s' O 303/1970/71 fi 4fJ. / ^ COBISS s / » \ \ V V / / 6 r t LE i /y 8 Y* S Jr / f ' Í \\ \ \ \ itó ' !\li< il?- m 7 S: P Ii & & JÉ $ft GiñNAZUA VENO píipfc ÄMwscjm :a-'t«.v ne*« s?; .-t «. c-v* *♦ «it •/«.-VM^Jfci: m. iCwfcvsSNt«*1»- 10007118 1303 l/í )B ST-TRTi 31 AW TA OTVSBJA Tako ;se»Enkrat se je pac moralo zgoditi«Sedaj ne pomaga nobena zlagana aenidiaentslac31 ¿Umrl je-Ne bo ga v® 6 na odru arti v najrevnejši -rasi niti v bogati kulturni M ž; 'Toda on bo ae vedno tu . V 3 Bober, hudoben s režal se bo»jokal,trgal mask® s obrabe in nas opominjal•• ;!"ords "bc ta '/est z?, koga dovolj glasna,da se bo po~ Sploh pa ni potrebno»da M se «a to zahvaljevali temi iki f:•. --i t lati blagoslovljeni »niti tisti p rekle ti , Ce je Se vedno živ,je živ zaradi sebe in «aradi nas,In kdor . čipkami obrobljenega robčka« S .Umrl je.Zažgali so ga. Suho je prasketal modri plamen» In mi smo reka Ganges T'a bo kdo rekel:Jatšel je v ni£- A ni tako Njegov pepel je v nas. Tako je Tako paB mora "biti.Kaj bi sedaj sen T men-ali-z rai »gnlarzdali kaj e v; are ti.¿.-kaj a je 1, kakSTe zasluge je imel »Zaprimo raj« svoje gobca in ga f»'- i mo f da nam sam apregcmv-*i..A s pomočjo te blagoslovljene in preklete tehnike„Spregovori naj v nas«V fljeai smo se iskali in se našli »on se je iskal v nas-. Torej še žvi »čeprav je mr^ev»Umrl bo z ijsfeii. A\ I h i\ IN DAN,IK TEJEJ FOBAZE ifEîiï ae r»^ sliši jsslce tifteš- oo "aiuditi socialno ¿.c.ttioč"5. toda te nI materialna pust oč v denarju, to ni tista po&oS5- ko nekega podpremo ? berglami irava socialna pomoč je v tem, da znaro in tudi hočemo poslušati Trdne se d prepričana, da a o vsa dogajanj« v naši skupini potekala tako, da je bile močno Člane o mnogočem informirati« jih v debati vzpodbujati, jim nuditi snovi za individualno razmišlja -j*, jim pa tudi ponuditi možnost, da se. "skihajo" - to je, da sfrestijo notranje napetosti« Vae to pa je bil pri meren start za spremembo stališč in mnenj Večkrat ea je dogajalo» da je član, ki zaželenega statusa ni dosegel, prišel v stopnjo f¡ustrirano&ti. V taHii primerih je posegel vmes vodja skupine, ki j» članu pomagal» Med dijaki na na I» i gimnaziji je veČina vozač «v» Delovni dan je nepet do skrajnosti, zate je velikokrat nemogoče sklicevati mladinske sestanke» ne da bi bil pri tem prikrajšan eden ali drugič Kač delovni načrt je zajemal Štiri teme: 1, Enotnost v različnem vrednotenju kulture, 2o ""ladi in prosti Č33, 3« Seksualna revolucija v očeh različnih generacij in 4, Učitelj in ačenec - soustvarjalca učno-vzgojnega proce as. Pri delu je z izredno požrtvovalnostjo pomagala prof ~ Danica Marion, ki je pri vseh seanaah vodila tudi protokol za opazovanje skupine. Delala je aktograme, zapisovala trajanje in označitev irispevkov glede na logično razvijanje obravnavane teme, opazovala vedenje članov glede na dogajanje v skupini$ opazovala skupino kot celoto; čustvene odnose v njej in povzela tudi evaluacijo dela v skupini» To zadnjem sestanku skupine so člani izpolnili vprašalnik o vsebini razgovorov, v katerem so odgovorili, kako so sledili vsebini razgovorov ali so spremenili svoje prejSnje mnenje o tem področju* Ravno tako so izpolnili vprašalnik o delu » dogajanju v skupini, ali so bili kot člani skupine