itevilka 4, april 1006, letnik U revija Imt tabornikov Slovenije INTERVJU z Dušanom Petrovičem - Peplom: " ZTS zanemarjamo spe cialistična znanja." 2 'teisf* april Kazalo Taborniške novice 3 Karikatura 4 Od rodov 5 6 IGRA Faca 11 SOS 12 Ko bom velik, bom ... 13 Kviz 14 15 Kolumni 16 Obvestila, razpisi 17 Intervju 19 Obvestila, razpisi 20 Tabor na obisku Kosobrinovi pripravki 22 Kemija v taborništvu 22 Astronomija 23 Mednarodna stran 24 ŽVN 25 27 Obvestila, razpisi Tema meseca 28 Volilna skupščina 32 DanKO 33 35 Iz taborniške pesmarice 35 Stric volk 36 Obvestila, razpisi 36 Dotik 36 Kolofon 37 Zadnja plat 38 Bine in Dane Dan komisij na sončni slovenski obali. Foto: Vičo Uvodnik Kam se izgubljajo vrednote? Minule tedne je močno obeležil video posnetek z ene izmed srednjih šol, ki prikazuje nesprejemljivo obnašanje dijakov med poukom in nemočnega profesorja. Potem se je zatresla gora. Je to verodostojen odsev razmer v srednjem in osnovnem šolstvu ter stanja duha v naši družbi?! V razmerah, ko postaja logika kapitala najpomembnejša, prihaja do prevelikega upada vrednot pri mladih ljudeh. Stanje ni skrb zbujajoče. Stanje je alarmantno. Nekateri mladostniki se sploh ne zavedajo, da imajo v svojem bistvu privzgojene izkrivljene, včasih že skoraj bolne vrednote. Nekateri starši se tega pogosto zavedo, ko je po toči zvoniti že prepozno. Če so nekoč pedagogi s strogim in agresivnim pristopom lahko vzdrževali disciplino v učilnicah, so danes (razen redkih izjem) taki pristopi običajno kontrapro-duktivni. Prišli so časi, ko je povsem vsakdanja komunikacija v šoli ponekod popolnoma nesprejemljiva. Nekateri dijaki grozijo učiteljem z »urgenco« in nekateri učitelji jim v sovražnem govoru ne ostajajo dolžni. Na srečo se v taborniški organizaciji običajno srečujemo z drugačnimi težavami. Da bi jih zmanjšali na minimum, bo potrebno ogromno dela, pozitivnih zgledov in motivacije, vlaganja volje, časa in energije v pogovore ter ohranjanja strpnosti v vseh oblikah. Žal je tudi v taborniških aktivnostih ponekod moč najti nepedagoške prijeme. Sreča v nesreči je, da zna tudi negativen zgled obroditi pozitivne sadove. Ales Cipot Spust po Ljubljanici Po mnogih letih smo se v Rodu Tršatega Tura odločili narediti konec mrtvilu med taborniškimi tekmovanji na vodi in spet obuditi kanuistično tekmovanje "Spust po Ljubljanici", ki ga je nekoč uspešno organiziral Rod Bičkova skala. Za tiste, ki tega še niste izkusili: gre za ekološko naravnano veslaško tekmovanje, katerega glavni namen je očistiti bregove reke Ljubljanice. Ker gre bolj za natančnost kot hitrost, je tekmovanje namenjeno predvsem ljubiteljem čiste narave in tistim, ki radi uživate na vodi. Seveda bomo poskrbeli tudi za adrenalinske odvi-sneže. Na poti bodo poleg veslanja ekipe opravile tudi nekaj spretnostnih nalog na reki in na bregu. Tekmovanje bomo popoldne v taborniškem duhu zaključili s piknikom. Več informacij najdete v razpisu na strani 16 in na strani http:\\rtt.rut-ka.net. Vid Vidic Delavnice se je udeležilo preko 50 kartografov, ki so pohvalili odlične pogoje in možnosti, ki jih za tovrstno delavnico nudi Gozdna šola. Delavnica Komisije za gorsko kartografijo Mednarodne kartografske zveze (ICA) Od 28. marca do 2. aprila se je v Gozdni soli v Bohinju odvijala delavnica Komisije za gorsko kartografijo Mednarodne kartografske zveze (ICA). Organizator je bila Sekcija za kartografijo, ki deluje v okviru Zveze geodetov Slovenije. Delavnica je namenjena predstavitvi znanstvenih in strokovnih dosežkov ter izmenjavi informacij na vseh področjih, povezanih s problemi evidentiranja, hranjenja in prikazovanja prostorskih podatkov v gorskem svetu, kot tudi aplikacijam s področja varovanja narave, zaščite in reševanja ter drugih perečih problemov občutljivega gorskega okolja. Več o delavnici si lahko ogledate na spletnem naslovu www.geod-is.si/mcws06/, v naslednjih mesecih pa bo natisnjen tudi zbornik vseh na delavnici predstavljenih prispevkov. Dušan Petrovič 1 in sončni vikend na Obali, 17. in 18. marca, je 9 tabornikov iz Rodu morskih viharnikov Portorož slovesno sprejelo izziv. Pokazali so pripravljenost, da bodo sedaj, ko prestopajo med PP-je, sprejeli nase več odgovornosti in bodo tudi sami pripomogli k boljšemu delu v rodu. 'Izzivalci' so v kratkih in praktično usmerjenih predstavitvah pridobili najpomembnejša znanja in preiskusili veščine, kako voditi skupino otrok, kako pripraviti sestanek ali organizirati akcijo. Energija, ki so jo tako 'izzivalci' kot vodniki ustvarili v soboto, se je prelila še v nedeljo. Polni zagona so izzivalci obljubili pripraviti dvodnevni tabor v začetku junija, ki tradicionalno predstavlja pripravo na letno taborjenje, a je zadnji dve leti odpadel. Sedanje vodstvo je zadovoljno z interesom, ki so ga pokazali izzivalci, saj jih kmalu čaka še pravi vodniški tečaj, nove izkušnje in v prihodnosti vodenje rodu. Miha Bejek, RMV Portorož A je nov priročnik Skupina specialistov orientacije in topografije je pripravila dve pomembni in koristni novosti: nov priročnik Orientacija, s podnaslovom Priročnik za orientiranje v naravi in orientacijska tekmovanja, ter topografski trikotnik. Oba sta bila prvič predstavljena na Nočnem orientacijskem tekmovanju v Velikih Laščah. Priročnik je celo nastal na pobudo Rodu močvirskih tulipanov in so ga s posebno naslovnico in posvetilom organizatorja prejeli vsi udeleženci NOT-a. Brezplačno bo (je bil) poslan tudi vsem rodovom in vsem osnovnim šolam v Sloveniji. Predstavlja dopolnitev dosedanjemu priročniku Orientacija in topografija, v njem pa je seveda vrsta novosti in praktičnih napotkov. Topografski trikotnik pa je posebna izvedba geotrikotnika, prirejenega za potrebe vrisovanja in drugih nalog na kartah, meril 1 : 25 000 ali 1 : 50 000. Oba izdelka sta na voljo v zadrugi ZTS. Klemen Čadež Motivacija je pomembna stvar! Tega se zavedamo tudi v Rodu Pusti grad Šoštanj. Zato smo se rodova uprava in del vodnikov odpravili na popotovanje v našo prestolnico, da napolnimo akumulatorje in se imamo fino. Športni zagrizenci smo se poizkusili v bowlingu, tisti malo manj športni pa so odšli v kino ali po nakupih. Za konec smo si fantje šli še ogledat vse znamenitosti Ljubljane (beri: vse burekarnice okoli železniške postaje), v popoldanskih urah pa smo z avtobusom krenili nazaj domov. Baterije so sedaj polne in veselo na delo. SiNi 22. april Dan Tabornikov, dan Zemlje (Po rodovih) Dan odprtih vrat pisarne ZTS (Parmova 33) 6. maj Bidkleta žur (RJS Izola - Bici.rutka.net) 13.-14. maj Se Ta Počasnemu Mine (RJZ Velenje - Stpm.rutka.net) 16.-18. junij Državni mnogoboj (RKV Postojna) POMEMBNO: Vse udeležence državnega mnogoboja pozivamo, da načrtujejo predhodno udeležbo na območnih mnogobojih. Ta je namreč pogoj za udeležbo na državnem mnogoboju. Če vaše območje mnogoboja ne bo organiziralo, se lahko udeležite mnogoboja drugega območja. 