti. Da pa nikdo ne misli, da so te vrstice pisali kak duhoven, se tukaj očitno imenujem. Franc Ceh, Strnaski učitelj.