AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 108.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 22nd, 1929.
LETO XXXI,—VOL. XXXI
Dr. Snook bo zasedel stol 29. nov.
Zanimive vesti iz širom Amerike
Columbus, Ohio, 20. avgusta. Dr. James Snook, univerzitetni profesor, mora umreti na elktorčinem stolu 29. novembra radi umora dijakinje Theore Hix. To razsodbo je. oddal sodnik Scarlett, potem ko je zavrni! prošnjo zagovornikov dr. Snooka za novo obravnavo. Šerif Paul je takoj po obsodbi odpeljal dr. Snooka iz okrajnih zaporov v državno kaznilnico. Sedem minut pozneje je bil dr. Snook že v ječi, kjer je dobil številko 60, 556, in kjer so ga zaprli v ta-kozvano "mrtvaško celico." frr. Snook se bo nahajal v zaporih ravno 101 dan, dočim Postava navadno dovoljuje 100 dni milosti, potem ko je obsodba izrečena. Dan 29. novembra je dan po Zahvalnem dnevu, in to je vzrok, da je dobil dr. Snook en poseben dan življenja, ker ga na Praznik niso hoteli poslati na stol. Zagovorniki bodo medtem skušali apelirati na višjo sodnijo. "To je postavni Umor," se je izjavil zagovornik pred sodnikom, ko je slednji izrekel obsodbo. Pred-no so dr. Snonoka odpeljali v mrtvaško celico, so mil odvzeli ovratnico in ovratnika in so ga sploh podrobno preiskali. Pri sebi jej imel $4.45, kar so mu yz;eli. Dr. Snook je skupaj 2 dvema'drugima morilcema v celivi, ki tudi čakata električnega stola.
--o-—-T—
Petkrat oženjen je prišel
končno vendar v zapor
V Philadelphiji, Pa. so prijeli Clevelandčana Samuel Bergerja in sicer radi poliga-jnije. Policija ima baje dokaze, da je možakar se nič manj kot petkrat poročil. In med vsemi temi petimi ženicami ni ene same Cleveland-eanke, dasi jih je v Clevelandu tisoče zrelih za zakonsko ^■vljenje, in so Clevelandčan-ke Poznane kot najlepše pun-Ce na svetu. Kolikor se je moglo dognati je Berger po-r°čil eno dekle v Baltimore, v. Philadelphiji, eno v 1New Yorku. Številko pet je staknil v Los Angeles, in Pravkar je senor Berger skušal šesto poročiti v Philadel-Phiji, ko ga je dohitela roka Postave. Berger ni nič zani-kal ^svojih eskapad, rekel je "Meni silno ugaja zakon
DANES SE LAHKO PRIDE V PAR DNEVIH OKOLI SVETA
le
sko življenje. Po' poklicu sem slikar in tako pridem po vsej deželi naokoli. In na teh potovanjih pač ne morem »nneti žene s seboj, ker bi to preveč veljalo, toda ker sem za ženske kar neumen, sem jrti pač poročil za par dni. | rihajam v posete k najboljše družine po poslih, in kadar se zagledam v eno dekle, ne mirujem, dokler je ne poročim. žal, da moram kmalu zopet v drugo mesto ... No, sedaj ko bo dobil kakih 6 let zapora, bi pač radi vedeli, kako bo prestal brez ženske!
O Družini Wilfred in Anna Schmidt, (roj. 'Kolar), 681? Bayliss Ave. je prinesla štorklja sinčka v torek dopoldne. Iskrene čestitke!
V	Buhl, Minn, prebivs glasom štetja, ki ga je pov uročila Ameriško-Jugoslovan ska Zveza 82 moških Sloven cev, 70 žensk Slovenk, skupaj 152. Izmed teh jih je 5(.; ameriških državljanov in 5. ki imajo prve papirje.
V	Little Falls,*N. Y. gre delom precej slabo. Večina tovaren ne obratuje, in je tam več naših ljudi brez dela.
Mrs. Helen Rostohar si je na svoji farmi v Worcester. N. Y. dne 3. avgusta zlomila nogo.
V	Brooklynu, N: Y. se je pri družini John Sitarja ogla sila tetica štorklja in pustih"1 za spomin čvrstega sinčka.
V	Eveleth, Minn, se vrši v nedeljo 25. avgusta peti letni sestanek Jugoslovanov v Minnesoti. Ob 6. uri zvečei isti dan se vrši velik banket ^ mestni hiši v Evelethu.
V	Power Point, Ohio, delujejo naši rojaki, da si zgradi jo lastni društveni dom.
Družini Frank in Rose Bombach, v Elizabeth, N. Y je umrla 7 let stara hčerka Bila je najmaljša v družini.
V	Sheboygan, Wis. so naš; rojaki navrtali nov vodovod, ki bo dajal potrebno vodo za pokopališče, kjer so pokopani naši rojaki. Stroški so znašali $800. Vodovod daje približno 400 galon vode na uro. Voda se potrebuje za škropljenje cvetlic na grobovih, v katerih počivajo naši rojaki.
V	Chisholm, Minn, sta pred nekaj časom dospela na obisk Anton Ranich in John Novak z družinami. Obiskala sta svoje sorodnike. Omenjeni so prišli iz Kenoshe, Wis.
Iz naselbin Johnstown City, West Frankfort, Benton, Orient, Lesser Valley, Pinck-neyville, Buckbee, Blackhil! in Cambria, ki se nahajajo v državi Illinois, se poroča, da vladajo tam prav slabe delavske razmere. Delavci se izseljujejo in gredo ali v Detroit ali pa v Chicago.
V	Virginia, Minn, je umrla rojakinja Mrs. Klink, rojena 1868 v Bruhanji vasi pri Velikih Laščah. V Virginia, Minn, je bivala približno 30 let. Zapušča soproga in osem žalujočih otrok.
V	Manchester Depot, država Vermont, je umrl naš rojak Jos. Stefančič, ki je bil poznan mnogim slovenskim gozdarjem po Ameriki.
--o-
Samo $1.00.
V	petek in soboto dobite pri tvrdki Grdina's Shoppe, 6111 St. Clair Ave. vsak ženski klobuk ali slamnik, brez razlike, koliko je veljal prej, za $1.00. Opozarjamo na tozadevni oglas.
O Da se ne zamerimo, moramo naznaniti, da je danes teden dan sv. Avguština. * V Milwaukee, Wis. se je začela konvencija Kolumbovih vitezov.
Vreme.
V	sredo zjutraj je nekatere glave bolela, ker so. morali devet milj daleč od svojega doma voliti.
Je lepo, kadar se naši suhači kregajo
New York, 20. avgusta. Gus. O. Nations, ki je bil pred kratkim zvezni direktoi prohibicije v državi Missouri, odgovarja te dni na članke Mrs. Mabel Willebrandt, bivše generalne zvezne pomož ne pravdnice. Nations očita Mrs. Willebrandt naravnost, da se laže, kar poroča v javnosti glede izpolnjevanje prohibicije. Mrs. Willebrandt je napisala pred kratkim članek, v katerem trdi, da je neka pivovarna v St. Louisu imela tak upljiv, da prohibicijski direktor, Gus Nations, ni mogel ničesar opraviti. Sedai pa odgovarja Gus Nations, da je resnica ta, da je napadel in vdrl v dotično pivovarno in aretiral 44 lastnikov in delavcev. Mrs. Willebrandt se je pa proti temu pritožila, in dotični aretirani so bili izpuščeni. Mrs. Willebrandt dasi je skrajna suhačinja, je mnogokrat mokre izpustila ako so pinali po njeni želji, se izjavlja Gus Nations, ki pravi, da lahko dokaže iz uradnih zapisnikov sodnije Zveznih držav, da je to čista resnica. No, on bo že vedel! Lepo pa je, kadar se suhači med seboj kregajo, potem vsaj kaj resnice izvemo! —--o-
Posledice volitev zadnji torek, Zgubili smo v mestu tri dobre županske kandidate.
Mesto Cleveland je v torek zvečer zgubilo tri kandidate za župane, ko so volivci zavrgli sistem prefrigariih poli-tikantov in ohranili manager sistem mestne vlade. Mesece in mesece se je govorilo v mestu, da v slučaju, da propade manager sistem vlade, bodo kandidirali za župana Harry L. Davis, Peter Witt in senator George Bender. Toda volivci imajo svoje muhe in so v torek drugače ukrenili. Med drugimi, ki so nameravali kandidirati za župana v slučaju poraza managei sistema vlade, je pa tudi dr Walz, councilman iz Wesl Side, demokrat, .za katerega bi bilo boljše, da bi zdravil, kot pa politikaril. Dr. Walz je bil eden najbolj rabiatnih nasprotnikov managerja Hop kinsa v tej kampanji. Po vo litvah se je dr. Walz izjavil, da je Davis kriv, da je bil čar-ter poražen. Davis ni priljubljen pri ljudeh, in če bi kdo drug vodil boj, bi bil amendment sprejet. George Bender, ki se nahaja v Virgi ni ji, je bil telefoničnim potom vprašan, kaj misli glede voli tev. Izjavil se je, da nima absolutno ničesar povedati Peter Witt, ki se je tekom kampanje mirno držal in ni niti enkrat govoril, se je izjavil: "Tekom kampanje sem molčal, in molčal bom tudi sedaj!"
Slovenci so se v torek, pri volitvah v Clevelandu, zopet izkazali kot mogočen faktor, katere je treba upoštevati.
Leta in leta nazaj smo bili brez veljave v Clevelandu. "Ameriška Domovina" je začela tedaj z ogromno kampanjo, katere namen je bil, da postanejo naši ljudje — ameriški državljani. Le na ta način je bilo upanje, da kaj pridobimo. In potem, ko so naši ljudje državljani, je treba skupaj držati in se potegovati za idejo in napredek. Ako smo v dveh taborih, ne bomo nikdar ničesar dosegli. Zadnje volitve so pokazale, da so Slovenci v Clevelandu v resnici enoten faktor, ki lahko odloči volitve. Sedanja vlada napredka in reda je dobila 3100 glasov večine, in to so slovenski glasovi, katere se je sicer skušalo zmešati od neodgovornih krogov, toda slednjim ni uspelo. Bolj bomo složni, bolj bomo napredovali, in "Ameriška Domovina'' vas bo pri napredku, v državljanstvu, v narodnem ponosu in poštenju vedno iskreno in častno podpirala.
Prvi sinko dospel.
Družini Mr. John Čelesnik. 1199 E. 61st St. je tetica štorklja prinesla v torek zvečer , ko so bile volitve konča ne, sinkota prvorojenca. Upamo, da bo mladi Čelesnik naš prihodnji manager, ko odra ste. Čestitke!
Prijateljici Mrs. Bradač.
Vaše poročilo glede pogreba članice Mary Mišmaš, smo dobili šele v sredo ob 8. zjutraj. Ker pa mi tiskamo že ob istem času, je seveda bilo nemogoče priobčiti. Oglasite
se drugič pravočasno. Po zdrav!
Najnovejše slike.
Cenjeni naročniki so opazili že v našem časopisu, da priobčujemo najnovejše slike o vseh važnih svetovnih dogodkih. Slika je živa beseda. Nas veljajo slike do $100.00 na mesec, in jih pri našamo, ker želimo postreči naročnikom z najnovejšim Povejte to svojemu prijatelju in prosite ga, da se naroči Le tedaj, če bomo imeli dovolj veliko število naročnikov, nam bo mogoče nadaljevati s to moderno postrežbo našim naročnikom.