zadovoljni z njenim delom kakšno je bilo vzdušje, ali so se med seboj zbližali in se čutili navezani na to skupino«. Za prihodnje 'olske delo pripravljamo v okviru 2v*z«? mladine na naši šoli več takšnih generacijsko mešanih' skupin, Ra sestankih bomo razpravljali o funkciji in disfunkciji nale šole, o vzgojnih problemih, c učnih programih, o družini, o religiji kot obliki družbene zajesti, c perspektivah mladih, o sindikatih m Zvezi Z _£icCOV ,-li le C • l . - ur»^ je y c* w n^h o . i ... * 11 i i v .ni razrežcv^ti in pri. v t as hus-ni zi raneg*. coci 1 i a 1; j nt£ 7 okviru sobotnih abonma j s ki h predstav smo 12. decembra gleaali v ljubljanski urami ;.lrakovega ičiraeeauja. ;,Taže glcdaližko leto se je začelo s ¿haktispoarovi.11 ,.;ecbethom,Ki pa me je proti pričakovanju razočaral.Ha -zočarala me je igratki ni pokazalo tistega,kar bi človek oc Shakespearove tragedije pričakoval.Le ¿uJu Počkajeva je z igro Lad,, iiacbtthove pokazala,ua Se zna j vživeti tuui v tragične vloge. Kot arugo smo si o._ledali komedijo ¿'etra Letinova Photo Finish, v kateri avtor obravnava življencice letne čase starega pisatelja. S kopičenjem «ogorkov zabava gledalce skozi tri ure,ko po hoče svoje misli na koncu urediti, ostane praznih rok» Kljub temu pa mi je bolj razveseljivo podobo nuaila režija in igra. Lahko skoraj trdim, da je tekst Ustinova ponudil igralcem svet, ki ga v celoti obv!adsjo,Če Že ne ^tudi presegajo. Tretja predstava,ki smo si jo ogledali,je bila tragedija živečega slovanskega avtorja Ivana '.:raka. Z «rakovim gledaličkim delom se je občinstvo srečalo pred čtirimi lati, z uprizoritvijo 'arije Tuuor,ki prav tako kot !iirabeau, temelji na zgodovinskih trenutkih. Dogajanje tragedije "'irabeau je pstavljeno na zače:ek francoske revolucije. Sreaiččna osebnost je markih •v!irabeau, čigar idejni svet je nekje nad uverna sovražnima si svetovoma,ki si stojita nasproti:na eni strani avor in njegovi predstavniki, na dragi strani revolucija, ki naj bi prinesla nov in boljši svet« vunuk se spopade z objektivno resničnostjo; njej nasproti postavlja "svojo posebno naravo, svoj poseben ounos uo sveta in in posebno usodo» Ta usoda ga je ogoljufala, Kxr we stal nekje na sredi poti» Ker pa sc ...rak aoslecno erži. vseh-pravil o trageuiji, mora zato junak zaradi spora z družbo in zaraui svoje idejne asleunosči nujno propasti » .'¿rak ve? da je duhovno junažtvo in tveganje več vreano kot življenje. Posebnost njegove dramatike je tuai V tem, da je irabeau zgoaovmsko neoporečna, temelji na dejstvih in v n^em ni zf.ouovi lokih anatramiz- ■r ...... riti n ■ - -j - r...ua resničnosti ..irafc hoče, s tem - . jo aožno tragiko* Tragediji) ¿lav -> > • u slom os-- oe v aek.w situacijah-v monologih ter _ pogovor, h Pr-imankuje pa dogodkov in ni dejanj jci bi ca jo.1 ■-■ ir.-beuuju življensko živost Mirabeaujeva stiss\ J* a ura a tuai uružbena m itiw jna stiske, današnjega clove-kc.. uobro je to, a& num noče dajati nobenega pocuka aoralnih eli psiholoških lekcij S svojim posel na-Sinom gradnje stavkov je mogoče hotel noseča cvretosx in tragiSnost, vendar pa je prav to povzročilo a; ono tono s tN in starinskost« kislim pada iz tega dela vendarle žari vera v človeka ter avtorjsv humanizem. lira k je glasn..