4 'teisf* april Udeleženci akcije Očistimo Kranj nabrali 100 kubičnih metrov odpadkov Letošnje, že pete akcije "Očistimo Kranj", ki jo je organizirala Zveza tabornikov občine Kranj, v sodelovanju s Poslovno skupino Sava in Mestno občino Kranj, se je udeležilo 500 udeležencev, od tega 150 tabornikov (člani vseh kranjskih rodov). Udeleženci so na območju celotne kranjske občine (kanjon Kokre, pobočje pod Pungartom, Stražišče, sistem rovov pod starim mestnim jedrom, Primskovo, Bobo-vek, obrežje Rupovščice in Struževo) nabrali 100 kubičnih metrov odpadkov. Klemen Markelj Kdor zgodaj seje, bo bogato zel Priprave na poletne tečaje za vodje so se že pričele. Vodstva tečajev so že združila moči na prvem srečanju šole v drugem marčevskem vikendu. Delovno vzdušje in dvig temperature najavljajo še enega v vrsti super tečajev. Letos bo inštruktaža med 13. in 20. avgustom na najbolj priljubljeni lokaciji ob Bohinjskem jezeru. Vodstvo zagotavlja, da "nihče ne bo odšel bolj neveden, kot je prišel." Na žetev ste vabljeni vsi! _. _ .. . J Tine Radinja Foto: SiNi Zadnji vzdihljaji mrzle zime? Je treba v hribe, da še ulovimo zadnji sneg, smo mislili na začetku. Pa ni bilo ravno tako. Zime kar ni in ni hotelo biti konec. Tradicionalno marčevsko zimovanje grč in starejših PP-jev smo preživeli v zimski idili prelepega Smrekovca (1577 metrov n. v.). V majhni koči, tik pod vrhom, smo v odlični družbi preživeli lep vikend. Malo smo smučali, se lo-patkali, metali v dva metra visok sneg, igrali karte, čvekali, in kot vedno na Smrekovcu, smo odlično in zelo veliko jedli. Zahvala za ta lep vikend pa gre predvsem organizatorju zimo-vanja Petru Apatu. Hvala Pero! SiNi ™ J* EX/Pf? Z- ^ :W tN$TRUK7DRSKE$f? 7FG9JflW NfífcEDiMO üfT OČITNO ZOPET MI 5 ,ZVm?L*¥ JIm\ sccčjmo Z ovanje v Radovni Zimska olimpijada tudi na Prtovču |OD RODOV 5 Medvedki in čebelice iz Pokljuškega rodu Gorje smo del počitnic, od 24. do 28. februarja, preživeli na zimovanju v Radovni. Vseh udeležencev nas je bilo 42. Imeli smo se zelo lepo. Prvi večer smo imeli spoznavni večer, ker je bilo veliko novih članov in smo se morali spoznati. Igrali smo se veliko zabavnih iger. Veliko smo se sankali, bili smo maškare, hodili smo na sprehode in imeli delavnice. Na delavnicah smo se učili prve pomoči, orientacije in izdelovanja piškotov. Naučili smo se tudi izdelovati zapestnice. Šli smo na nočni sprehod in tam s(m)o novi člani dobili rutke. Rutke smo dobili v gozdu, kjer so naši vodniki naredili pravo areno iz snega in pot okrasili z baklami in gorečimi svečkami. Nekateri smo postali GG-ji. Po podelitvi smo imeli še predavanje o Maldivih in njihovih skavtih. Zadnji dan smo imeli tudi lov za zakladom, ampak ga nismo dobili, ker nam je lovec preprečil prehod ceste. Našel je mrtvo srno in se je bal, da mu bomo zamešali sledi. Ni nam bilo žal, da smo prišli. Trol~ki, Poklju{ki rod Gorje breze, katerih veje so bile upognjene pod težo snega, in lena reka Kolpa. V pravljično zimsko idilo Bele krajine se je na letošnjo pustno soboto pripeljal avtobus, poln orutkanih otrok, ki so čakali na novo zimsko dogodivščino. Taborniki Rodu Stane Žagar-ml. in Kokrškega rodu smo na letošnjem zimovanju v taborniškem centru Marindol preživeli kar nekaj aktivnih dni. Že takoj na začetku izziv, ki pa je prinesel le veliko smeha in nekaj umazanih hlač. V naslednjih dneh so se zvrstile raz- Taborniki Rodu zelene sreče smo od 24. do 26. februarja na Prtovču organizirali zimovanje na temo zimskih olimpijskih iger (ZOI). Trening smo začeli tako, da smo se peš odpravili na Prtovč. Po dveh urah hoje smo prispeli v Lovski dom na Toli. Najprej smo se okrepčali in namestili po sobah. Po večerji nam je Jurij Tarfila s pomočjo slik razložil vse o živalih, ki živijo v gozdu, da so se olimpijci seznanili z okoljem, kjer bodo potekale ZOI. Po napornem dnevu smo se odpravili spat. Naslednje jutro smo otvorili ZOI. Vsaka država je pripravila kratko predstavitev. Kontinent Afriko je zastopala Slonokoščena obala, Azijo Kitajska, Ameriko Havaji in Avstralijo Aborigini. Po predstavitvi je Lea prižgala ogenj in igre so se začele. Tekmovali smo v naslednjih kategorijah: spust po snežnem kanalu, veleslalom in vlečenje vrvi. Zmagali so Afričani. Po kosilu je sledilo postavljanje šotorov in kurjenje ognja. Za sprostitev olimpijcev smo organizirali pustno zabavo, ki smo jo popestrili z družabnimi igrami. V nedeljo je sledila podelitev diplom in zaključek olimpijskih iger. Na Toli smo v taborniško organizacijo sprejeli tudi nekaj novih članov. Uspešno in zanimivo zimovanje smo zaključili s kosilom in se peš odpravili v dolino. Taborniki RZS Železniki se zahvaljujemo Bojanu Lebnu, ki je z gostoljubjem in odlično hrano skrbel za nas. RZS @elezniki ne delavnice, kjer si lahko pokazal svojo ustvarjalnost, se sprostil in se dodobra znorel. Vendar je vsega lepega enkrat konec in tako se je s svetlobno hitrostjo približal zadnji večer, ko so zaljubljeni pari pokleknili pred matičarjem in si obljubili zvestobo do naslednje akcije. Po neprespani noči smo morali še uradno zaključiti to zimsko rajanje in s težkim, a lepih spominov polnim srcem smo se poslovili od še enega zimovanja, ki ga bomo težko pozabili. Maja Strnad 6 april Nasta ¿2* APRILTA6>oRN\KoV 60 (CAR ¿rDfC/ELl HA DAN $p SE OPPEUAtl V vod hltrl na ta NA TABORN16KI FESTiVAU. NA SE JE Z-&f?ALO AOOO fA&O^NlKbV. SKEDI 50 BILI USTAVLJENI 60 l&RALI NA0@^t POPA So VOZILI . V&DNICA • JE. HlTHM**^ JoPEKLA MAJHNO j=ŽL."DANE5 IHAMg V6I ipfef feJSTNf DAM," JE ^EKLA/TABof^NlŠTVo 6£ ot v SLOVESU! ZAOELO T00N0 NA TA DAN Pf\EP 55 Letj/je razložila •-♦Nato s in odsu RAZISKOVAT, KAJ vse SE. Je 6E. DO&AJALo NA TABORNI 6K.EM FEŽtlVALC. CE POBARVANKO POBARVAŠ TAKO, DA POLJA OZNAČENA Z ZNAKOM • POBARVAŠ MODRO, a RDEČE, o RUMENO IN x ČRNO, DOBIŠ ZNAK ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE. IGRA 7 NA ZEMLJEVIDU IN V NARAVI g) S Aleša Vsakdo med nami se je nekoč moral naučiti abecedo, da zdaj lahko prebere knjigo. Ravno tako je z zemljevidom. Če ga znamo prebrati, nam bo lahko prišel prav na vodovem izletu, bivaku in še marsikje. Najprej pa se moramo naučiti "abecede". To so znaki, ki jih najdemo na zemljevidu in predstavljajo stvari v naravi. De|ozo>| - 6 'Ae>|jeD - 8 'eJo6 'qui| - i 'OAejp ojeujsn ouzedo je|ep 'ou}ue>|jew - g 'e:>!