30 letnica društva.
Prijatelj nam poroča, da je bil izlet društva Srca Jezusovega preteklo nedeljo velik uspeh. Nad 700 oseb se je nahajalo na pikniku. Odbornikom je zmanjkalo vsega, in Mr. Martinčič, kot blagajnik, se je jako zadovoljno smejal, ne sebi, ampak društveni blagajni, za katero že toliko časa tako pošteno skrbi. Velik špas je bil, ko so kegljali stari očanci, bratje društva, za dobitke. Tekma je povzročila obilo smeha. Vse je bilo zadovoljno, in tako je tudi prav.
Popravljena pomota.
V oglasu Mr. Zavaskya, 6011 St. Clair Ave. so bile pretekli teden oglašene peči, vredne $110.00, ki se prodajajo za $68.00. Tiskano je pa bilo, da se prodajajo za $86. Pravilna cena je $68.00.
Čestitke od povsod.
Uredništvo "Ameriške Do-< rnovine" je prejemalo brzojavne, telefonske in osebne čestitke v sredo dopoldne in popoldne iz vseh krajev Clev-elanda in države Ohio radi zmage, ki smo jo dobili v torek pri volitvah. Enako nam naznanja tudi Mr. Damm, da je prejel mnogo čestitk od blizu in daleč, in v katerih se povdarja važno ulogo, ki so jo igrali Slovenci pri teh volitvah. Zlasti nam je bila dobrodošla čestitka od Mr. Jos. Svete, iz Lorain, O. Povožen od avtomobila. Pretekli pondeljek zvečer je bil od avtomobila povožen na Grovewood in E. 167th St. Anton Sterle, p. d. Knaus, star 49 let. Tu je bival 26 let. Doma je bil iz vasi Pod-cerkev pri Ložu. Zapušča sestro Airs. Srpan na Mar cella Ave. Bil je član dr. Ložka Dolina in dr. sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. Pogreb se vrši v petek zj. iz Fr. Zakrajšek pogrebnega zavoda, 1105 Norwood Rd.. Počivaj V miru, preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Obisk iz Geneve.
V	sredo se je oglasil pri nas prijatelj Mr. Jos. Grame in nam prinesel za poskušnjo prvih hrušk in češpelj iz svoje farme. Vse je bilo prav okusno. Upamo, da bo obilen pridelek.
Na počitnice.
V	sredo sta se odpeljala na počitnice Mr. Rudolph Prince p. d. "Dutch" in Mr. Jos. Ku helj. Podala sta se v Geneva, Ohio. Vrneta se prihodnji pondeljek. Enega prijatelja sta pozabila v Clevelandu. mogoče pride za njima!
O V soboto 24. avgusta praznuje dan sv. Jerneja. Mr. Knaus, odrešite se!
Zeppelin je odložil svoj polet
Tokio, 22. avgusta. (V četrtek zjutraj.) Ko so danes zjutraj japonski mornarji vlekli vrvi, da spravijo Graf Zeppelina iz hangarja, da se pripravi za polet proti Los Angeles, je zadnja gondola zrakoplova zadela tla in se poškodovala. Dr. Eckener je takoj odredil, da se polet preloži na jutri in se škoda temeljito popravi. Kakih 100. 000 Japoncev je bilo zbranih okoli na zrakoplovnem polju, da vidijo odhod orjaka. Škoda ni velika, in bo tekom 24 ur vse pripravljeno za odhod.
-o-
Naše jugoslovanske pesmi na ameriškem radio
Serija jugoslovanskih koncertov, ki se je pričela 19. avgusta s slovenskim progra mom, se bo nadaljevala vsak pondeljek zvečer. Mogoče je v bodočnosti, da se bo meni la ura in da iz radio postaje WABC v New Yorku, toda zaenkrat se bodo ti koncerti razpošiljali ob 9:30 zvečei vsak pondeljek. Prihodnji program, ki bo razposlan 26. avgusta, je posvečen Hrvatski in Medjimurju. Moški kvartet "Jadran" bo zapel sledeči pesmi :' Ružica i sla-vulj; štorii medjimurske na rodne pesmi: Pij, mila. Cin can cvrgudan! Zibu haju. Išel bom na vizitu. Još nije dan Zagorav. Misli mije. Čaj Člro. U boj, u boj! Člani kvarteta "Jadran" bodo hva ležni za vsako oceno, ki jo poslušalci pošljejo svoji radie postaji. Par vrstic priporočila, naslovljenih radio posta ji, bo v vzpodbujo pevcem in pokaže Amerikancem, da se rojaki zanimajo za te kon certe jugoslovanske pesmi. Udarci s palico za zelo nerodnega avtomobilista Port Elizabeth, Afrika, 19. avgusta. Tu je bil neki avto mobilist, po imenu Johnson, obsojen od sodnika na 10 udarcev s palico in na štiri mesece zapora radi skrajno nerodne avtomobilske vožnje. Vozil je pijan in je pri tem podrl neko mlado dekle, ci je dobilo teške poškodbe. Ta ima pa presneto trdo butico za lastnino East Liverpool, Ohio, 19. avgusta. '50 letni Frank Duke si je skušal včeraj s krogljo končati življenje, toda kroglja ni hotela v lobanjo pač pa je odskočila. Bolezen ga je prisilila k obup nemu dejanju. Mr. Zalar v Clevelandu. V sredo se je mudil v Clevelandu Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. Obiskal je tu več članov svoje družine, ki se že dalj časa mudijo tu.
France Pikš se vrnil. Iz stare domovine se je v torek povrnil Mr. Frank Pikš, dobro poznani prijatelj. Dobrodošel, France!
Otrok umrl.v Umrla je 9 let stara Dorothy Fifolt. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz hiše žalosti na 19806 Shawnee Ave. pod vodstvom Fr.' Zakrajšek Iskreno sožalje starišem.

( i
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00
Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00
Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 108. Thu. Aug. 22nd, '29.
Slovenci v Ameriki.
Kakih petdeset let je tega, kar so se začeli Slovenci na-slejevati v Severni Ameriki bolj pogostoma. Sem pa tja je prišel kak posamezni rojak tudi poprej, toda teh ni bilo veliko. Zdaj pa nas je lepo število, in ko bi se naselili vsi skupaj v enem mestu, bi bilo to mesto že precej veliko, pač največje slovensko mesto na svetu. Koliko nas je Slovencev v Severni Ameriki, tega nihče ne ve, toda sodi se, da nas je čez četrt milijona. 'Ko bi mogli enkrat napraviti nekako štetje, bi se lahko dognalo natančno število, koliko nas je, ki smo si izbrali Zedinjene države za svojo novo domovino.
Od Pacifika pa do Atlantika, od kanadske, pa doli do mehiške meje se dobi Slovenca.
Naseljeni smo v pretežni večini po mestih, največja slovenska naselbina je gotovo v Clevelandu, kjer nas je čez 40,000.
Dasi po zgodovini mal narodič, katerega do nedavnega časa skoro nihče ni poznal in upošteval, smo si znali v novi domovini kmalu pridobiti ime. Povsod, kjer prebivajo Slovenci v Zedinjenih državah, vedo zanje tudi takozvani Amerikanci. S svojo pridnostjo, ukaželjnostjo in svojim kremenitim značajem, si je znal Slovenec kmalu dobiti zaupanje Amerikancev, kmalu je bil pripoznan kot dober državljan te velike Unije, kot dober steber ameriške države.
Slovenec je že od narave bistrega uma, rad se uči, rad posnema dobre lastnosti svojega soseda. To je pripomoglo, da nismo Slovenci ostali samo navadni delavci. Slovenske žilave roke so bile povsod dobro došle, ker je vsak podjetnik vedel, da se lahko zanese nanje, dobivali so celo boljše plače kot drugi.
Ustanovili so si svoje časopisje, katerega je Slovenec rad prebiral, se učil in izobraževal. Slovensko časopisje v Ameriki je pokazalo svojemu narodu pot do boljše prosperi-tete, pokazalo in povedalo mu je, da se je treba učiti, izobraževati,-posnemati druge, če se hočemo dvigniti na isto stopnjo, kot so narodi, ki so bili pred nami v tej deželi.
In narod je ubogal, ta se je poprijel trgovine, oni rokodelstva, drugi je šel na farme, tretji je postal celo podjetnik in lastnik tega ali onega podjetja.
In ne samo v raznih podjetjih in trgovini je danes Slovenec v Ameriki, tudi v politiki, v mestnih in državnih službah imamo svoje zastopnike, kjer so vsi spoštovani in priljubljeni, kot pošteni, kot zmožni ljudje.
Tako se je Slovenec v novi domovini vrinil v vse panoge ameriškega življa, tako, da smo sedaj eno, jako potrebno kolo,. ki pomaga voziti voz te velike ameriške republike, čislani in upoštevani od vseh drugih narodnosti, kar se jih nahaja v Zedinjenih državah.
In rojstne domovine ni potreba biti sram svojih sinov, ki jih je poslala za boljšim kruhom po svetu. Ne delamo ji sramote, pač pa čast in lahko se reče, da smo ravno mi, ameriški Slovenci mnogo pripomogli, da tudi drugi narodi več vedo o naši rojstni domovini preko oceana. Saj sodijo o njej po nas, ki smo tu, da mora biti vrla mati, ki je zredila take sine, kot so to ameriški Slovenci.
Mi ostanemo tukaj, v tej novi domovini, ki nas ni sprejela kot mačeha, ampak nam je dala zavetja in kruha. Ni pa s tem rečeno, da smo ali da bomo pozabili svojo rojstno domovino, nasprotno, saj ji pomagamo pri vsaki priliki, kadar je treba pomoči, saj še vedno ljubimo potoke in stezice, livade in loke, kjer smo se igrali kot mali otroci. Toda tukaj imamo sedaj svoj kruh, dober kruh, svoje družine, svoja domovja.
Ostati pa hočemo Slovenci, zvesti svojemu jeziku, vsaj mi, ki smo prišli preko velike luže. Naš jezik v Ameriki še ne bo tako kmalu izumrl, to nam priča naše časopisje, katerega naši rojaki zvesto prebirajo, to nam pričajo naše cerkve in šole, to nam pričajo naši narodni domovi, to nam pričajo naše močne podporne organizacije in društva, to nam pričajo trdna bančna podjetja, naše slovenske trgovine.
Potem pa, ko nas ne bo več, potem pa, najbrže, tudi ameriških Slovenccv ne bo več, vsaj v takem smislu ne, kot smo sedaj. Ostala bo naša zdrava kri, naši otroci, ostala bodo podjetja in trgovine in podporne organizacije, ki so ustanovljene na tako trdni podlagi, da se ne bodo zrušile tako hitro, in katere bodo vodili naši otroci po načrtih svojih starišev naprej, to pa bo vse.
Ostali bodo morda kraji, ulice z imeni, katere smo jim dali mi, sicer pa bo anleriški Slovenec utonil v morje pozabljivosti.
Pa to se še ne bo zgodilo tako hitro, morda v dvajsetih, tridesetih in več letih. Toda zgodilo se bo.