* .¡ovc Ka, takega kot je« Njegove osebe niso črno belo temveč so pozitivne in negativne hkrati, Zaradi besedila, ki ni nudilo igralcem širocu. t. J. ;ev pre- možnosti interpretacije, je bila tudi uprizo cej skromna- Kljub temu pa bi bilo vživetje v f.raKOve lahko bolj doživeto* Nad igro soigralcev pa se je dvignila kreacija .y;tefke brolčeve, ki je v Mirabeauju, kot r.varije ■■ V «i j- a V- ¿/.t w ~ ,--v _ . -------- ----VC Antoinetta, edina živela v območju tragičnega, o menitim vedenjems s čistim in razločnim piti A, UJ.OI » VVfcV»*«.^ —t» 1 —-- ---- - res pokazala vse svoje igralske kvalitete« Za ar,.ge igralce pa velja, da so prihajali na oder želee čimprej ] oditi z njega.-Gb njihovi igri se postavljajo vprsaanja < Kaj se je z igralskim ounosom co umetniškega de, a zgodilo? Ali ne bi zanje morala veljati zahteva po doslednosti v oblikovanju vlog? Kdaj bo nastopilo na najboljšem slovenskem oc.ru "streznjenje"? ČiJm ■ I M" 4 50 km " v Vjhi* % ^'fe^nte RiKVE/ o U 7 Zcool se je v ¿jdov~3ini. Zbrali smo oe ni avtobusni pos;a;|io "anjlc-li 30 (le) "tirjej v razredu nos je dvr.jset, orel ••>as jo na izlet rlo cgdonnnjst (nolsjo v cede jctici se nc-hojs razrednik)» e sr.drjic smo pregled-"li osebno prti j a jo, predvsem finančni tre nor in potrditve rezervacijo 7se je bilo do nek nore natančno (vso3 '.c.ko kot tir vesoljsko ladje) preračunano, vr:me j - bilo sončno s nebo o„3/lo oblncno» vo ;,er - severovzhodnik j3 pihal s hitrostjo 5 km/h, norje (v Kopru) je bilo mirno, tenpera'uro morje aen porabil, v Slovenskih goricah pn jc bila mo.lhnc verjetnost 'oče. orej nič ne (ali vse) bo *lo narobe* Pot s avtobusom preko Postojne v Ljubljano je vsem snsns* Iv'a poti ae je zgodilo nekaj pomembnega0 Po radiu smo zvedeli da je tampera tura 0° na višini 3ooo m, to je bil odločilen podatek zarodi katere.,¿0 se ,je verjetnost uspešneje izleta pomaknila a 75 na 8o%s 7 Ljubljeni smo imeli debelo uro čase» Ko smo končno doc.-skali uro odhoda, orno oorevili prvo "korekturo", kajti SILIPLOIT EIPRESS (beri SKAIL ~ -njlo polž) je imel uro in pol zamude,» ctrpoli smo ae v prvi vagon, 20 katerega je bilo sigurno* da bo prispel do Zajrebe» /oznja ob Savi rje bila zanimiva« hribi porasli z mladin gozdom, kakšna njivica, nekaj hi?.s kopalci ob S6vie polja poenice ir. koruze, griči posajeni z vinogradi. o liri5i so se nižali.« Kmalu smo zagledali Zagreba Tlak se ustavi«, Izstopimo in se razgledujemo (edina zanimivost .je bila te« de so no sosednjem vlaku, namenjenem v ■ ¡Jamčijog vsi potniki imeli eneke brke? pregledali smo samo Štiri vagone, vendar lahke marsikdo potrdi,, da izjem ni bilo),,. Prlkiopill so nekaj vagonov« I1 a sreoo smo takoj dobili pravega., OdloSino potovalke, 71 ae premakne«, Zagreb jo že . Prtd nami je širne ravaira Vcsino se med(toeneje nad) koralnimi in pSeničnioi polji; (preja namreč poteka po nakekinen-nasipu) vraea jo tu pa tam vrsta grmovja» krpica trave„ skupina dreves; nad pokrajino se dvigajo stebri električnih daljnovodov, Snoličnoet včasih razbije skupina srn ali kak fssscn5 ki so peso j a na redkih krpicah trave« Pokrajino je dobila modrikast ton» sonce je postalo čisto rdečo, vlak drvi proti vzhodu, sonce pa za nami tono v - koruzo (tu je resničnost, čeprav malo