|ede>| - 5 'e6ojd e>|S!uze|ez - p 'esm 'eqpej6z - £ 'OAejp ojse|6| ouzedo je|ep 'ou}ue>|jew - z 'pej6 - \ :Aei|sey 8 'teisf* april VODOV KOTIČEK Meti Aleša Ste opazili, da so dnevi že topli in da se zbujajo gozdovi in travniki? Kaj pa vaš vodov kotiček? Zdaj je pravi čas, da ga očistite in uredite ter se iz šolskih učilnic zopet odpravite tja na vodova srečanja. Mateja je najprej nabrala veliko odpadlih, čim bolj razvejanih vejic in eno veliko palico. Vejice je z vrvjo privezala na palico in tako dobila odlično metlo. Dejan je iz vej in vrvi naredil obešalnike, da bi lahko nanje obesili obleke. Simona je iz palic naredila koš za smeti, ki jih bodo po srečanju odnesli v smetnjak. Andrej in Janez sta postavila ognjišče iz kamnov, nato pa sta naredila še ogenj piramido. IGRA 9 Poglejte, Kako so spomladansko čiščenje opravili medvedki in čebelice iz voda Pisane kače. Miha je na deščico s taborniško pisavo napisal ime voda in jo obesil na vhod v vodov kotiček. Nato je prinesel še vodovo zastavico in jo obesil na posušeno smreko. Vodnica Maruša pa je medtem pripravila banane s čokolado, da jih bodo spekli v preurejenem vodo-vem kotičku. 10 'teisf* april A J L M E Z K F O R O B A T E A Z R A K K \s S \s C C O T P O T O N O N M S I U T O T D O V L R O V S J A M B O R Z I L D A L E B E C Helena Ločniškar ŠOTOR JAMBOR FEŠTIVAL ZEMLJA ZVONČEK RUTKA ZRAK ČISTOČA ČEBELA OZON TABOR VOD ZTS V osmerosmerki poišči spodaj naštete besede. Skrivajo se v vseh smereh. Ko boš našel vse in jih prečrtal, ti bo ostalo le še nekaj črk. Preberi jih v z vrha, od leve proti desni (vključi tudi "A" ob strani). Kaj smo končno dočakali? avMNOd ,Aei!sey Jaz pa vem, da je 22. aprila tudi dan Zemlje, vsak dan porabiš več kot sto litrov vode, je le še malo vode na Zemlji pitne, povprečen Američan porabi sedem dreves na leto, vsako minuto uničimo za 50 nogometnih igrišč površine pragozdov, deževniki vse, kar pojejo, spremenijo v rodovitno prst, so baloni in druga plastika zelo nevarni za morske živali. Če jih pojejo, se jim lahko zamaši prebavna cev in umrejo od lakote. in da taborniki Zemlji pomagamo po najboljših močeh. Grmek DOGODIVŠČINA 11 Petra Kukanja Le kdo od GG-jev v našem rodu izstopa? Pa ne po neumnostih, videzu itd., temveč po pridnosti. Petra je prvo ime, ki se mi porodi v glavi. Res, da je med GG-je prišla komaj septembra in da ima trenutno še vedno rdečo rutko, vendar po svojem znanju prekaša marsikaterega starejšega vrstnika. ostega časa nima veliko, saj poleg tabornikov obiskuje še 13 krožkov (še sama ore dobro pomisliti, koliko jih je). Najuspešnejša je pa zagotovo v igranju violi, saj je prejela že več državnih in tudi mednarodnih nagrad. Violina pa ni edini inštrument, ki ga igra - na taborjenjih svoj vod ob ognju spremlja na kitari, doma igra klavir, saksofon. Skratka, punca je zelo aktivna in izkoristi vsako minutko časa, da poskusi kaj novega in zanimivega. ros mo ne Ime mi je ... Petra. Pisem se ... Kukanja. Drugi me kličejo ... Kokica. Stara sem ... 11 let. Prihajam iz rodu ... Kraških J'rt Sežana. Moji hobiji so ... igranje violine, ta borniki, rokomet ... Če bi naštela vse, bi bilo mojih hobijev za eno stran. Ko bom velika, bom ... violinistka ali pa nekaj v zdravstvu - morda kirurginja. Drugi pravijo, da sem ... smešna, prijazna, (piflarka). Moj moto je ... Nikoli ne reci nikoli. Bralcem bi rada sporočila ... Taborniki so zakon! Najlepša stvar, ki se mi je zgodila pri tabornikih, je ... taborjenje. Pri tabornikih sem, ker mi je ... ful fajn, ker se zabavamo in ker imam rada dobro družbo. 12 april SOS Sestri odgovarjata sotrpinom idi tokrat sva prejeli precej pošte, izbrali pa dva tipična problema, da iostiva nekakšnemu povprečju. Pa vendar, ni za obupati. Pomlad je tu, in ko sije sonček, je vse lepše. Uživajte na polno! V: Zdravo, zdravo, zdravo!!! Pišem, ker imam veliko problemov s svojo težo. Poizkušala sem že neštetokrat shujšati, a mi še ni uspelo. Bila sem na mnogih dietah, a sem se zelo slabo počutila in moje razpoloženje je bilo obupno. Brez hrane namreč ne zdržim prav dolgo. Velikokrat sem sklenila, da tako ne gre več naprej, in spet začela hujšati, a vedno neuspešno. Prosim svetuj-ta mi, kajti sama resnično ne vem, ali naj nadaljujem in se trudim, da bi se spremenila, ali je bolje, da ostanem to, ker sem, pa čeprav zelo nezadovoljna in nesrečna. Buba O: Pozdravljena! Seki Iz tvojega pisma ni razvidno, ali so tvoja hujšanja vključevala tudi telovadbo. Same diete po navadi ne obrodijo posebnih sadov, v kombinaciji z rednim gibanjem pa zna zadeva delovati. Predlagava, da obiščeš fitnes center, skupinske vadbe, ki te prisilijo, da migaš, da delaš ponovitve in vztrajaš (če ne zaradi sebe, pa zaradi vaditelja, ogledal ali ostalih prisotnih), mogoče se usedeš na kolo ali odločiš za hojo v hribe. Skratka, če se giblješ na prostem, v naravi, in ob tem paziš tudi na prehrano, sva prepričani, da bodo rezultati prišli sami od sebe. Seveda se to ne zgodi čez noč -tako da je vse v potrpežljivosti in vztrajnosti. Obrni se na starše ali prijateljice, in če ocenite, da je situacija resna, mogoče ne bi bilo slabo poiskati strokovne pomoči, s predpisano dieto in telesno aktivnostjo. Srečno! V: Živijo! Pišem vama prvič in upam, da moje pismo ne bo romalo v koš, kajti resnično rabim vajino pomoč! Stara sem 15 let in moje življenje se spreminja v nočno moro. Z družino smo se preselili na čisto drug konec Slovenije in v novem kraju nikogar ne poznam, stari prijatelji pa so predaleč, da bi se z njimi pogosto dobivala. Tako med počitnicami prodajam dolgčas in se smilim sama sebi. Ker pa sta vidve tudi tabornice, naj povem še, da jaz to verjetno nikoli več ne bom, saj je moj rod tam, kjer sem prej živela. Tukaj pa taborniki niso preveč aktivni. Pomagajta!!! Petra Tvoji problemi se ti samo trenutno zdijo nerešljivi, kmalu bo čisto drugače, boš videla. Kar pogumno naprej v nove dneve in izzive. Poleti boš srečala nove sovrstnike in spoznala nove prijatelje, mogoče bo kdo med njimi celo tabornik tamkajšnjih rodov, tako da midve ne bi še metali puške v koruzo. Razumeva, da se z novim okoljem marsikaj spremeni, in ti svetujeva, da si daš malo časa, pa boš videla, da le ni vse tako črno in negativno. Spremembe morajo biti, samo sprejeti jih moramo. Vsake toliko se pa le organiziraj in obišči prijatelje oziroma tabornike iz prejšnjega kraja. Tudi odnosi na daljavo so lahko zabavni - sploh pa je tu internet. Tako se boš lažje navadila na novo okolje, seveda ne pozabi navezovati novih stikov. Kmalu poročaj! q Vsi potrebni nasvetov pišite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.c ME 13 Ko bom velik bo (predstavitev taborniških "poklicev") Kitarist je vsekakor najbolj zaželjen in najbolj cenjen taborniški poklic. Nekako stopa z roko v roki z animatorjem, saj se ta dva poklica lepo povezujeta in dopolnjujeta. Tabornega večera ob ognju si ne moremo predstavljati brez zvoka kitare in dobrega kitarista. Eden izmed mojih prvih taborniških spominov sega daleč nazaj na moje prvo taborjenje, na prvi večerni