Rojstna domovina nam ne bo dajala novega naraščaja, ker se bodo tudi tam s časoma razmere tako spremile, da jim ne bo treba iti s trebuhom za kruhom, ampak bodo ostali doma.	i ,
To so dejstva in vsi vemo, da je to bridka resnica. Zato j pa moramo mi, ki smo še, živeti v medsebojnem prijateljstvu, podpirati svoje narodne, gospodarske in kulturne usta-! nove, da jih kolikor mogoče dlje obdržimo sebi, ameriškim Slovencem.
To pismo naj cenjeno članstvo in občinstvo pazno prečita, ter naj sodi o tej zadevi.
Iz urada za Vseslovenski katoliški shod v Ameriki:
Lemont, 111., 3. avgusta, 1929. Dragi sobrat predsednik:
Priložen je račun stroškov, ki smo jih imeli za prvi Vseslovenski katoliški shod. V računu je samo les in druga tvarina brez napornega dela. še pri tem smo odbili do skrajnosti. Tako so n. pr. štirje toileti, a v računu sta samo dva, itd., ka kor je razvidno iz računa. Omenim dve veliki lopi in eno malo, katere smo morali postaviti edino zaradi shoda, pa ne pridejo v poštev pri računu.
Moj predlog je bil kakor sem Vam pisal tale: Mi, frančiškani, damo na razpolago prostor za shod, delo naj bi pa dovršili delavci, najeti od odbora. Omenil sem, da bo samostanska družina pomagala po moči, ker vedno ima vsakdo pri nas svoje določeno delo. Kar bi samostanska družina delala za shod, to bi bil zanjo "overtime." Želeli ste pa, da naj samostanska družina izvrši vse delo za shod in odbor bo to plačal.
Redovna družina se je z ve seijem za dobro stvar žrtvovala do skrajne meje in izvršila velikansko delo v nekaj mesecih poleg svojega rednega dela. Zadnje dneve pred shodom so še nekateri dobri naši rojaki iz So. Chicaga in Jolieta prišli pomagat, ker so videli našo stisko in napore. Vendar za vse to delo ne računa redovna družina niti centa; delala je Bogu v čast. in za tako dobro stvar več kakor ji je bilo treba. Pravično pa je—to mora priznati še ta ko zagrizen naš nasprotnik— da se les in drugi materij al plača iz dohodkov shoda. Tega bi nihče ne zahteval, da naj re dovna družin^, $.oleg .svojega velikanskega dela za shod še plača reči, potrebne za ghodj.
Mnogi bi si mislili: Saj so frančiškani dobili tisočake od prehrane in kolekte. Koliko so dobili, sq natančni računi na razpolago. Materijal, zlasti les za shod, se mora plačati čim-preje, ker kompanija zahteva obresti 6 odstotkov za vsak mesec, dokler se ne poplača. Zato prosim za našo skupno korist, poskrbite dragi sobrat predsednik, da se poravnajo priloženi računi.
Vsi smo veseli nad tako sijajno uspelim katoliškem shodom. Vem pa, da Vi, dragi sobrat predsednik, pravično razumete in vpoštevate naš položaj v finančnem oziru. Smo začetniki na ameriških Brezjah, bogati na dolgovih; zdaj pa poleg na-
ven, koliko pripada k shodu.
P. Benigen Snoj,
načelnik izvrševalnega odbora. Cenjeno slovensko ljudstvo:
To, zgoraj priobčeno pismo ne potrebuje nobenega komentarja. V njem je povedano in izraženo vse, kar je treba, da naša slovenska, kakor tudi druga javnost, izve in o tem sodi.
Jaz sem vzel na sebe odgovornost, da sem to pismo v javnosti priobčil. To se mora zgoditi, ker javnost tega dosedaj niti ni vedela in niti pričakovala. Nasprotniki so že davno poprej kričali o profitu na tem shodu ter prerokovali o biznesu in dolarjih. V pismu je jasno povedano, kaj se je storilo in koliko je še dolga, ki mora biti plačan.
Jaz rečem, da smo bili mi za ta ogromni shod nezadostno in vse premalo pripravljeni. Bili smo pa tudi preponižni in pre-zanesljivi, ter za druge predobri. Mi nismo skrbeli, da bi gledali za business vsaj toliko, kolikor je bila naša dolžnost. Ljudje na shodu so se pritoževali, da niso imeli tam prilike, da bi darovali za shod in za stroške, ker je bila prevelika gnječa, ker ni bilo časa ter nobene prilike ; celo kuvert za naslov darovalca niso vsem dali v Le-montu, da bi na ta način kdc ne očital da se je tam prosjačilo, česar pa jaz ne odobravam.
Bil sem priča, ko se je štelo denar, nabran na shodu. Skupna svota je znašala samo $225, a mnogi so sodili, da bo lahko znašala $1,500. Nikdo ni pobiral razun nekaj mož, ki pa niso mogli med vso množico, vse je tako hitro prešlo; reda in siste ma ter mož ni bilo pri.rokah; to je vzrok, da smo doživeli ta ko občuten primanjkljaj, kar pa ni krivda udeležencev shoda, marveč prevelika gnječa, ,na katero Inismo .bili nikakor -pripravljeni, in kakoršne tudi nismo pričakovali.
Vse to zgoraj omenjeno pa nas niti ne oplaši, niti ne poniža, ali diskreditira. Prav je da se je to prineslo na površje in dokazalo, da se ni šlo za dolarje, marveč, da se narodu nekaj pokloni ter priredi, kar še do tega dneva ni v skupnosti doživel.
Rojaki, na noge!
Kaj naj storimo sedaj? Mi ne bomo pustili, da bi redov-niška družina trpela to izgubo! To bi bila naravnost naša kriv da in zanikrnost ter brezbriž nost! Stopimo torej skupaj in poravnajmo dolg, ki mora biti poravnan.
Mnogi niso darovali takrat, dasi so bili pripravljeni, to naj sedaj store. Dopošljejo naj da-

1 Newburske novice I
šili, še občutljivi stroški zaradi! rove v Lemont na isto tajništvo,
shoda, če bi znali, ali hoteli, drugi rojaki vse to tako vpošte-vati kakor Vi, potem bi se ne bali ne za te sedanje stroške, niti ne za prihodnje, temveč navdušeno bi začeli pripravljati za nov samostan in narodni kolegij, ki je tako nujno potreben.
Iskreno Vas pozdravljam, Vaš udani	P. Benigen.
Ilačun stroškov za venski katoliški shod: Oder za Orle in govornike ........................$
Oder za godce............
Lopica za urejevanje
da se njih imena vpiše v adre-sar Spominske knjige. Darujejo naj še društva, ali fare kak dar ki ga mogoče še darovale niso ali pa le mali del.
Pomnite tole: Lemont je središče slovenske katoliške Slovenije v Ameriki, odkoder se pričakuje veliko za bodočnost našega naroda. V Lemontu ničesar za sebe ne potrebujejo; kar rabijo za življenje, to si .s Vseslo-J težkim delom sami pridelajo. iLemontska samostanska druži-i na čuje in dela, dela bolj, kot 614.92 kateri-izmed nas lajikov. Dc-51.96 lajo od rane zore v pozno noč.
Delajo v zavesti za narod in 50.001 Boga. Delajo vestno in požrtvo-
železn. tiketov.......
Dva toileta....................................205.25 valno ter varčno, cla bi prej ko
Dve galeriji in les za	; mogoče postavili narodni kole-
obitje odra............................255.30 gi.j, kjer se bo odgojevala naša
"Droga za zastave (skupno $101.75)
polovica ................
*Blago za (skupno
polovica ................
*Gramoz za cesto (skupno $431.50)
zastave $383.96)
| bodoča inteligenca, ki ,jo krva-j vo potrebujemo za ohranitev 50.87! našega verskega naroda.
Ni treba, da plača eden, ali i da plačata dva prisiljeno, mar-191.98 več da plača narod, za katere-' ; ga blagor smo vse to pripravili j V nadi, da se bo temu klicu'
za parkan............. 100.00 , narod odzval, ostajam v upa-J
---jnju tega pvppričan, ter kličem:j
Skupna svota ........$1,520.28 Bog vas živi! A. Grdina,
*Znači skupni račun. Zra-;	bivši aktivni predsednik.
Nekaj bolj redke so postale te novice i.z newburške naselbine, tako redke, da če bi bila župa taka, bi jo samo pili in ne jedli. Saj če bi imela tapravi "žmah," bi večina ne imela nič proti temu: kaj ne vemo vsi, kako sodimo, če je bilo kje kaj luštno in prijetno, da se izražamo na ta način : Tako je bilo pa fejst, to smo pa pili, pa dobrega! Ne vem, če imajo te novice tudi tak "žmah" — brž da ne! Jih bo pa bolj malo zadosti.
Največja novica, ki jo že vsak ve, je ta, da je Father Oman pustil za nekaj časa tisti poklic, ki ga je Jezus napovedal apostolu Petru: Od-sedaj boš ljudi lovil, pa je šel lovit ribe, pa ne v Erie jezero, te niso zanič, ampak one iz Kanade, kjer imajo kaj mokrega! Ne vem za koga je mokro bolje, ali za ribe ali za ribolovca. Najbrž za tega, da vidi večkrat kar dve, čeprav je samo ena in ima večje upanje, da bo vsaj eno ujel od dveh. Kako bodo lovili, koliko jih ujeli, bo pa že Jaka poročal, saj je vedno zvest svojemu poklicu, tudi pri ribah. Seveda, seveda, samo če ne bo kaj primolčal, pa vse olepšal!
Kot skrben oče je pa Father Oman vse svoje otroke pred odhodom izročil pod varstvo Father Hugo Brena iz Ljubljane, ki se ravno mudi po važnih opravkih v Ameriki. Pri šv. Lovrencu ostane do sobote, nakar odide v Lorain .za nedeljo. Gospod je jako ljubezniv in prijazen z vsakomur, se rad pogovori o starem kraju, o katerem precej ve, ker je pred nedavnim časom prišel od tam. Pobira tu di naročnino za najstarejši slovenski nabožni list-meseč-nik "Cvetje," ki stane z? Amerfko samo $1.00 na leto, za stari kraj pa le 50 centov. Poslužite se te ugodne prilike ter naročite zase tukaj in za svoje v domovini ta tako koristen in poučen ter tudi zanimiv mesečnik. Če od drugod hoče kdo naročiti ta mesečnik, se naj kar oglasi v župnišču v Newburgu, 3547 E. 80th St.
Father Gnidovec pa hodi kar nekako bolj potrto okrog. Kako bi ne, ko se pa njegova muho —, ne, čebeloreja kuja; vsak dan prihaja povedat, koliko novih mrličev ima, pa še za nobenega pogrebnika za take vrste slučajev nc ve. Morda bi mu kdo svetoval, kakega izkušenega čebelo-zdravnika! Ribe so pa vse rake pojedle razen enega, ker vem, da je bil izročen materi zemlji. Bog ne daj, da bi Father Oman pripeljal kakšnih kanadskih rib za naš vodnjak, ker je nevarnost, da bi potem oni, ki so na kanadske ribe vajeni, hodili "fi-šat" kar k nam in bi kanadske lovili, zlatice pa vjeli! Potem bo pa vodnjak kar kmalu prazen.