smerna in neverjetna, zc.agsls nad romantiko)« Fo polnoči-s se je stemnilot Pokrajina je ponoči sol slikovita (temnejši pas predstavlja mater zemljo, svetle ¿p i pa nebo}» Spravimo so i gret karte, todo kmalu smo more 1 i prenehati, ker smo postali preglasni« Splezali smo vsak no svoje leži"5o in skuhali zaspati. Sredi noči smo so zbudili v "eogradu (zaustavljanje pri manevriranju noa je pošteno pretreslo)« Videli smo le troje ljudi, ki so bili zanesljivo Beograjčani (miličnik in dve kratničer-ja) ir. luči jevno razsvetljavo» Vse drugo, kar se oprda k "eogradu, je bilo pojreznjeno v temo» Ko smo se izmotali iz množice tirov, smo spet zaspali» 'i jutro j smo se zbudili in najprej pogledali s toži okno» gričevje, žito, koruza«,», toda nihče ni imel pojma, kod so vozimo, Končno zagledamo veliko cesto« Upajmo» da ime železniško postajo. In res« _o je dvakrat Leskovec (prvič v latinici, drugič v cirilici). Do Skopja je še daleč«. Vozimo se ob Južni Ilorovi. Kotline preide v ozko dolino, kjer je poleg reke za cceto ir. Železnico komaj dovolj prostora» Jžop dolina se širi» Vledičin Han, Lopenica, Vranje; dolina je velo podobna naši\ Bujanovac, Kumonovo - smo že v Makedoniji. Do Skopja je mogoče Še štirideset kilometrov, SKOPJE» Izstopimo. 7 strelni gneči smo se pririli v prvi vegon, no katerem je bila tabla Skopje » nifcola. Sedežev seveda nismo dobili, Ileki, železničar nam je prijateljsko svetoval» naj grem v zadnje tri vagone, ki so jih komaj priklopi!!, in bomo sigurno dobili prosto sedeže« Lepo smo so mu zahvalili in se neksko pririnili do onega izmed It ona j priklopi jenih vsgonov. Z malo pretiravanj s lahko rečem* do je bil vagon revno tako nabit kot prejšnji (gnoco je bile kvečjemu večjo)» Zato smo potrpežljivo šteli® Skopjo je za nami« Poljs tobaka, sončnic, žita» Kotline preide v ozko dolino,- Titov Vele s» "ato se vozimo skozi pusto, ožgano pokrajino, ki preide v hribovje, kjer je vseka revni ca posejana z Sitom,, ki po je visoka le dobro ped„ Skozi hribovje se prebijemo v kotlino,?. Povsod -obal: in spet tobak (in e enkrat tobak)* Prllep, tobak, bivoli, sončnice, mak, riž, žito, f-itola* Presedemo se na avtobus, ki hitro požira kilometre« Cesta se vzpenja» "a vrhu smo» V daljavi se zaleskote jezero» Začnemo se spuščati.» Končno smo na cilju» Križi?, če» rabi e« OTfHID 4o km (logično smo ".ekl juČi li 5 da jo bilo jeaaro Precprrasko, mogočo pa tudi fol;a morjana)» '.-vdamo ¿esero i to 901 je bilo . anidnc 1 i?rid9ko jezero)» Spš&itm se, por" d '/} o d o si v • Otovorjeni 3 prtljago se odpr«- (ki h 4tt§ ni imenovale dom. Ta bo vp/dSfil loro.j: "Zakaj tisti dom 2» 3**t , ,, t/ v "¿ak ■ ** / t S t s na ti! In aoten ti postavijo vara' :n.jc- . "ajarej oo var j ali ao3omeznike« /goji. o jc -.oi ker so šli dru A> Nihče ne bi šol sam oc eaba. sam od sobo! Kevež, g-j po cm _a 'o opa-il; u. liazred bi rekel, da mu je bilo slabo, v r 33si ^ r,r primeru bi dobil neopravičeno» I v ln lep-« av ¡ r. , se no bi nikdar voc spomnil, dc si ti, ubc /. 11 . r.' brezosebno in brezpravno ond, dno te „s i v <\, ^sJ. vno * pričal to in '.o aro, ker se ti jo z „o 1*0 ;o m o. No obisk oridajo dijeri iz daljne Avstrijo, i sedi ari oouku in bodi si vnos t; no resoolo^en*. 