ogenj, ko sem ves zbegan in v dvomih sedel ob ognju in čakal, kaj se bo zgodilo. Vse dvome o tabornikih in taborjenjih mi je iz glave izbil nepozaben večerni program. Posebej sem si zapomnil kitarista, ki je s svojim igranjem in petjem napolnil moje srce in dušo. Takrat sem se zaljubil v tabornike in si zadal prvi taborniški cilj. Kitarist bom! A zaradi pomanjkanja volje in časa je žal ta želja še vedno neizpolnjena. Morda nekoč. Kitara je torej glasbilo, ki ima pri tabornikih posebno moč. Kjer se igra kitara, tam so ljudje. Pa naj bo to taborjenje, tekmovanje, zimovanje - kitarist je vedno zelo dobrodošel in pravi magnet za ljudi in zabavo. Kitarista bi lahko brez težav primerjali s superherojem, saj s svojim igranjem v očeh drugih tabornikov dosega neprecenljive višave. POSTANI KITARIST TUDI TI! Da bi postal kitarist, je potrebno veliko volje, želje, imeti moraš vsaj malce talenta in posluha. Predvsem pa veliko veliko vaje! Glasbena šola je lahko dobra začetna pot, vendar ni pogoj, saj se je veliko dobrih kitaristov naučilo igrati kitaro na zasebnih inštrukcijah ali pa so se je naučili kar sami! D v PLUSI in MINUSI! + (plus) - (minus) S kitaro se da zelo lahko Hripavo grlo in boleči prsti vsako osvojiti marsikatero srce! jutro. Kitaristi so vedno priljubljeni! Dodatno breme pri izletih. Zavest, da si ti tisti, / 1 ki spravlja ljudi v dobro voljo! 14 'teisf* april SiNi, Maja Strnad % Kdo je ustanovitelj skvatizma? Michae! Jordan &)Urd Soden P««^ C) Anton de £osta P H Ki r: Kateri je 8. 70k»n? taborniški A} Taborni kje preme ni 1 B) Tabornik je varčen. C) Tabornik vedno pojt ob tabornem ogryu. Kaj narediš. ko 11 prti komar? A} Praskoi se da krvi in 5e dlje. S) Greš k zdravniku. C) kilodiš si pik z obkiadki ali 1 namatež srbeie mesto S kremo Kako najdemo severi 4? A) 5 pomočjo gosi, ki letijo p« nebu B) 5 pomočjo konptsc C) Po mobiju pokličeš očeta ifl ga vpnaJai Leto 2007 bo 100 obletnica skavtstvol Kje h ba odvijal svetovni jombor«? Na katerem rokavu kroja je prišits oznaka rodu? A) Desnem. C) Očem ti to? 5 Ce selimo združiti eno vrvico z drugo, uporabimo A) ribiški vozel 6] mrtvi vozel C) lepilm trak. 6 A) V Iraku. B) V Angliji. O V ZDA 7 Svojo taborniško rutico po končani akciji ... A) od loiii nekje v svoji sob i in jn pospraviš pozneje. 6) lepo pospraviš na točno določeno mesto, da vedno veS, kje jo iiroi C) odvržei. Komor pade pač pade. 8 Na NOT-u s svojo ekipo najdeš KT. ¿«z nekaj iaia ?recaš ekip«, ki cbupono isee prav ta KT. Ti B Ko Je odpravi) pa nakupih, apaiil storejio gospo, ki komaj prenaša svoje stvari. Kaj storis? Gospe priskočiš na pomoč in ji vrečke odn«ei do domo B) 5cy je v pokoju in ima čas. 60 že do večera prinesla domov! C) Ker se ti mudi. jospe pomagoi le pel pati. %Q Točke A) jim pama^ai, a jim zanalaič poveš bolj kompliciran opis peti, da vas pomeje ne bi prehiteli. SI jih usmeriš do JCT-jo m jim ponudiš čaj ii rermavke C) jih pošfjei v popolnoma napačno stran in se na ta rmčun jabavuJ 3e cel večer 2 1m*ki Mi VtnH lijslpdrcjusj^inun !br Jc, Jb. ib. 6a. "h. fih. D laik u> vmfili i -l; 1. l u lt 11 i 1 0d£}vot: F.i. -k. Jc, tu. Sc.ir, liHt Podn od podu! WliŽM«*r«! i vuti M d ,0, 0(1 U (I" IH mik: Ouibi.ldil si 11. hi i.v ic2k.ii rek!t Ubomik, saj 1 ju spoilujc l.inunvški1! rakunov in ilnjj;iii lin T;btn 1I1 vrednot, tiCHiO /umisli nmi satKi in se posli uiaj goboljlail, saj s takim naftnem ne bol d.iliič priHi.Ll i jkimitunn <- Jo I S. avgust 200ft PROGRAM? Vel i ko obvodni h in vodnih aktivnosti IN FO: http://smotra.nii, ti r NATIONAL jamboree NORWAY KDAJ? 22. do 29. julij 200ft KJE? Ingelsrud Seoul cenler. Norveška PROG KAM? Ziicnkm Se nt vjian! INFOi djupvikf^chello.no NOR b J AM B £006 ORGANIZATOR: The Icelandtc Boy and Girt Scout Association KJE? Reykjavik, celoino ozemlje Islandije KDAJ? 8. do 13. av(iusi 2006 PROGRAM? Avantura, hajk .., INFO: ww^.icout.is.iiordjiinib NAVIGAMUS £006 ORGANIZATOR; tVivh waier scouta KDAJ? do i I . junij 2U<>£> KJE? H luč in, Oslrava, Čcika PROGRAM? Vodne aklivntisii, delavni«, igre ... INFO: www.skaul.CE/navigaiTius ■j.1, ' 1 lamblkm i DO A SHARE VOUR TALjENTS ORGANIZATOR: Seouis et Guidea de franee KDAJ? 2R. Julij do 1. avgust 2006 KJE? Jamblvillfl, Francija PROGRAM? Ekologija. Športne igre. delavnice, hajki, izleii... iSKOt hltp://l!-lS.sgdC.fr Nahrbtnik na ramena, rutko okoli vratu in veselo na pot! SLUŽENJE 25 m — vrvica O klin mesto, kjer' spodvihamo šotorko 0 Aljoša Bizjak Bivak iz treh in več šoto Poleg navadne dvokapne oblike šotorov iz šotork lahko iz treh šotork naredimo ti-pi šotor v obliki stožca. Tak šotor drži pokonci drog, lahko pa drog zamenjamo z vrvjo, ki jo na primer privežemo na vejo nad šotorom. Postavljanje takega šotora je bolj zapleteno, primerno pa je za bolj hladne ali vetrovne razmere. Potrebujemo torej 3 šotorke, a preden začnemo s postavlja njem, si pripravimo še dovolj vrvi, kline, kladiva za zabijanje in podporne palice. Šotorke sešijemo v obliki črke L (glej skico), pozorni moramo biti na položaj rokavov. Šotor pričnemo postavljati tako, da pritrdimo zadnjo stran šotora na tla, podpremo platno (z drogom ali vrvjo, privezano na drevo; pri tem bomo morali napetost vrvi prilagajati) in pričnemo pripenjati platno na tla od zadnje strani proti vhodu. Vhod lahko pri tem zašijemo, saj je treba kline ob postavljanju strehe še nekajkrat prestaviti, dokler platno strehe ni zadovoljivo napeto. Platno pripnemo na tla s klini skozi obročke na robu platna. Da bo šotor simetričen, zapičimo kline v tla skozi vsak tretji obroček na robovih sešitih šotork (glej skico). Platno na vogalih zavihamo in potegnemo pod streho. q 22. april - Dan tabornikov DAN ODPRTIH VRAT NA PARMOVI ULICI 33 KDOR PRIDE, DOBI v Zadrugi ZTS ob 55-letnici Dneva tabornikov do 55 % popusta, darilo (za vsakega obiskovalca), odgovore na vprašanja o aktivnostih ... Z novim krojem na koncert! Za prvih dvajset kupcev kroja brezplačna karta za koncert MZT v Križankah. TEMA MESE CA 27 eCajl Informacije o tečajih s področja specialnosti in vodenja S tečaji za PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODROČJA SPECIALNOSTI, ki jih organizira ZTS, želimo ponuditi znanja in spretnosti, s katerimi bomo pri članih, vodnikih in načelnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na področju taborniških specialnosti, ki so za taborništvo še posebej pomembne. Tečaj orientacije in topografije, GŠ Bohinj, 21.-28. 8. 2006 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki želijo obogatiti lastno znanje na tem področju, vodnikom kot pomoč pri delu v vodu in načelnikom za zagotavljanje podpore pri izvajanju teh vsebin v rodu. Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: geografska orientacija; splošno o kartah, vrste in lastnosti kart, geografska vsebina; branje kart in kartometrija; merjenje in ocenjevanje v naravi; kompas in drugi tehnični pripomočki za orientacijo; gibanje po terenu s pomočjo kompasa in karte; skica terena, izdelava skice; orientacija na terenu. Pogoja: starost najmanj 15 let; osnovno znanje drugega lista. Vodja tečaja: Andraž Ravnikar, specialist orientacije in topografije (amikky@exci-te.com). Tečaj bivanja v naravi in pionirstva Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki želijo obogatiti lastno znanje na tem področju, vodnikom kot pomoč pri delu v vodu in načelnikom za zagotavljanje podpore pri izvajanju teh vsebin v rodu. Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: poznavanje vrvi in vozlov; osnove bivanja v naravi; ognji, ognjišča, način prižiganja ognja; odnos preživetnika do narave in oprema preživetnika; izdelava pionirskih objektov; priprava hrane v naravi. Pogoja: starost najmanj 15 let; osnovna znanja, zahtevana z veščinami: Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec. Vodja tečaja: Lokostrelski tečaji, GŠ Bohinj, 22.29. 7. 2006 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki želijo obogatiti lastno znanje na tem področju, vodnikom kot pomoč pri delu v vodu in načelnikom za zagotavljanje podpore pri izvajanju teh vsebin v rodu. Tečaj organiziramo skupaj z Lokostrelsko zvezo Slovenije. Udeleženci bodo lahko sodelovali na naslednjih stopnjah usposabljanja: tečaj za vaditelje lokostrelstva; ■ tečaj za učitelje lokostrelstva I.; ■ tečaj za učitelje lokostrelstva II.; tečaj za nacionalne sodnike in direktorje na lokostrelskih tekmovanjih. Pogoji: ■ kandidati za tečaj za vaditelje lokostrelstva morajo biti stari najmanj 16 let; ■ kandidati za tečaj za učitelje lokostrelstva I. morajo biti polnoletni, s končano srednjo šolo in z nazivom vaditelj lokostrelstva; ■ kandidati za tečaj za učitelje lokostrelstva II. morajo biti polnoletni, s končano srednjo šolo in z nazivom učitelj lokostrelstva I.. Poleg tega morajo imeti vsaj štiri leta tekmovalnih izkušenj in eno leto športno-pedagoških izkušenj. Vodja tečaja: Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si). Tečaj za vodje enot - načelnike družin, klubov GŠ Bohinj, 13.-20. 8. 2006 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki že opravljajo ali bodo opravljali funkcijo načelnika družine oz. kluba. Udeleženci bodo osvojili osnovno znanje in spretnosti iz naslednjih področij: poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije; razumevanje poslanstva, temeljnih načel in vzgojne vloge organizacije; orodja za delovanje, planiranje in izvajanje; poznavanje programa ZTS; odnos mladi - družba. Pogoja: starost najmanj 17 let; ■ osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva znanja. Vodji tečaja: Tanja Cirkvenčič (tanja-@rutka.net), Anja Ravnikar (anja.ravnika-@siol.net). Tečaj za vodje enot - načelnike čet, rodov GŠ Bohinj, 13.-20. 8. 2006 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki že opravljajo ali bodo opravljali funkcijo načelnika čete oziroma rodu. Udeleženci bodo nadgradili in razširili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije; razumevanje poslanstva, temeljnih načel in vzgojne vloge organizacije; orodja za delovanje, planiranje in izvajanje; poznavanje programa ZTS; odnos mladi - družba. Pogoja: ■ starost najmanj 18 let; ■ opravljen temeljni tečaj za vodje enot, opravljen in predstavljen projekt. Vodja tečaja: Matej Hauptman (ma-tej.hauptman@email.si). Naziv: Po opravljenem tečaju in projektu bodo udeleženci pridobili naziv Vodja - načelnik čete, rodu. Na podlagi opravljanja funkcije vodje v rodu bodo udeleženci pridobili tudi mednarodno potrdilo in oznake (»woodbadge«). Rok prijav za udeležence je 30. maj 2006 na ztsŽscout.si. Cene tečajev bomo objavili naknadno. Tečaj bivanja v naravi in pionirstva Kraj in datum bosta sporočena naknadno. 28 'teisf* april Maruša Basa Tema meseca Oči na peclje, „pecle" na glavo ... Preživeli smo še en NOT. Letošnji je bil poln presenečenj in novosti. Tekmovalo je kar 79 ekip tabornikov, skavtov in orientacistov; 26 v kategoriji popotnikov, 14 v kategoriji popotnic, 23 v kategoriji grč, 9 ekip grčic in 7 ekip korenin. Nekaj več kot 350 ljudi, za katere so Močvirci zopet lepo poskrbeli. roga je bila nadvse zanimiva, vrtačasta in na nekaterih območjih težko prehodna. I Ugrezali smo se v slab meter globoko odhajajočo zimo in se podili po spomladanskih pobočjih. Nekatere ekipe so v srednjem delu proge pogrešale kakšno živo kontrolno točko več, vendar je bil zaradi pomanjkanja „živih duš" konec proge še bolj mamljiv. Topotesti so bili z nekaj znanja hitro rešljivi, vri-sovanje točk pa, kot ponavadi, za marsikatero ekipo nočna mora. Naloge so bile čudovite, z nekaj spretnosti in dobro usklajeno ekipo je bilo možno vrisati večino točk. Po mojem mnenju bi dobrim ekipam manjkalo le nekaj minut za rešitev vseh nalog. Seveda pa se najdejo tudi tisti, ki so pravilno vrisali vse. Torej se da. In to je ostalim ekipam lahko motivacija za prihodnje leto. NOT 2006 je na vsakem koraku postregel s kakšnim presenečenjem, največje pa je bilo prav gotovo darilo RMT-jevcev vsem tekmovalcem, priročnik za priprave na orientacijska tekmovanja. Čudovita knjiga, ki bo obogatila marsikatero rodovo in osebno taborniško zbirko. Seveda ne smemo pozabiti tudi na nov prehodni pokal, pravo kitaro, ki je šla letos v roke Rodu svobodnega kamnitnika. In vabilo na naslednji, jubilejni NOT, ki bo rodovom omogočil brezplačno udeležbo ene ekipe v vsaki konkurenci, je zares prijetna novica. Če pomislim, na NOT-ove spodrsljaje, jih težko najdem. V uradnih rezultatih, razen kakšne napake pri (ne)upoštevanju panog pri ekipah, ki so na cilj prišle med zadnjimi, ni bilo nobenih nepravilosti. Seveda so organizatorji vse pritožbe nemudoma rešili in zopet zagotovili pravičen razplet tekmovanja. Mogoče je bila po mnenju mnogih časovnica zopet neprilagojena težavnosti proge, vendar smo na to že navajeni. Tudi v tem je čar tekmovanja. NOT 2006 Velike Lašče je torej za nami. In vsi se lahko veselimo naslednjega. Tridesetega po vrsti. Q TEMA MESE Ali veste, ... da so imeli organizatorji pri postavljanju proge kot del obvezne opreme s seboj motorko, da so s terenskim vozilom sploh lahko nadaljevali pot po gozdni cesti? ... da sta bili letos prvič načrtovani (in izpeljani) dve hitrostni etapi (ena v vsako smer)? ... da tekmovalci v povprečju še vedno ne znajo vrisovati? (Organizatorji se zahvaljujejo Mikiju RDR za delavnico vrisovanja pred NOT-om. Nekaterim naj bi pridobljeno znanje zelo pomagalo.) ... da je za ribstoli začuda končala le ena vrečka s sendviči? ... da je kljub pritožbam, da je je zmanjkalo, ostala polovica lonca juhe? ... da sta se