John Cvet, kdo ga nc pozna, posebno, če jc tako fejst kot ta/fant od fare škocjanske je rad opazoval cvetovc po farmah ter je zagledal cvetico, od katere se ni mogel ločiti. Na Mirtelnovem vrtu tam v Randollu je rasla, pa je sprosil očeta in mater, da so dovolili, da jo presadi. Jaz sem Janez .Cvet, Ti boš pa Ana Cvetica, je rekel, pa je bilo. Pretekli teden sta bila poročena v cerkvi Sv. Lovrenca, nakar jc sledilo veselo gostovanje. Želimo, da dolgo cvetita!
Novi farani so bili sprejeti v faro sv. Lovrenca iz sledečih družin: Mihael-Raymund Šolar, 8006 Union, Tom Gun-die, 9802 Nelson, Edvard Blatnik, 8906 Union, Franc-
Viljem, 8902 Malcomb, Ana-Marija Zaletel, 9901 Orleans, Marija-Alojzija Lindič, 3610 E. 81 st St., Dolores-Blanche Miklauž, Randall, Marija-Jo-žefa Straus, 3754 E. 77th St. Čestitamo starišem in jim želimo, da bi jim vsi ti nagajiv-čki in nagajivčke bili vedno v veselje!
Okrog šole je te dni vse živo: matere vodijo svoje zvedave paglavčke in punčke vpisovat v šolo. Dekleta pa ribajo po sobah in sestre jim pomagajo, le da je deklet vse premalo za tako delo. Ni pravično, da so vedno samo od enih in istih hiš! Fantiči pa pridno donašajo vodo. Šolski prostori se pripravljajo, kmalu bo treba zopet vpreči. Ni vseeno,, kam gredo Vaši otroci v šolo, zapomnite si stariši to! Kedaj vendar bo ta zavest med našim ljudstvom prišla do veljave in se bo dosledno izvajalo načelo: Za katoliškega otroka je katoliška šola?
Po cerkvenih prostorih v Maple Heights. Mr. Lipoglav-šek nekaj hodi okrog, meri in računa ter koplje in polaga temelje. Kaj pa bo? Nova plesna dvorana! Ha, folks, to bo nekaj za mladino! V teku enega mesca bo gotova in za otvoritev bo cerkev priredila izredno veselico zadnjo nedeljo v septembru.
Nekaj prav odličnega namerava prirediti Narodni Dom na prvo nedeljo v septembru : banket kakoršnega Newburg še ni videl. Je pa tudi povod za ta banket tak, da ga še tudi ni bilo večjega: na banki je plačan ves dolg in delničarji ste sami gospodarji pri Domu. Dolžnost vsakega zavednega delničarja je, da s.e tega banketa udeleži. Pa tudi vsi drugi prijatelji Nar. Doma so dobrodošli. Vstopnice se prodajajo menda samo do 27. avgusta: dobite jih v Nar. Domu.
Krvave rože
Ako potujete z Dunaja v Prago, opazite v bližini zadnje postaje Benešova velik park in gozdove, ki se izgubljajo na obzorju. To je zgodovinski park gradu Konopi-šta, kjer je živel avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo družino v času. ko se je začel vse bolj in bolj pečati s politiko in zbirati v svojih rokah niti političnega življenja v Srednji Evropi.
Potovanje Franca Ferdinanda v Sarajevo in streli Gavrila Principa nikakor niso bili pravi, temeljni vzrok svetovni vojni, marveč so dali le povod, da je svetovna vojna preje zavihrala, nego so bili mislili tisti, ki so jo smatrali kot neizbežno in se računali s tem, da morata Nemčija,in Avstroogrska iz-koristtii trenotek, ko "Rusija še ni pripravljena."
Malo pred odhodom prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Bosno, je bil dobil grad Konpoišt s svojim ogromnim parkom na bregu velikega jezera znamenite, lenavadne goste. V posete so prišli cesar Viljem, admiral Tirpitz in general Konrad v Hotzendorf — kovači svetovne vojne. Javnosti se je ta obisk pojasnil kar najbolj nedolžno: gospodje so si prišli ogledat glasovite aleje vrt nic v grajskem rozariju. Tisto usodno pomlad 1. 1914. so rože v Konopištu nekam slabo uspevale, zato so se pa kak mesec nato bohotno razcvetele po evropskih bojiščih strašne krvave rože. . .
Nihče razen neposrednih udeležencev ni vedel točno, o čem se jc govorilo tedaj na bregovih tihega jezera, toda nihče ne dvomi, da se je tedaj tamkaj spočela svetovna vojna. Franc Ferdinand je gorel od želje, da bi aktivno sodeloval v politiki, ker ga te-
danje notranje in zunanja stanje monarhije ni zadovoljevalo in tudi .zadovoljevati ni moglo. Gotovo je že tedaj računal z najresnejšimi možnostmi, ni pa vedel, da bo prav sam osebno neposreden povod za tisto veliko tragedijo, ki jo je smatral za neizbežno, a njen izid pač drugače zamišljal.
Kakor so izpovedale osebe, ki so se tedaj nahajale v Konopištu, so trajala glavna po> svetovanja dva dni. Dne 13. junija 1914 je plavi cesarski vlak odpeljal iz Konopišta cesarja Viljema II. in po nje' govern odhodu se je zgodilo, kar je skrajno presenetilo vse okoliško prebivalstvo: Franc Ferdinand se je popolnoma izpremenil. Iz prejšnjega molčečega in mračnega človeka je postal naenkrat jako prijazen gospodar, ki se je trudil, da bi prišel z ljudstvom v ožji stik. Preje strogo zaprti park se je široko odprl obiskovalcem in sprejemal na tisoče ljudi, ki so se čudili krasnemu rozariju, divnim angleškim drevoredom, gozd nim stezam in tihemu jezeru. Nihče ni pojmil te nenadne izpremembe. Ali je želel Franc Ferdinand postati popularen?
Toda za to "zbližanje prestolonaslednika z ljudstvom" ni bilo več mnogo časa. Vrvenje v parku Konopišta se je kmalu nehalo. Začele so se priprave za odhod Franca Ferdinanda na manevre v kraje blizu srbske meje. Tedaj so došla tudi že opozorila, da se na nadvojvoda pripravlja atentat. Sam je želel potovanje odložiti, toda armad-no poveljstvo je vstrajalo na tem, da pride prestolonaslednik k četam. Moral je ubo-gati.
Pripovedujejo, da je našel kurir Franca Ferdinanda, ko mu je prinesel najvišji ukaz, da se mora udeležiti manevrov v Bosni — v grajski kapeli. Ko je zvedela prestolo-naslednikova žena Sofija, voj-vodinja Hohenberg, za kurirjev prihod, je hitela v kapelo, da bi zvedela, kakšne vesti je prinesel. Franc Ferdinand ji je rekel, da mora v Bosno, nakar je Sofija izjavila: "Jaz grem s teboj. . ."
Dne 28. junija so v Konopištu že vedeli o sarajevskem atentatu. Vest je izzvala silen utis; vsi so čutili, da se poraja nekaj silnega, neizbežnega.
Sedaj je vse to že prošlost. Grad Konopišt in park sta ohranjena v onem stanju, kakor je bilo ob obhodu Franca Ferdinanda v Bosno. V gradu je ostala nedotaknjena tudi vsa oprema. ' Postelje so pokrite. V otroški sobi leži na mizi odprta mladinska knjiga, a s sten zro na nas slike cesarjev in princev.
Ogromno jezero je prav tako tiho kakor pred 15 leti; neizpremenjena je tudi njegova okolica, kajti vihar, ki ga je izzval Franc Ferdinand, ni segel neposredno do Konopišta . . . Pač pa je naravni vihar prav za petnajstletnico svetovne vojne zacliv-jal nad gozdovi in porušil mnogo mogočnih dreves.
1SK0VINE
T
od najmanjše do največje za
* DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično modema slovenska unijska. tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO


VESTI IZ DOMOVINE
Ne veš ne ure, ne dneva!
Tu je nastanjen oddelek vojakov geografskega instituta. Med temi je bil tudi Slovenec 27 letni Janez Eržen iz Žab-nice pri Škofji Loki kot sluga pri višjem častniku. Ker je njegov gospod v soboto 20. jul. odšel po opravkih v Celje, je imel Janez čas, da se je šel popoldne kopat v Savo pri Blanci. Nesreča pa je hotela, da je pri skoku v vodo tako nesrečno zadel z glavo ob skalo, da je smrtno nevarno ranjenega odneslo. Vsaka pomoč je bila izključena. Potegnili so ga šele v nedeljo dopoldne iz vode tu pri Krškem. Truplo je ležalo v mrtvašnici na tukajšnjem mestnem pokopališču, kjer je blio danes pokopano na svečan način. Ob navzočnosti domačega g. Župnika in kapucinskega p. gvardijana je blagoslovil truplo leskovški gosp. dekan. Poseben sijaj je dala pogrebu navzočnost g. generala Boškoviča v prisotnosti mnogih častnikov in godba mestne požarne hrambe, ki je igrala pokojniku v slovo več genljivih žalostink. Najbolj genljiv prizor pa je bil, ko je navzoča 70 letna mati ponesrečenega sina zadnjikrat naredila križ v slovo na njegovo krsto v velikih skrbeh za njegovo neumrjočo dušo. Sin je namreč bil že celo desetletje z doma in si je dokler ni nastopil vojaščine kot rudar služil kruh po južnih krajih države. Pa molitev materina ga je spremljala vsepovsod in to naj ji, osiroteli, daje upanje, da je bih sodba božja njenemu ljubljencu milostljiva! — V njenem imenu pa vsem, ki so pripomogli k lepemu pogrebu stoteren: Bog plačaj! — in vsem, ki bero o nesreči: Bodi pripravljen, ker ne veš ne ure, ne dneva!
Letina ob Kolpi. Letošnja košnja je končana. Sena je precej več nego lani. Sploh vsa letina dobro kaže, zlasti krompir in koruza. Tudi žito bi bilo dobro, da ni toliko miši, ki delajo silno škodo; na nekaterih njivah so uničile skoraj ves pridelek. Take mišje nadloge pri nas nihče ne'pomni in ljudje ne vedo, kako bi si pomagali. Zadnje tedne je jako lepo vreme, ki pa grozi s sušo, če ne bo kaj kmalu dežja. V teh julijskih dneh sploh pri nas rada pritisne Suša.
Vzgled pasje zvestobe. Gosp. Arzenšek, podjetnik avtobusne vožnje, ki je umrl niesca aprila, je nekoč dobil mladega psa volčje pasme, ki ga je spremljal kot varuh in tovariš po vseh njegovih po-j'n. Gospodar je psa imel ze-lo rad, pes pa se je svojemu gospodarju za njegovo naklonjenost oddolžil z zvestobo. Ko je gospodar umrl, je Pes ostal sam in žalosten, kakor bi čutil, da ni več gospodarja. Ljudje v Trbovljah so poznali psa, ki je tekel °krog, toda nič posebnega niso našli na njem. Nekega dne pa je nekdo povedal, da več dni opazuje psa, da vsak večer odhaja ob gotovi uri na pokopališče, kjer ostaja dalj časa. Začeli so se za Psa zanimati tudi drugi in ugotovili, da pes res vsak večer obišče na pokopališču grob svojega umrlega gospodarja ter ostaja tam kake pol ure. Potem pa se vrača po poti za hišami čez travnik zopet domov. Nekateri so poskušali psa zvabiti k sebi, ko jc odhajal na pokopališče. Nobeno vabilo ga ni odvrnilo °d njegove poti. Metali so niu že meso in kosti, da bi ga odvrnili. Vse brezuspešno! Ko pes koraka na pokopališče, se ne dotakne ne mesa ne kosti. Ta ganljivi zgled pasje zvestobe svojemu gospo-
darju je marsikoga ganil, vsem pa potrdil žalostno resnico, ki jo vidimo vsak dan okrog sebe: Mnogo, mnogo ljudi je med nami, ki svojim živim bližnjim in najbližnjim niso tako zvesti, kakor je zvest ta pes svojemu umrlemu' gospodarju.
Smrtna kosa. Na Razdrtem pri Postojni je umrl 15. julija t. 1. po dolgi in mučni bolezni občeznani narodnjak, posestnik in dolgoletni hre-' noviški župan g. Filip Kavčič, star 71 let.
-o-
Sin ustrelil svojega očeta
V Janovicah v Krkonoših so našli v njegovem gradu umorjenega 56-letnega grofa Eber-harda Stolberg-Wernigerode. Ob tričert na 11 zvečer je nenadoma počil v grofovi delovni sobi strel. Od vseh strani so prihiteli grofovi uslužbenci, ki so našli grofa sedečega na stolu pred pisalno mizo. Zdelo se jer da še dela. Ko so ljudje prišli bližje, so s strahom zapazili, da je grof ustreljen v glavo. Takoj so alarmirali krajevno policijo, ki je zapečatila sobo, v kateri je bil izvršen zločin.
Drugi dan na vse zgodaj je prišla sodna komisija, ki je ves dan preiskovala. Prvotno so mislili, da so zločin izvršili vlomilci, kasneje je pa prišla komisija do prepričanja, da se mora zločinec nahajati med prebivalci gradu. Za to govori cela vrsta okoliščin: Lovska puška, s katero je bil grof ustreljen, je bila vzeta iz omare, ki se nahaja v grofovi delovni sobi, torej v sobi kjer so našli grofa ustreljenega, sedečega za pisalno mizo. Krogla je zadela zadaj v glavo in je izstopila pri očesu. Vlomile? torej ne pridejo v poštev, marveč samo storilec, ki ga je grof dobro poznal in od katerega se ni dal motiti.
DNEVNE VESTI.
Praznovanje 40. letnice.
En cel bus prijateljev se je preteklo nedeljo pripeljal na farmo Mr. Jos. Gramca, Geneva, Ohio, kjer so presenetili soprogo Mrs. Mary Grame za njen 40 letni rojstni dan. S seboj so pripeljali ogromen "cake" s svečkami, in v veseli družbi so se dobro in pošteno zabavali. Tudi mi pošiljamo Mrs. Grame naše prav iskrene čestitke k rojstnemu dnevu, sicer nekoliko pozno, toda menda bodo ravno tako dobrodošle!
Farmarski piknik.
V	torek popoldne, 20. avgusta, so imeli naši slovenski farmarji i.z Geneve, Madison in okolice svoj privatni piknik. Naš reporter pravi, da so bili pri Tonetu Debevcu. In kadar so tam, je Tone ži-dane volje. Če je kdo potreben počitka in razvedrila, so gotovo naši farmarji v tem času.
Fisher Body Co.
V	tovarni Fisher Body Co., kjer je zaposljenih mnogo stotin naših Slovencev, je nastala pretekli torek mala eksplozija, ki je ranila tri delav ce. Eksplodiral je neki kotel. Nihče ni nevarno ranjen. Škoda znaša $5000.00, in je kompanija dobila takoj po razstrelbi delavce iz Detroi-ta, ki so prišli sem z .zrakoplovom, da so popravili škodo.
Nov naročnik.
Mrs. Pustotnik, 6926 Hec-ker Ave. nam je te dni dobila novega naročnika, za kar ji izrekamo lepo zahvalo.
Vabilo
na vrtno veselico, ki jo priredi društvo Zarja Svobode št. 93 S. N. P. J. v nedeljo 25. avgusta na farmi A. Goriška, na Green Rd. v Randallu. Izvrstna postrežba za mlade in stare. Prosta zabava in izvrstna godba za ples. K obilni vdeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Prodati se mora
slaščičarna na zelo prometnem prostoru, poleg gledališča, šole in cerkve. Oprava prvovrstna, najemnina nizka. Proda se samo za gotov denar. 8117 St. Clair Ave.	(108
Naznanjam rojakom
da prevzamem vsakovrstna hiš na popravila na pogodbo ali pa na uro. Prevzamem mala in večja dela, kakor želite. Izdelujem garaže ali pa nove hiše. Cenjenim rojakom se uljudno priporočam za obila naročila Oglasite se pri
CARL CENTA 1256 E. 60th St. Stavbeni mizar in tesar (108
Naprodaj
je nova hiša za dve družini, na 18906 Ironwood Ave., blizu St. Clair Ave.; $1,000 takoj, ali se pa zamenja za lot in manjšo hišo. Kotowski, Tel. EVergreen 4400.	(112
Sin umorjenega, 28-letni grof Kristijan pravi, da je z morilcem zadel skupaj na hodniku, Trdi, da ga je ta, še preden se je zavedel, kaj se godi, udaril po prsih in na glavo s tako silo, da je komaj še mogel zakli-cati na pomoč, nakar se je nevesten zgrudil na tla.
Ponovno zaslišan je grofov sin Kristijan izjavil, da je bila da pol desetih zvečer pri pokojnem grofu v pisarni njegova soproga. Ko je ta odšla spat v gornje nadstropje, sta se oče in sin še del j časa pogovarjala in brala. Ob tričetrt na 11 je sin vstal in šel na hodnik. Tam sta ga dve osebi, ki ju pa ni videl, napadli, davili in z neko eekočino omamili. Ko se je zopet zavedel, je v strahu bežal k okoli 100 metrov oddaljenemu gospodarskemu poslopju in se tam zatekel h kočij aševi
družini. Strela ni slišal. Zdravnik, ki je grofovega sina Kristijana preiskal, pa ni našel nobenih sledov, ki bi potrdili njegovo izjavo, da sta ga napadalca davila, še manj pa sledove kake tekočine, ki bi ga omamila.
Sodna komisija je zaenkrat prepričana, da pokojnega grofa ni mogel nihče drugi usteliti kot lijegov sin Kristijan, posebno še, ker se je dognalo, da ob času zločina ni bilo v poslopju, kjer je bil grof umorjen, nikogar drugega kakor grof, njegova soproga, ki pa je že eno uro pred zločinom odšla spat in pa grofov sin Kristijan. Po zimi so namreč vsi trije stanovali v zimskem poslopju, vse ostalo osebje pa v 20 metrov oddaljenem gradu.
Najnovejša vest javlja, da so grofa Kristijana aretirali in odvedli v preiskovalni zapor v Hirschberg.
Umdrjeni grof Stolberg je bil med ljudstvom splošno priljubljen. Imel je devet otrok.
od katerih je bil samo najstarejši Kristijan doma, vsi ostali pa so v raznih šolah in na vse učiliščih.
MALI OGLASI
Popravek
V zadnji Zahvali dr. Slovenske Ženske Zveze št. 14, Nottingham, Ohio, ob blagoslovitvi zastave, je bilo izpuščeno, da se zahvalimo tudi Mr. and Mrs. Svetek za njih trud, ker so šli na železniško postajo po našei častne gostinje, ki so prišle iz Chicage. Vozili so jih okoli prijateljev, kot tudi botra in bo-terco naše zastave, katere so vozili brezplačno. Zahvaliti se je tudi deklicam, ki so dekla-mirale, in sicer Alice Plevnik, Ida Punčoh, naši botri in Frances Klain, naši gl. tajnici Mrs. Gottlieb iz Chicage. še enkrat lepa hvala vsem!
J. Nagode, tajnica.
Preselitev
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da se v soboto preselim iz E. 61st St. na novi naslov na 930 Nye Rd. Vsem rojakom se ob tej priliki uljudno priporočam. Steve Lunder.	(108
Imenik raznih društev.
DR. SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Mary Hochevar, 1206 E. 74th St., Tel. Penn 1151-M druga tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St., Tel. Ken-more 1771-W; blagajnica Katarina Perme, zdravniki: dr. J. M. Seliskar, dr. M. Oman, dr. L. J. Permen. Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer.
SAM. DR. SV. JOŽEFA
Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St; podpredsednik Jos. Laurič, 7108 St. Clair Ave; tajnik John Germ, 1089 E. 64th St.; blagajnik Jos. Erbe-žnik, 6215 Carl Ave; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St; zastopnika Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St., Collinwood, George Kofalt, 2038 W. 105th St., West Side. Nadzorniki: John H. Urbas, Anton Zakrajšek in Frank Zakrajšek. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v starem poslopju S. N. Doma, soba št. 3.
SLOV. PEV. POD. DRUŠTVO ZVON.
Predsednik Andrew Žagar, Podpred. Andrew Kržin, tajnik Syvester Paulin 3711 E. 77th St., blagajnik Joseph Plute, zapis. Anton Mrljač, nadzorniki Domin Blatnik, Mike Vrček, Mary Gregorčič, pevovodja Primož Kogoj 6518 Edna Ave. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dppodne v S. N. Domu v Newburghu
SAM. DR. SLOVENIJA
Predsednik Louis Tomše, 3846 St. Clair Ave; tajnik Jos. Derenda, 5334 Spencer Ave; blagajnik John Fortuna 1401 E. 47th St; zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v starem poslopju S. N. Doma.
re, Anton Russ, in za S. N. D. v Maple Heights Jos. Plut. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. D. v Newburgu.
SAM DR. ŽUŽEMBERK Predsednik Roman Maver, 17601 Harland Ave., podpredsednica Theresa Jakšič, 1045 E. 67th St., tajnik Jos. Šlogar, 1152 E. 63rd St, blagajnik John Pintar, 1188 E. 176th St., zapisni-karica Anna Maver. Nadzornice: Mary Unetich, Mary Maver. — Seje vsako prvo sredo ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani.
DR. SV. ANTONA, št. 138 C. K. of O.
Predsednik Anton Skulj, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anton Skuly Jr., 1063 Addison Rd., tajnik-zapisnikar Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave., blagajnik Ignac Stepic, 1225 Norwood Rd. Nadzorniki: Jos. Hrovat, John Hrovat in John Strle. Redar Anton Gregorač, vratar Fr. Čelesnik, zastavonoša Fr. Čelesnik. Mesečne seje se vrše vsak 3. pondeljek v mesecu ob 7.30 zvečer v stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Fr. Brancel, tajnik Louis Eckart, 1077 E. 66th St., blagajnik Jos. Mar-kovich, 1376 E. 43rd St. Zapisnikar Mike Luknar. Nadzorniki: Fr. Kuhar, Andy Lekšan, Ignac Luznar. Zastavonoša John Lesar, zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Perme. Društvo plačuje S8.00 na teden bolniške podpore in $75.00 smrtnine. Mesečnina je samo $1.00. Društvo priredi časten pogreb za umrlim bratom. Več poizveste pri vsakem članu. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 9. uri dooold. v S. N. Domu, soba št. 3. Vabijo se rojaki od 16. do 45. leta za pristop.