Prelc in Sini tradicionalno pomerila v košarki in je (kot že večkrat poprej) zmagal Sini, z rezultatom kar 1:11? CA 29 SiNi Kak{no je tvoje mnenje o leto{njem NOT-u? Barbara Senicar, 21 let, ZSKSS Meni je bilo tekmovanje zelo v redu, motivacija je bila zelo visoka. Zelo v redu se mi zdi povezovanje na najnižjih ravneh med ZTS in ZSKSS. Na Glasu Jelovice sta tako bila v ekipi dva tabornika in dva katoliška skavta, na NOT-u pa dva tabornika in trije katoliški skavti. Morda nas bo naslednje leto že za eno ekipo. Proga se mi ni zdela preveč težka, saj sem pričakovala, da bo še težje. Velike Lašče so kul. Maj Luzar, 19 let, Rasiski rod Ljubljana NOT je bil zakon. Dobro je, da so na traso navozili nekaj snega. Bilo pa je absolutno premalo blata, in če bi padal še dež, bi bilo res mega. Mogoče je bila časovnica za pol ure predolga. Špela Tomšič, 20 let, Rod Podkovani krap Ljubljana Mogoče malce prezahtevno, vendar ravno prav, da smo si dokazale, kaj zmoremo. Na progi smo prehajali iz zelo snežnih razmer do pravcatih pomladnih travnikov, poraščenih s telohi. Bilo je super. 30 april Mitja Pugelj - Mitko, 20 let, Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica Zelo je v redu, da se ohranja nivo z vidika organizacije tekmovanja in zahtevnosti orientacije. Druženje je super. Pohvaliti je treba tudi res lepe priročnike, ki vsaj letos opravičujejo visoko ceno tekmovanja. Janez Kumše, 22 let, Rod Bickova skala Ljubljana NOT je sigurno eno izmed tekmovanj, katerega se enostavno morate udeležiti. Res se splača priti. V bistvu mi je najbolj všeč, da tukaj srečam veliko znanih obrazov. Najbolj od vsega pa so mi všeč tabornice. Pohvalil bi rad priročnike, ki smo jih letos prejeli, in dejstvo, da si organizatorji vsako leto izmislijo nekaj novega. Tudi izbira lokacij vsako leto je res dobra. Se pa sprašujem, ali je morda njihov traser zaljubljen v vrtače. Vojko Vicic - Vico, 35 let, Rod soških mejašev Nova Gorica Organizacija je res super. Trasa mi je bila zelo všeč. Bil pa je to moj drugi NOT in prvi v konkurenci korenin. Zelo sem vesel, da smo se grče RSM po dolgem času končno zbrale v ekipo. Malce me motijo ti mladi taborniki, ki zasežejo ležalne blazine brez vprašanja. Potrebna bi bila majhna prevzgoja. Vsekakor pa bi bil zelo vesel tudi jutranje kavice, ki je žal ni bilo. Srečal pa sem ogromno starih znancev in tega sem zelo vesel. Q Ga{perCerar ■P Mnenje traserja Blaža Graparja Proga je bila letos kar dovolj težavna. Všeč mi je bilo, kako so se lepo pokrile kombinacije kontrolnih točk s težavnostjo posameznih kategorij. Vendar so bile proge za Popotnice in Grčice še vedno pretežke. Tako da bo v prihodnjih letih treba narediti tudi nekaj v tej smeri. Kljub temu, da sem časov-nice podaljšal, je večina ekip padla ven. Izračun časovnic se mi zdi loterija in nikoli ne vem, koliko bom zadel. Sneg je kar precej otežil prehod proge. Mnogi tekmovalci opozoril niso vzeli dovolj resno in so bili presenečeni, če se jim je kje udr-lo do pasu. Težavnost prog je vedno precej odvisna od terena in možnosti, ki ti jih le-ta ponuja. Beseda glavne organizatorke Lee Kavalič Organizator - vse lepo in prav, vendar to ni samo tisti, ki se trudi na vso moč govoriti glasno, da bi ga v zboru vsi slišali, ampak za njim stoji (dobesedno) še kopica ljudi, izmed katerih vsak postavlja svoj košček v sestavljanko NOT-a. Najbolj pestro je zadnji teden, ko je treba zrihtati še zadnje stvari. Vsak dan bolj poln mailbox, vedno več klicev in sms-ov, da telefon kar pregoreva, polno lističev, naredi to in ono, spomni tega in tega, pojdi iskat tja pa tja. In naenkrat je dan prekratek, noč pa še krajša. V glavi pa občutek, ki najeda in najeda. Kaj sem pozabila? Bo sestavljanka cela? Bo manjkal kakšen del? In seveda, če bo dež, bo "mal sranje". Potem pa, končno, tekmovanje. Ekipe zbrane, lahko začnemo ... In ko se zdaj ozrem nazaj, vem, da je šlo lepo, tako po Močvirsko! q mestna zveza tabornikov | u b I | i n t estiyof park Tivoli sobota, 22. <4.2006, med VO. In 74, uro fcof SO rf*foy*»fa; proga preii vetja, lokostrelstvo, vožnja s kanuji po ribniku, ekološke delavnice, fotografiranje v kostumih, hoja s taborniškimi hoduljami, vrvni most, skupinsko kegljanje, ustvarja I nice, vlečenje vrvi, kLinČkanje, hawaiian party ... ti presenečenje! Mestno zvezo tabornikov Ljubljana organizira honccrf ob svoji YO-fafnieif fieri od mladosti Slon ift Sadež Big Foot JMama Vlade Kreslf'n Ptodaja vstopnic; www,eventim.si, www.vstopnice.com, Kornpasove poslpvalniiie, blagajna Hale Tivoli, blagajna Križank, Tl( pcstovalnite, Kflfoikl študentski itivii Ln «tala prodajna in«ta Evefillm-a. TeLefonika prodaja na 011 3#000 (pon-peL ^h-IShh od 1. 4. 2006 do razprodaje kan Informacije: i0fet®mzt.ori[ www.mzt.ori 32 'teisf* april olilna skupscina «p« olili smo novo vodstvo V petek in soboto, 31. 3. in 1. 4., je bilo na volilni skupščini ZTS, v prostorih osnovne šole v Zrečah, izvoljeno novo vodstvo naše organizacije. Pred skupščino sta nas zanimali predvsem dve vprašanji: ali bo skupščina sklepčna, in kateri izmed dveh kandidatov bo izvoljen na funkcijo načelnika za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS. Vse ostalo je bilo bolj ali manj znano oziroma predvidljivo. Podrobnej{e podatke o vseh kandidatih in njihovih programih lahko preberete v mar~evskem Taboru, na straneh 28-33. Starešina ZTS: Mitja Lamut. Načelnik ZTS: Tomaž Strajnar - Blondi. Zakladnik ZTS: Darko Jenko. Načelnik za odnose ZTS z javnostmi: Aleš Skalič. Nacelnica za program za mlade v ZTS: Andreja Gomboc. Načelnik za mednarodno dejavnost ZTS: Jure Habjanič. Načelnik za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS: Matjaž Jesenšek - Jess. Nadzorni odbor ZTS: Sandi Glinšek, Andrej Tavčar in Miroslav Vičič. Častno razsodišče ZTS: Borut Cerkvenič - Crga, Anton DeCosta, Gabrijela Lačen - Dora, Dani Oblak in Matjaž Vrtovec. Odprava na Roverway Že 14. bičikleta Žur Roverway je mednarodni tabor, ki bo potekal od 6. 8. do 14. 8. 