Stanovanje
se da v najem, tri sobe, na 1176 E. 61st St. Pozve se na 6416 Carl Ave.	(110
Izučen mesar
dobi takoj delo pri Slovenski Delavski Zadružni Zvezi ako vpraša na 667 E. 152d St. (108
Ugodna prilika
Naprodaj je prav lepa hiša za dve družini; lot 53x120; na E. 102. cesti. Cena je samo $5,500. Krasna prilika. Rent na mesec $60. Pokličite EDdy 3844-J.	(109
Posebna vožnja
V sredo 28. avgusta odpeljem z velikim trukom. v Detroit, in kdor ima kaj tja poslati, lahko pošlje sedaj za polovično ceno. To velja samo za Detroit, ker iz Detroit bom imel truk polno naložen. Priporočam se tudi rojakom za selitev in prevažanje na vse kraje.
J. OBLAK 1161 E. 61st St.
Tel. IIEnderson 2730. .
Sprejme se
na stanovanje in hrano tri do štiri poštene in snažne fante. Oglasite se na 1056 E. 61st St.
(108
DR. SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ.
Predsednik Anto'n Miklavčič, 11006 Revere Ave; podpredsednik Jos. Mik-lich, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St; drugi tajnik John Kadan, zapisnikar J. Zimerman, blagajnik Math Zupančič, 3549 E. 81st St; nadzorniki: V. Volčanšek, St. Kužnik. John Kužnik ml., vratar Anton Kovač. Zastopnika za Nar. Dom v Newburgu John Kužnik in John Peskar, zastopnika za Nar. Dom v Maple Heights: Dominik Blatnik. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri oop. Društveni zdravnik je dr. Anthony Perko.
Soba
se da v najem za enega fanta. 5909 Prosser Ave.	(108
SAM. DR. LOŽKA DOLINA
Preds. Jernej Krašovec, 1192 Norwood Rd.; podpreds. Frank Nelc, blag. in zapis. John Speh Jr., tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaeffer Ave., maršal Frank Kranjc. Računski nadzorniki: John Krašovec, John Sterle, Frank Baraga. Drutvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v S. N. Domu, staro poslopje, soba št. 4. V društvo se sprejema člane v starosti od 16. do 45. leta. Društvo plačuje $7.00 na teden bolniške p6Hpore in $200 smrtnine za $1.00 mesečnine.
DR. SV. KATARINE, št. 29 Z. S. Z.
Predsednica Margaret Vintar, ood-predsednica Mary Zupančič, tajnica Mary Stefančič, 5433 Homer Ave., za-pisnikarica Rose Grebene, blagajničar-ka Mary Hochevar, rediteljica Martha Korelec. Nadzornice: Frances Ponik-var, Frances Antončič, Mary Hočevar. Zdravnika dr. M. F. Oman in dr. F. J. Kern. Zastavonoša Fr. Grebene. Društvo zboruje vsak drugi pondeljek v mesecu v starem poslopju S. N. Doma, soba št. 4.
DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsed. John Levstik, 646 E. 115th St, podpreds. Jernej Krašovec, I. tajnik John Pirnat, 1256 E. 61. St., II. tajnik Andrej Čampa, blagajnik John Martinčič, 1037 E. 61. St. Nadzorniki: John Krašovec, And. Tekavec, Frank Baraga. Pomož. tajnik Fr. Levstik. Maršal Ant. Zaje, vratar Ant. Pevec. Zdravnik dr. Seliškar, 6129 St. Clair Ave. Drušvto zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. ob 1. uri pop. v dvorani št. 1.
DRUŠTVO Z. M. B.
Društvo je na dobri finančni podla gi. Sprejema mladeniče in može od 16. do 33. leta ter plačuje $7.00 tedenske podpore. Asesment je samo 75c mesečno.
Andy Sadar predsednik, Jossip Po-grajc podpredsednik, Josip Centa, 1175 Addison Rd. tajnik in zapisnikar, Jos. Glavich finančni tajnik, Jos. Perko redar. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. D., v starem poslopju soba št. 4
GRDINA'S SHOPPE
■HUBflBMHMWHHBHBMW
Popolna zaloga oblak in vse opreme za naraste in družice
Beauty Parlor
Vedno na]moderna]ii ženski klobuki.
TiiotIh zaprta Tsalca araia HI-ikosl cela lata.
6111 ST. CLAIR AVE. Telefona: Randolph 3030.
(M. Thu. S.)
DRUŠTVO CARNIOLA TENT 1288 The Maccabees
Urad v S. N. Domu, staro poslopje, soba št. 5.
Uradni dnevi vsak torek in četrtek od pol 7 do 8 ure zvečer.
Asesment se pobira vsako prvo in zadnjo soboto v mesecu. Pobira se tudi na vsakega 25. in na društveni seji. Na domu ne vzamem asesmenta ,ker v ta namen ima društvo svoj urad v S. N. Domu.
John Tavčar Tel. Florida 0545-J
(M. Thu.
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela^ iz medenine in bakra. Točna postrežba ob vsakem času. Se priporočam za obila naročila.
COMPLETE SHEET METAL WORKS
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St. RAndolph 4736
(Tue. Thu.)
SLOVENSKI NAR. DOM Newburg.
Direktorij za leto 1929: Jos. Lekan predsednik, Andrej Slak podpredsednik, Florijan Cesar tajnik, Fr. Kužnik blagajnik, Louis Supan zapisnikar. Nadzorniki: Jos. Plut, Louis Ferfolia in Jos. Košak. Direktorji: Rev. Albin Gnidovec, John Rogel, Jos. Kenik, Mike Vrček, Dom. Blatnik, Jos. Vrček, Jos. Perčun, Jos. Blatnik. Oddajajo se velike in male dvorane za seje, veselice in vsakovrstne prireditve. Cene so nizke. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vršijo vsak 2. torek v mesecu ob 7. zvečer.
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
8131 ST. CLAIR AVE. V Knauaovem poalopju Nad North American banko Vhod »amo iz 62. cesta Govorilno alovenako. 10 lat a« St. Clair Ave.
(M. Thu. S.)
Slovenska mesnic«
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
St. Clair Market stojnic« 18—20.
(Thu.)
DR. CARNIOLA, HIVE, 193, T. M.
Commander Jennie Dolenc, past commander Frances Babnik, Lieut, commander Helen Simončič, record keeper Julia Brezovar, 1173 E. 60th St., finance keeper Fronces Žugel, 6308 Carl Ave. Nadzornice: Frances Babnik, Anna Erbeznik, Anna Boldan. Zdravniki: dr. F. J. Kern in dr. M. F. Oman. V društvo se sprejemajo članice od 16. do 45. leta, za bolniško ood-poro, za smrtnino do 60. leta. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci do 16. leta. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu Asesment se pobira tudi vsako tretjo sredo v mesecu in 25. dne v mesecu v S. N. Domu od 6. do 8. zvečer .
Preselitev!
Spodaj podpisana tajnica naznanjam, da sem se preselila iz 7101 Union Ave. na 10323 Union Ave. Toliko članicam društva Kraljica Miru št. 24 S. D. Z. v naznanje.
Anna M. Supan.
SE NI TREBA
nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave.
Iz urada
tajnika dr. Carniola Tent št. 1288 The Maccabees: Pozor, Makabejci! V nedeljo 25. avgusta se vrši redna seja našega društva, ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu. Vse vas pozivljem, da se te seje vdeležite v polnem številu. V soboto 24. avgusta bom pričel pobirati asesment ob 3. uri po poldne, in sicer v društvenem uradu, in od 5. ure naprej pa v novem poslopju S. N. Doma. Da se prihrani malo drenja zvečer, apeliram na članstvo, da pridete plačat popoldne ob go rej navedenem času. Obenen prosim, da plačate vsi, ki imate plačati ta mesec. S sobratskim pozdravom,
J. Tavčar, tajnik-
(Thu.)
DR. SV. VIDA, ŠT. 25. KSKJ.
Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St., tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St., bol. obiskovalec Jos. Ogrin, 9020 Parmelee Ave. Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Perme. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri pop. Asesment se pobira na seji samo od 10. dop. do 3. ure pop. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16 do 55 leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250.00 do $2000. Bolniška podpora je $7.00 ali $14.00 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po društvenih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Ce hočete delo poceni in pošteno, pokličito mene.
Randolph 5188
(Thu. F.)c
Posebnost!
La Salle Realty Co. naznanja: Hiša, ki smo jo oglaševali zadnji teden naprodaj za $2800, je prodana rojaku iz E 63. ceste. Sedaj pa imamo zo-pet naprodaj hišo, 6 sob, ki je bila zgrajena pred dvema letoma in pol za $7,700. Banka je izvršila v tej hiši najnovejše naprave, vse v redu, nova tla ip papir. Prodamo to hišo za $6,000. Hiša je blizu La Salle gledališča. Ii) še epa hiša naprodaj, 5 sob, bungalow; cena samo $5,700. Samo $750 takoj, drugo kot rent.
F. J. TURK La Salle Realty Co. 830 E. 185th St. KEnmore 3425.
(avg.22*24-36-28-30)
DR. CARNIOLA TENT, 1288 T. M.
Predsednik Jos. Babnik, 1023 E. 72nd St; podpredsednik Jos. Sušnik, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St; blagajnik Jos. Skuk, 6409 St. Clair Ave ;zapisnikar Ivan Avsec, 1084 E. 67th St. Računski nadzorni odbor: Felix Štrumbelj, Ignac Luznar, Anton Zupan. Bolniški odbor: Louis Katern, Frank Jazbec, John Tony, Math Kern. Zdravniki dr. F. J. Kern, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme. Seje vsako 4. nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 9 uri dopoldne.
LOVSKO POD. DR. SV. EVSTAHIJA
Predsednik Fr. Aupič, podpredsednik Rud. Orl, tajnik Henry F. Kranz, 6113 St. Clair Ave., podtajnik Frank Praznik, blagajnik Fr. Lušin, 387 E. 169th St., zapisnikar Fr. Pctrič, nadzorniki: Fra'nk Praznik, John Renko in Frank Lesar. Bolniški odbor: John Komin. Zastavonoša Fr. Podlipec, pomočnik Jos. Komin. Zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani.
DVOR BARAGA, NO. 1317 C. O. F.
Nadborštnar Fr. Perme Sr., 1133 Norwood Rd., podborštnar A. Hlapše, tajnik-zapisnikar Anthony J. Fortuna, fin. tajnik Steve Lunder, 1236 E. 61st St., blagajnik John Zupan. Nadzorniki: C. Baznik, John Fabijan, Lawrence J. Zupančič. Zdravnika: dr. Seliškar in dr. L. (. Perme. Bolniški obiskovalec Fr. Perme Sr., 1133 Norwood Rd. V slučaju bolezni se naj bolnik javi na domu pri bolniškem obiskovalcu, ne pa pri drugih uradnikih. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. Zavaruje se od $500 do $3000.00 po-smrtnine in $7.00 bolniške podpore na teden. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu v šolski dvorani sv. Vida ob 7.30 zvečer.
DR. SV. KRISTINE št. 219 KSKJ.
Euclid, O.
Predsed. John Bradač, 20074 East Miller Ave; podpreds. Val. Vidmar, tajnica Rosie Zdešar, 20601 Arbor Ave; blagajnik Mart. Korošec, 22376 Ivan Ave; zapisnikarica Uršula Žarn. Nadzorniki: john Gabrcnja, George Haliopc, Frank Pink. Zdravnik dr. J. L. Perme. Seje se vrše v pritličju šole sv. Kristine vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne.
AJ.Budnick&Co.
«	ZANESLJIVI
PLUMBERJI
DR. SV. NEŽE ŠT. 139 C. K. of O.
Predsednica Mary Peterlin, podpredsednica Terezija Kostanjšek, tajnica in zapisnikarica Frances Skulj, 1099 E. 71st St., finančna taj'nica Jennie Mele, 6806 Bonna Ave., blagajničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd., nadzornice: Mary Skulj, Mary Grdina, Mary Peterlin, vratarica Frances Ka-sunič. Zdravnika dr. J. M. Seliškar in dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsako 3. si'edo v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7.30 zvečer.	_
DR. SV. ANTONA PAD. Newburg.
Predsednik Louis Gliha, podpredsednik Jos. Lekan, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., pomožni tajnik in zapisnikar Frank Papež, blagajnik Fr. Marinčič. Nadzorniki: Fra'nk Zore, Anton Rusg, Frank Perko. Zastopniki S. N- Dom v Newburgu Frank žo-
ZDRUŽENA DRUŠTVA ZA NOVO CERKEV SV. VIDA
Predsednik Jos. Ponikvar, 1030 E. 71st St; podpreds. Domjan Tomažin, tajnik Louis Prijatelj, zapisnikar Jos. Perpar, namestnica Julia Brezovar, blagajnika Jos. Hrovat in John Hrovat, nadzorniki: Louis Zakrajšek, Ignac Luznar in Eva Peterlin. Zastopniki n zastopnice združenih društev zborujejo vsako 4. sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7.30 zvečer.
Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna phunberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave.
Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu. F.)
I	JOHN M. HOČEVAR 4
*	SLOVENSKI
t	ZEMLJOMEREC IN
t	CIVILNI INŽENIR
•i*
t	Slov. Narodni Dom
1	6119 ST. CLAIR AVE.
•I-	Randolph 3896
f
5*	Na domu:
'}	1137 E. 168th STREET ±
?	Kenmore 0616 N	❖
4.	(Thu.) 4«
SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Heights, O.
Direktorij za leto 1929 je: Vincent Zimšek, predsed.; Andrew Režin tajnik, Frank Legan blagajnik. Anton Gorenc prodajalec delnic, Fr. Olkar zapisnikar. Martin Martinšek, Louis Kostelic, Anton Steržaj, Frank Gorše, Joe Legan, Louis Lipoglavsek, Mike Femec, Ludwig Vrček, Frank Vrček, john Breznikar, Rudy Novak, namestnik. — Direktorske seje se vrše vsako 2. nedeljo ob 7. uri zvečer na 15901 Raymond St. Maple Hts, O.
Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co.
LEO KAUSEK in FRANK KOVACH, lastnika.
Fino čiščenje, likanje in popravljanje oblek.
15210 SARANAC RD. Glenville 4746.
(Thu.)
BRAZIS BROS.
FINE OBLEKE IN VRHNJE
SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave.
(M. T*u. 5.).

539123485323232391232323234848232302020123232353235353232348234823485348232323234823230200000202234800


—	Da, pravi Porthos, vlo-inimo vrata in planimo nanj!
—	Nikakor ne, odvrne d'Artagnan, nič ne vlomimo in ne bomo delali ropota, ropot, prikliče ljudi! Zakaj če je Mordaunt tu s svojim vrlim gospodom, kakor trdi Grimand, potem se gotovo skriva kakih petdeset kora kov od tu posadka kirasirjev. Hola, Grimand, pridite sem in skušajte stati na svojih nogah!
Grimand se približa. 2 zavestjo se mu je vrnila tudi srditost, a bil je trden.
—	Prav, nadaljuje d'Artagnan; splezajte sedaj vnovič na ta balkon in povejte nam, če je Mordaunt še v družbi, če se pripravlja na odhod ali v posteljo; če je v družbi, počakamo, da bo sam; če odhaja, ga primerno pri odhodu; če ostane tu, vlomimo okno. To je na vsak način manj hrupno in lažje, nego vlomiti vrata.
Grimand začne tiho pleza ti proti oknu.
—	Varujta drugi izhod, Athos in Aramis; midva s Porthosom ostaneva tu.
Prijatelja ubogata.
—	No, Grimand? vpraša d'Artagnan.
—	Sam je, odvrne Grimand.
—	Ali si čisto prepričan o tem?
—	Da.
—	Nismo videli, da bi bi! njegov tovarišlodšel.
•— Morda je -odšel skoz' druga vrata.
—	Kaj dela?
■4- Zavija se v plašč ter si oblači rokavice.
—	Prav, sedaj bo naš! za šepeče d'Artagnan.
Porthos prime za bodalo ter ga potegne mehanično u nožnice.
—	Vtakni bodalo nazaj, prijatelj Porthos, pravi d'Artagnan, sedaj še ni treba udrihati. Imamo ga, izvrši mo torej stvar v redu! Pojasniti si imamo drug drugemu nekatere stvari ,to bo nekaj podobnega kakor prizor pri Armentieres-u: upajmo samo, da ta ne bo imel potom cev, in da bo, če spravimo njega s sveta, ž njim vse pri kraju.
—	Pst! pravi Grimand; zdaj se ravno pripravlja na odhod. Približal se je svetilki. Ugasnil jo je. Nič več ne vidim.
—	Torej na tla, na tla!
Grimand skoči z okna ter
se ujame na noge. Sneg je pridušil ropot. Ničesar ni bilo čuti.
—	Pojdi povedat Athosu in Aramisu, naj se postavita vsak na eno stran vrat, kakor storiva Porthos in jaz; če ga primeta, naj tleskneta z rokami; če ga midva primeva, tleskneva midva.
Grimand izgine v temo.
—	Porthos, Porthos, pravi d'Artagnan, skrijte bolje svoje široke rame prijatelj; priti mora skozi vrata, ne da bi kaj videl.
—	Da bi le prišel skozi ta vrata!
—	Pst! pravi d'Artagnan.
Porthos se stisne k zidu,
kakor bi se hotel .zariti zanj. Ravno tako stori tudi d'Artagnan.
Tedaj se začuje na stopnji-cah odmev trdih korakov Mordauntovih. V vratih se odpre škripaje majhna odprtina, ki je prej nihče ni zapji--zil. Mordaunt pogleda oprezno skozi to okence, a prija-
telja sta bila tako dobro skrita, da ni videl ničesar. Tedaj vtakne Mordaunt ključ v ključavnico; vrata se odpro, in Mordaunt se prikaže na pragu.
V istem hipu sta si že stala z d'Artagnanom nasproti.
Mordaunt je hotel .zapreti vrata, a Porthos je zgrabil za kljuko ter odprl vrata na ste-žaj.
Nato je tlesknil trikrat z rokama. Takoj sta pritekla Athos in Aramis.
Mordaunt je postal ves zelen, toda niti krknil ni, in nič ni klical na pomoč.
D'Artagnan je šel naravnost proti njemu ter ga tako-rekoč pehal s svojimi prsi, da se je moral vrniti po rakovo po stopnjicah, ki jih je razsvetljevala svetilka, ki je omogočila Gaskonncu, da ni izgubil Mordauntovih rok izpred oči, toda Mordaunt je uvidel, da se bo moral braniti proti trem drugim, sovražnikom, čeprav ubije d'Artag-nana. Torej se ni niti zganil, da bi se kaj branil, ni niti z eno kretnjo ni zagrozil. Ko je prišel Mordaunt tako do vrat, je zadel s hrbtom vanja, in mislil je brezdvom-no, da bo tu po njem, toda motil se je: d'Artagnan je iztegnil roko ter odprl vrata; sedaj sta bila torej v oni sobi, kjer je deset minut poprej Mordaunt kramljal s Crom-wellom.
Porthos je vstopil za njima; iztegnil je roko ter potegnil svetilko izpod stropa, prižgal jo je s pomočjo prve svetilke.
Nato sta se prikazala še Athos in Aramis na pragu te? zaklenila vrata za seboj.
—	Izvolite torej sesti, pravi d'Artagnan ter ponudi Mordauntu stol.
Ta vzame d'Artagnanu stol iz rok ter sede, bled a miren. Tri korake v stran postavi Aramis tri stole, zase, za d'Artagnana in za Porthosa.
Athos se je umaknil na stol v najbolj oddaljeni kot sobe; videlo se mu je, da hoče ostati samo nem gledalec tega, kar se zgodi.
Porthos je sedel na Ara-misovo levico in d'Artagna-novo desnico.
Athos je bil videti potrt. Porthos si je mel v mrzlični nestrpnosti roke.
Aramis si je smehljaje raz-grizel ustne do krvi.
Edino d'Artagnan se je premagoval, vsaj navidezno.
—	Gospod Mordaunt, pravi d'Artagnan mlademu možu, sedaj, ko nas je slednjič združil slučaj, potem ko smo toliko dnij zaman tekali drug za drugim, pogovorimo se sedaj nekoliko, če vam je drago.
XI.
Razgovor.
Mordaunt je bil tako nenadoma presenečen, prišel je bil še s tako zmedenim občutki po stopnjicah, da ni mogel še torezno misliti; jasno je bilo le eno, da je namreč čutil v prvem trenotku samo razburjenje, presenečenje in pa nepremagljivi strah, ki se polasti vsakogar, kadar ga zgrabi za roko smrtni sovražnik, ki je močnejši nego on, v trenotku, ko iriisli, da je ta sovražnik bogve kje drugje in da ga skrbijo čisto druge stvari.
Toda ko je sedel, ko je videl, da mu je dan odmor bodisi _s katerimkoli namenom, je zbral vse svoje misli ter oživil vse svoje moči.
ii.>.fiiiiii
Ognjeni pogled d'Artagna-iiov ga ni oplašil, temveč ga je takorekoč elektrizoval: zakaj ta pogled, ki je bil kar goreč od grožnje, ko se je razlil po Mordauntu, je bil vendar odkrit v svojem sovraštvu in v svoji jezi. Mordaunt, ki je bil pripravljen, okleniti se vsake prilike, ki bi se mu ponudila, da bi se rešil iz zagate, bodisi s silo, bodisi z zvijačo, je torej zbral vse svoje sile, kakor medved, ki se je umaknil proti svojemu brlogu ter zasleduje z navidezno nepremičnim očesom vsako kretnjo lovca, ki ga je priti-ral v zagato.
Toda Mordauntovo oko se je pri tem ozrlo naglo tudi v dolgi, močni meč, ki mu je visel ob boku: položil je levico na držaj ter približal meč toliko, da ga je lahko dosegel z desnico; potem je sedel, kakor ga je prosil d'Artagnan.