2006 v Toskani (Italija). Udeležilo se nas ga bo 15 tabornikov iz Slovenije in na prvem delu poti, ki bo trajal pet dni, se bomo podali raziskovati Italijo. Preostali del Roverwaya bomo preživeli na tabornem prostoru v Loppia-nu. Tam bomo imeli priložnost, da se udeležimo raznih delavnic, iger in še mnogo drugih stvari. Vse informacije najdete na spletni strani http://roverway.rutka.net. Gašper Cerar Bičikleta žur je kolesarsko-družabno tekmovanje, kjer je vse drugo pomembnejše kot zmaga. Je tekmovanje, kjer boste za en dan ustavili čas in se prepustili kreativnemu pedaliranju po izolskih skritih stezicah, se za trenutek zvrnili v dehteče majske cvetlice, tulili z vaškimi psi, reševali teste za nosečnice, odkrivali nove dežele in okuse, veselo mežikali vaškim kelnarcam in zgroženo ugotavljali globino luž. Mogoče pa si boste samo zaželeli srečati stare prijatelje in z njimi ugotoviti, da se niste videli že od našega trinajstega otroka. Ne pozabite in povejte naprej! Bičikleta žur doseže svoj vrhunec v soboto zvečer, ko se bomo ob dobri hrani, še boljši družbi in seveda najboljši glasbi prepustili mladosti majske noči, toploti večernega ognja, okusom mediteranske kuhinje, objemu starih prijateljev ter večno svežim melodijam. Najlepši majski dan bo tako najlepše zaključen. Jadranski stražarji Pugy Vico 33 Aktualno Na programskem križarjenju po slovenskem morju 'Pomorski' Dan komisije za program za mlade Bila je lepa sončna sobota. Zbrali smo se z veliko željo po prijetno in koristno preživetem dnevu v družbi taborniških znancev in prijateljev. In pričakovanja so se nam v celoti uresničila. DanKo 2006 je potekal v duhu druženja, zabave, spoznavanja sebe, drugih in okolice. ni smo se potepali z vlakom, pa je Danko potekal na Laho, kot se ladja imenuje (ime izhaja iz angleščine: Last hope, kar pomeni zadnje upanje), je v prijazni marčni soboti na krov sprejel 73 tabornic in tabornikov iz 15 rodov in 8 območij (manjkali so Dolenjci in Mariborčani), vse od vodnikov, načelnikov družin, klubov in rodov do starešin in drugih programskih duš (nekdo je pod svojo "taborniško zaposlitev" napisal "deklica za vse"). Prekratek dan Dobili smo se v Portorožu. Vkrcali smo se nemoteno in tudi zamudnikom nam ni bilo treba mahati (točnost odhoda ladje je pač nujna). Sledilo je spoznavanje potnikov in kmalu zatem že prva postaja - Piran. Raziskovalci so se pognali na spoznavanje koščka slovenske obale (beri fotoorientacija, ki so jo pripravili taborniki iz Pirana), hkrati pa so raziskovali, kakšno je mnenje in predstava o tabornikih (rezultati sledijo v kakšni izmed naslednjih številk revije Tabor). V drugem delu plovbe proti Izoli smo načeli mir. Pa ne dobesedno, saj smo bili z ladjo globoko v slovenskih teritorialnih vodah, pač pa smo se ukvarjali z vprašanji, kaj nam pomeni beseda mir, kako jo doživljamo in kako izražamo želje in prizadevanja za mir. Naša razmišljanja so v Izoli s svojimi pogledi na mir dopolnili naključno vprašani mimoidoči in nam tako pomagali razumeti vso širino pojmovanja miru. Poleg tega so domači taborniki kot napoved svoje "Bičiklete" pripravili kratko spretnostno tekmovanje in tako popestrili postanek na obali. Zadnji del poti in postanek v Kopru je bil namenjen raziskovanju okolja, v katerem delujemo (ali pa tudi ne, saj v Kopru rod ne deluje), kjer smo imeli zadnji postanek. Zanimali so nas mladi, njihovi starši in okolje, v katerem živijo. V skupinah smo tako na ulicah o svojih dejavnostih povprašali mlade, pri starših nas je zanimala njihova vzgoja oziroma usmerjanje v različne interese, poleg tega pa smo skušali zajeti informacije o ponudbi mladinskih dejavnosti v Kopru. Informacije, ki smo jih pridobili so bile vsekakor zanimive in poučne. Čas potovanja do Portoroža smo zapolnili še s predstavitvijo programskih orodij za različne starostne 34 april skupine, na koncu pa srečanje sklenili z željo, da se spet srečamo na različnih drugih akcijah. Namen akcije Matjaž Jesensek, Komisija za program za mlade: "Namen Komisije za program, ki je "programski dan" uvrstila na koledar akcij, je bil predvsem sprostitev in zabava za tiste, ki med letom na področju programa pridno delajo. Ker pa se taborniki večinoma zabavamo skozi dejavnosti, ni manjkalo spoznavanja, izmenjave mnenj in raziskovanja okolja na različnih tematskih področjih." "Seveda komisija v okviru namena želi v akcijo vključiti tudi starše, šole, sofinancerje in podpornike, ki prispevajo h razvoju in kvalitetnemu izvajanju taborniškega programa, vendar nam v drugo to še ni v celoti uspelo. Ker si zahvalo za sodelovanje vsekakor zaslužijo, bomo prihodnje leto poskrbeli tudi za to. V tretje gre rado." Uspešni? Po rezultatih ankete, v kateri je sodelovala dobra polovica udeležencev, smo lahko zadovoljni. Udeleženci so se počutili dobro, akcija se jim je zdela atraktivna in zabavna, večinoma ocenjujejo, da so občutili pomembnost svoje vloge v taborniški organizaciji in da se jim je komisija z organizacijo akcije na nek način zahvalila za njihov trud pri izvajanju programa. Velika večina je izvedela kaj koristnega, dobila nove ideje in zagon za delo, spoznala kakšnega novega tabornika, tabornico. Vsi so bili zavzeti in angažirani pri opravljanju nalog. Dejte mi mir z mirom! Tematiki, ki smo ju na akciji obravnavali (mir in pa mladi, starši in okolje, v katerem delujemo) sta bili sprejeti različno. Različna mnenja so bila predvsem glede razmišljanj in aktivnosti, povezanih z mirom. Enim je bilo všeč, drugim odveč. Eden od udeležencev je demonstriral svoje razumevanje miru z izjavo, da naj mu damo mir z mirom. Se je pa iz raziskave in diskusije na to temo razvila sklepna misel, da mir najbolj čutimo in si zanj prizadevamo tam, kjer je za nas osebno najbolj ogrožen -pa naj bo to lastni notranji mir, razumevanje v družini, nenasilje med vrstniki, preseganje nestrpnosti do drugačnih, sodelovanje pri oblikovanju pogojev za boljše življenje, odsotnost vojaškega spopada ali sožitje z naravo. Po drugi strani pa je veliko zanimanje vzbudilo raziskovanje mladih, vplivov staršev in okolja na njihove želje, ambicije in razvoj. Na podlagi rezultatov smo prišli do zaključka, da premalo poznamo oziroma premalo pozornosti posvečamo okolju, ki nas obdaja, in da ne poznamo dejavnikov, ki vplivajo na mlade, ki so naša ciljna populacija. Danko 2007 Naslednje leto Danko zagotovo bo in z veliko gotovostjo podobno kot v preteklih letih - kot potovanje. Bo to letalo, podmornica, helikopter ali balon? Morda noge ali kolo? Tega v komisiji še ne vemo - želimo pa si vaših idej in tudi sodelovanja pri pripravi, zato ste vabljeni, da se nam pridružite. Danko bo 17. marca 2007. □ RAZVEDRILO 35 Iz taborniške ■ / pesmarice Klemen Kenda Ur{ula Kordi{ Jararaja je skupina, ki vas bo očarala tako z jazzom kot z izvedbo hrvaških popevk. Njihov zaščitni znak pa je poustvarjanje slovenske ljudske glasbe. Z zaprašenih polic so potegnili spodnjo skladbico in za svoj prvi CD pripravili krasen posnetek (http://force.rutka.net/tabor/ jararaja.mp3). Se to - spodnje akorde lahko še dodatno poenostavite (npr. izpustite d7/5-namesto f igrate kar C). Več o skupini najdete na http://www.jararaja.org. DEKLE JE ZAJEMALO (Ljudska - Jararaja) in C d Dekle je zajemalo z vedrom vodo, G G7 C ob bistrem studencu vodico hladno. A A7 d d Na vejici droben je ptiček sedel, G G7 f C takole je deklici pel „. C d Če voda v studencu skali se k'daj, C d Ptica ti grda, kaj lazeš mi ti? G G7 C Peruti, če mog7la, pristrigla bi ti. A A7 d