Ta je najbrže čakal na kako izzivajočo besedo, da bi začel nato kak zbadljiv ali grozen razgovor, kar je on tako dobro umel. Aramis je dejal tiho sam pri sebi: "Ču-li bomo banalne besede." Porthos si je grizel brke ter mrmral. "Koliko priprav, da se stopi kači na glavo, mor-dieu!" Athos je tičal v kotu sobe, nepremičen in bled, kakor mramornat relief, in čutil je, da mu stopa vkljub tej nepremičnosti pot na čelo.
Mordaunt ni rekel ničesar; toda, ko se je zagotovil, da ima svoj meč še vedno pri rokah, je del mirno noge nav-skriž ter čakal.
Ta molk ni mogel trpeti dalje, sicer bi bil postal smešen: d'Artagnan je to čutil; in ker je bil povabil Mordaunta, naj sede, da se "pogovorijo," je rhislil, da mora on izprožiti ta -pogovor. Začel je torej s svojo smrtno uljudnostjo:
—	Zdi se rili, gospod, da menjavate obleko skoro ravno tako hitro, kakor sem videl to pri italijanskih igralcih, ki jih je kardinal Mazarin poklical iz Bergama, in katere vam je gotovo pokazal, ko ste potovali po Franciji.
Mordaunt ne odgovori ničesar.
—	Ravnokar ste bili mas-kirani, reči hočem oblečeni kakor morilec, nadaljuje d'Artagnan, in sedaj . . .
—	In sedaj je videti ravno nasprotno, da sem oblečen kakor človek, ki ga hočejo umoriti, kaj ne? pravi Mordaunt s svojim mirnim, trpkim glasom.
—	O, gospod! pravi d'Artagnan, kako morete reči kaj takega, ko ste v družbi ple-mičev in ko imate tako izbo-ren meč v nožnici!
—	Ni ga tako dobrega meča, gospod, da bi zmogel štiri meče in štiri bodala, ne vštevši mečev in bodal vaših spremljevalcev, ki vas čakajo pri vratih.
—	Pardon, gospod, nadaljuje d'Artagnan, motite se; oni, ki nas čakajo pri vratih, niso naši spremljevalci, temveč naši sluge so; jaz sem zelo natančen in ljubim v vseh stvareh skrajno točnost.
Mordaunt odgovori samo s smehljajem, ki mu je ironične skrčil ustne.
—	Toda o tem ni govora sedaj, nadaljuje d'Artagnan. naj se vrnem k svojemu vprašanju. Dovolil sem si torej vprašati vas, gospod, zakaj ste se na zunanje izpremeni-li. Zdi se mi, da vas maska ni preveč ovirala; siva brada se vam je podala izvrstno, in mislim, da bi vam tudi sekira, s katero ste zadali tako mojsterski udarec, v tem trenutku dobro služila. Zakaj ste se je torej iznebili?
—	Zato, ker sem se spomnil prizora pri Armentieres-u ter sem mislil, da dobim štiri sekire namesto ene, ker se mi je zdelo, da grem med štiri



v*.
—■
rablje.
—	Gospod, pravi d'Artagnan čisto mirno, dasi je lahko utripanje njegovih obrvij naznanjalo, da se je začel raz-grevati; gospod, dasi ste skrajno zlobni in pokvarjeni, ste vendar še silno mladi, in zaradi tega se ne bom ustavljal pri vaših frivolnih besedah. Da, frivolne so vaše besede, zakaj to, kar ste ravnokar rekli glede Armen-tieres-a, ni prav v nikaki zvezi s sedanjim položajem. Res je, vaši gospe materi nismo mogli ponuditi meča ter jo prositi, naj se bori z nami; toda nikogar ni, ki ne bi imel pravice zahtevati spopada z I vami, gospod, z mladim ka-l valirjem, ki ve, kako je rabiti j bodalo in pištolo, kakor smo j videli vas, in ki nosi tak meč, j kakoršen je vaš!
—	A, a! pravi Mordaunt, dvoboj torej hočete?
Pri teh besedah vstane, in oko se mu zasveti, kakor da je pripravljen, odzvati se takoj temu pozivu.
Tudi Porthos vstane, pri-pravljen, kakor vselej, za opravila te vrste.
—	Pardon, pardon! pravi d'Artagnan z isto hladnokrvnostjo, ne hitimo tako! Zakaj vsakdo izmed nas mora želeti, da se izvrši stvar pravilno. Sedite torej zopet, dragi Porthos, in vi, gospod Mordaunt, izvolite ostati mirni. Vredi-mo to stvar kolikor mogoče, in odkrit hočem biti z vami. Kaj ne, gospod Mordaunt, da vas zelo mika, da bi nekatere od nas, bodisi te ali one, usmrtili?
—	Te in one, odvrne Mordaunt.
D'Artagnan se okrene proti Aramisu ter mu reče:
—	Kaj ne da, dragi Aramis, velika sreča je, da pozna gospod Mordaunt tako dobro fimejse francoskega jezika; nt? bo vsaj nesporazumljenja med nami, in vredimo yse, da bo veselje!
- Nato se obrne proti Mor,-dauntu ter nadaljuje: j — Dragi gospod Mordaunt! Povedati vam moram, da vam vračajo ti gospodje vaša dobra čuvstva v isti meri, in da bi vas z velikim veseljem usmrtili. Povem vam še več, namreč, da vas skoro gotovo res usmrte; na vsak način se bo vršilo vse med poštenimi plemiči, in tu vam dam najboljši dokaz, ki vam ga more kdo dati.
Pri teh besedah vrže d'Ar-
tagnan svoj klobuk na preprogo, umakne stol proti zidu, migne svojim prijateljem, naj store isto, ter se pokloni Mordauntu s prav francosko gracijo, rekoč:
—	Na razpolago sem vam, gospod; .zakaj če nimate ničesar proti tej časti, za katero vas prosim, začnem jaz, če vam je drago. Moj meč je krajši nego vaš, res je, a kaj! upam, da roka izpolni meč.
—	Stota! pravi Porthos ter stopi naprej; jaz naj začnem,
ni nic ugovorov!
—	Dovolite, Porthos, se oglasi Aramis.
Athos se niti ne zgane; rekel bi bil, da je kip; zdelo se je, da je nehal celo dihati.
—	Gospoda, gospoda! pravi d'Artagnan, bodita mirna, že prideta na vrsto. Le po-glejta v oči gospodu Mordauntu in čitajta v njih bleže-no sovraštvo, ki mu ga vzbujamo mi; glejta, kako spretno je potegnil meč; občudujta ga, s kako previdnostjo gleda okoli sebe, če ni kje kaj na potu, kar bi ga oviralo napadati. No, ali vama ne dokazuje vse to, da je gospod Mordaunt izvrsten sabljač in da prideta prav kmalu na moje mesto, če le jaz dovolim, da bo delal po svoje? Osta-nita torej na svojih prostorih, kakor Athos, čegar mirnosti vama ne morem dovolj priporočati, in pustita meni začetek. Sicer pa, nadaljuje d'Artagnan ter potegne svoj meč s strahovito kretnjo, sicer pa imam jaz še posebej opraviti z gospodom, zato začnem jaz. Želim to in hočem !
Sedaj je bilo prvikrat, da je rabil d'Artagnan to besedo nasproti svojim prijateljem. Doslej se je bil zadovoljil s tem, da si je to samo mislil.
Porthos -stopi nazaj, Aramis si dene meč pod ramo, Athos pa ostane nepremično v temnem kotu, kamor je bil sedel, ne miren, kot je rekel d'Artagnan, temveč ves usop Ijen od naglega dihanja.
—	Vtaknite svoj meč v nožnico, vitez, pravi d'Artagnan Aramisu, gospod Mordaunt bi utegnil misliti, da imate namene, kakoršnih vi nimate.
Nato se obrne proti Mordauntu, rekoč:
—	Gospod, čakam vas.
—	In jaz vas občudujem, gospodje. Tu razpravljate o tem, kdo se bo prvi z menoj boril, .mene pa ne vprašate
nič po tem,; in vendar se mi zdi, da se stvar tudi mene nekoliko tiče. Sovražim vas vse štiri, res je, toda v različni meri. Upam tudi, da vas usmrtim vse štiri, a več gotovosti imam, da umorim prvega nego drugega, drugega nego tretjega, tretjega nego zadnjega. Zahtevam torej z vso pravico, da si izberem sam svojega nasprotnika. Če mi odrekate to pravico, ubijte me, potem se nočem več boriti.
Prijatelji se spogledajo.
— Prav ima, pravita Porthos in Aramis, ki sta upala, da si izbere enega od njiju.
Athos in d'Artagnan ne rečeta ničesar; toda že s svojim molkom sta priznala, da se strinjata s temi besedami.
— No, prav! pravi Mordaunt med globokim molkom, ki je vladal v tej skrivnostni hiši; no, prav! za svojega prvega nasprotnika si izberem onega izmed vas, ki misli, da ni več vreden, da bi.se imenoval grof La Fere ter si je nadel ime Athos.
Athos skoči s stola, kakor da se je sporžilo pero pod njegovimi nogami; toda ko je trenutek postal nepremično j ter molčal ,pravi na veliko 'začudenje svojih prijateljev:
n.»MltllMHMOIIinitUMHMIItUII»IMIIIMI«lllllHHI«IIHHH»l»HIMmHMIIIIHIII»ltl»tl»mHMr
IHIIIimilMlIlllllHMIHIHIlHfMimiinUIIIIIIIIIIIIIIIHill
Sedaj imate priliko Samo 2 dni. Dva dni samo!
POZOR DEKLETA!
Prvo dek'e, ki naroči na našem prostoru tekom trgovske razstave slovenskih trgovcev v S. N. Domu septembra meseca šopek za nevesto, dobi
ZASTONJ
nevestin šopek cvetlic, kakor si ga sama izbere. Opozarjamo vas na to razstavo in vas že sedaj uljudno kličemo, da pridete!
PRVA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU
SLAP NIK BROS.
6113 St. Clair Ave.
Poleg "Ameriške Domovine"
hiiiiimiMiHi»iiiiiiiiiMiMiiiinHMMiniHi".Hiiii.MiiMiiiiiici
$1.00
Vsi ženski klobuki in slamniki v naši trgovini brez ozira koliko so veljali prej se bodo prodajali v pete^ in v soboto 23. in 24. avgusta samo po
$|.00
OTROČJI KLOBUKI IN KAPICE SAMO PO
50c
Ne zamudite te prilike, ker dobite klobuke in slamnike skoro zastonj.
Grdina's Shoppe
6111 ST. CLAIR AVE.
Samo dva dni, v petek in v soboto!
--
i
: a
: i-
Posebnosti tega tedna!
Kompletni kloset ____________________$22.00
Standard grelec za gorko vodo_______$ 7.95
Bakrenasti grelci z dvojnimi cevmi _ _$ 6.95 Griswold "hot plates," dva grelca__$ 7.95 18x30 sinki________________________$ 5.95
MI IMAMO POPOLNO ZALOGO VSEH PLUMBERSKIH POTREBŠČIN
Zavasky s Hardware,
6011 St. Clair Ave. RAndolph 0511
«mmttmumumtt»nmjwmmmmmmmmmimmH:8mmmmmmttrowtt«
232353232323020200000002020002230000010101000002010102232323232302234848232353235353232323235353892348
0202014823904853535302010502000200000100020200020200