d7/5- Jaz dobro vem to, da me ljubi tako, G G f C G G C gotovo izbira si drugo tedaj. A A7 d d 5 Studenček, studenček, zakaj se kališ? G G f C Oj fantič, zakaj ti grešiš? da me nikdar pozabil ne bo. C d Minilo, minilo je leto in dan, G G C dekle je hodilo po vodo vsak dan. Zakaj se je danes studenček skaift G G7 f C gotovo je fa7ntič grešil A d d., A Zakaj se je danes studenček skalil, G G7 f C gotovo je fantič grešil „. Stric volk Zadnjič sem po dolgem času v roke vzel časopis in na veselje mojih bližnjih in daljnih sorodnikov ter gozdnih sosedov prebral ugotovitve raziskav, da otroci s svojimi starši veliko raje kot naravo obiščejo športne in nakupovalne centre, ki ponujajo užitke zabave in potrošništva. Mladostniki pa si namesto sprostitve v naravi raje privoščijo "izobraževanje" preko TV ekranov in se udeležijo druženja preko svetovnega spleta. Ob tem sem za trenutek odvrnil pogled od časopisa in se iznad očal za-zrl v obledelo sliko na steni. Sliko BIPI-ja, očeta skavtstva, katerega ideja skavtstva je bila drugačna, povezana z življenjem v naravi - in to ob vsaki priložnosti. Danes pa se je modrost, skrita globoko v gozdu, preselila v zatohle učilnice, kjer se otroci enkrat na teden po eno uro zamotijo z "učenjem o Naravi". Preselila se je v virtualni svet mladih, kjer je vse mogoče. Kjer vladata nova tehnologija in moda, prepletena z individualnimi užitki. In odrasli so prepričani, da jih Narava ne more naučiti nič več novega, da jim ne more ponuditi novih izzivov, da jih ne more več presenetiti. Človek je postal večji od Narave. Na travnike, v goščavo in gozdove se vračata mir in spokojnost. Nobena otroška radovednost ne bo zašla v živalske domove in nobena mladostniška ljubezen ne bo iskala skrivališča v zavetju visokih trav. In če bo tako, se bom tudi jaz, Stric volk, lahko v miru upokojil. 36 april Gozdna šola vabi k sodelovanju ... tabornice in tabornike, ki jih zanima občasno delo v Bohinju. Zagotoviti želimo tehnično in strokovno podporo pri obratovanju GS ter pri taborjenjih na tabornih prostorih v Laškem Rovtu. Vsebina dela je zlasti: ■ vodenje prijavno-odjavne evidence; ■ zagotavljanje izvajanja hišnega reda GS ZTS (priprava opreme in materialnih sredstev, potrebnih za izvedbo programa posameznih izmen, urejenost hiše in okolice ipd.); ■ v dogovorjenih terminih oz. po dnevnem razporedu opravlja prodajo blaga in storitev v prostorih GS; ■ druge naloge, potrebne za nemoteno delovanje GS in tabornih prostorov. Dela bodo potekala v času od 1. 6. 2006 do 30. 9. 2006 in bodo primerno nagrajena. Od kandidatov pričakujemo izkušnje pri komuniciranju in vodenju, znanje angleškega jezika, poznavanje dela z računalnikom in uporabe interneta, vozniški izpit B kategorije. Z izbranimi kandidati bodo sklenjene ustrezne pogodbe za opravljanje začasnega dela. Prijave s kratkimi življenjepisi pošljite na zts@rutka.net ali Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, do 3. maja 2006. S kandidati bomo opravili predhodni razgovor na katerem se bomo dogovorili o načinu in terminih možnega sodelovanja. Osnovne informacije ->ree 2007 Zveza tabornikov Slovenije organizira odpravo na največji skavtski dogodek v zgodovini - Jamboree 2007. Svetovno skavtsko srečanje ob 100-letnici skavtstva bo poleti leta 2007 v Veliki Britaniji združilo več kot 40.000 skavtov celega sveta. V imenu odbora za pripravo slovenske odprave na Jamboree 2007 vas seznanjamo z osnovnimi informacijami za to mednarodno akcijo. KRAJ Hylands park, Chelmsford, Essex in the UK. ORGANIZATOR WOSM in Angleška skavtska organizacija. ČAS TRAJANJA JAMBOREEJA Od 27. 7. 2007 do 8. 8. 2007. ČAS TRAJANJA ODPRAVE (predviden) Od 20. 7. 2007 do 9. 8. 2007 (21 dni). Celoten razpis odprave, razpis za uradni znak odprave in še marsikaj več dobite na uradni spletni strani slovenske odprave http://jamboree.rutka.net ali pri vodji slovenske odprave, Juretu Habjaniču - Ježu (GSM: 031 206 952, e-mail: jurejez@rutka.net). Roki za prijavo že tečejo. Prijave do 15. 7. 2006 zagotavljajo nižjo ceno. Največjega dogodka v zgodovini skavtstva preprosto ne smete zamuditi. Dotik Sergeja Bogovi~ Sanje Sanje so zato, da jih objamemo in pestujemo kot otroke. Da jih občudujemo in božamo kot mavrico. Da se zavijemo vanje kot v mehko odejo na babičini postelji. Da nas potolažijo kot kozarec toplega mleka na nočni omarici. Da jih lahko oblikujemo kot glino ali kot gradove peska na obali. Da jih zlijemo na list papirja, ki ga zvitega v steklenici vržemo v valove. Sanje so zato, da jim upamo reči DA in na glavo skočimo vanje. Grafična priprava zaporedno i. Ustanovitelj, izdajate Telefon 01/30008. Transakcijski račun: 020 tisk: Tridesipn d.o.o., Ljubl odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika in lektor, Blaž Verbic (hiaz.verhic@rutka.net) - urednik fotosrafije, Meti Buh (meti@rutka.net) in omaž Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodivščina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (hizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Nina Arnuš Maruša Baša (marusa.hasa@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@cmok.si), Aljoša Bizjak (aljosa.hizjak@rutka.net), Sergeja Bogovič (sergy@rutka.net), Gašper Cerar cerkvenic@guest.arnes.si), Klemen Cadež (stfk@kss-loka.si), Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com), Klemen Kenda (huhi@rutka.net), Primož Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Frane ak (horis.mrak@epn.ha), Dušan Petrovič (pepl@rutka.net), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Lea Repič (lea.repic@siol.net), Nasta Rohlek (kricakraca@yahoo.com), Maja Strnad n lastnik Zveza tahornikov Slovenije, Ljuhljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Repuhlike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tahor, , fax 01/4301-477, e-pošta: tahor@rutka.net, info@zts.org. HI: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naročnina je 5000 SIT, za tujino pa letna naročnina s 0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. ia. Številka je hila tiskana v nakladi 0400 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljuhljana. Revija Tahor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod ISSN 0492-1127 ladnjaplat© gmoH.eam ulti-sonke no zimo von ¡u POGLEJ, TULE LflHkLO PöSmwVf? PfZVO XT J f Iß^POrfißDtPfJ ČRS 2fi NRŠcf l ROOOVO öfZiENTRÖlVOj k.i3C> V y LETO OœÇRNtZtf&VH^ Së&?J*tf Cf?¿> ZE že? Pfí ÇREMO [/ NRRfl VO M MRtö f&ZtftÇfWfy f "RLE GOZD JE QDV&JT&h FuVSoD 5RMR mNjfíKUfl* \¡¿fík& K'ffJ fcSmwvß rfXZOy TkCrBi N£t&d> usé7 1 tE ft_¿ Mi IDE3ÚÍ IííúmtrolMA TOČKA 3. taborniški center - scout center M k* SS Hi H —-- & V objemu neokrnjene belokranjske narave, lučaj od reke Kolpe! Več informacij: 041/781303 danilo.kodric@rutka.net