'orc; naoravino*razredni "nortni dan. Ina kdo k a • ii-ot* In smo sli... Toplo jo bile, sonc- je sijalo ^ ptički so peli,.. 2a nnni verjetno ne bo ni'00 prisex, kar tu se ustavimo o - Ampak, k "j 00 po ter..,.? - Kaj te briga, kaj 'oo po skup o j bor. o pojedli in - Gaj kononc jo bil 2 a s • ■ r- r-l.i . 1 ua v i ij J. -W t % -c» c^ C".o se i le mielijo'ksj so*, le bodo d-lali, o ;dr > «vv* I i '' Y) ,w 'i • -i- .i. J- i-i ] [ ? " r. >0 -0 ' 0 t" o li, j i.f:: So Soka:: orno! - Ampak kaj bomo aolali u ves donoIdon? 5utimf :o ran loroskop! 7 ^oli. o c n bili - Sedali, ležali, spali, brali, se po^ovrjal Mar ni dovolj? - Zdi so mi, da so bolje j g torej dooo"-an... - posodi mi Stop, da pr- . . .... - Peri ok t no! liti nalo.;e nam n- -o oreoa pisati.? Ra a vil se j a u i varen pojovor, vsi skapc-j sar kot ena samo velika družina v boja za ocs : - In oc cm r. j nam bi bilo žel? /*al ?r t oko oaaovio don, z: tiso?, tako čudoviti! reči, ki ji' dra ;cco še opazili no bi? Očitajo non br^zvestnost, nesramnost in pomanjkanje crčno kal'uro. Prav imajo, -jdi eni _ imajo prav. Priznamo svojo krivdo« toca 00.j i -i o« nc motorno. "o alo le bilo, o one o je sijale ir ;'.: -ki so amoak zdaj bcl.i aotilam, ;li!.. Tudi mi W 97 ; A >.t f - \ ! ¡ v \\ i 1 /I JA: f ¡i******, i \ r t > , ji o a 7 r svoji jostji in se od strahu zgrudi, pade kuhinjske omaro in jo smrtno poškoduje, Pjen sin js ño 2ivff one po umirs. lalostno je poglede obljubi» do bo poiskels njegov grob, potem ps -tiare. In na platnu se s&blesti nspjs KONEC» Kritika soglaša» da je v tem filmu režiser s-meje sebe in mu svetuje, naj izrabi isredno p.tlo-/ noet, Ustvari naj trilogijo*- ker zaključen zgodbe' o mrtvem Indijancu« ki ir.5e grob svoje ziv pogojuje novo zgodbo o mrtvi Indijenki* in Voa evojegs H vejo sina» Filmu bi se izredno oodel naslov. TBENUTNA VBČHOST, kjer nsj bi skuxal režiser najti 5e vsaj svojo senco. Tretji del ps nsj bi, če upor; bino režiserjeve besedo, ne imel zveze s bstonirar jem-Ja-jranskega morja» 7 tem filmu naj bi končne ne/sol ta~ di svojo pamet irs so odpovedal do skrajnosti tuiivns absurdnosti in imaginarni realnosti svojega surreslistično futuristične:;a oubjekiivizma • » :<& is vîRf ') U r >s i ■ '.' 'J i s / r i ♦s j i # / / i: H I r y i Po uspešnih medobčinskih tekmovanjih in tekmovanju s gimnazijo iz Ilsrfcborjja se bomo udeležili vseh tekmovanj, kamor bomo vabljeni; za prvi noj bomo organizirali spominska turnirje v rokometu, v malem nogometu in košarki fcer tek po ulicah Ajdovščine, ki naj bi postal tradicionalen«, Letos prirejamo drugi5, Športni dinar smo pobrali ob začetku "olskega lata. Z ngkaj voo kot 2oco,oo dinarji smo nabavili rekvizite za 5SD in irese za rokometni in košarkarski ekipic Prod kratkim smo dobili tudi ovoj pečat ter smo sedaj ros organizirano društvo. Imamo svoj stenčas, kjer objavljamo fotografije in rezultate s tekmovanj» Imamo okrog 45 aktivnih članov, ostali dijaki in dijakinje pa bo podporni Slani. Za pomoč se moramo zahvaliti rammavs^.ju vodstva "olo, ki nap pomaga preevsem finančno, medtem ko nam občinski odbôr sa telesno kulvuro ni dal lotos niti dinarja dotacij, čeprav smo zaprosili sa minimalno finančno pomoč 5oo,oo dinarjev, Podpirajo pa društva, ki obstajajo lc na papirju in to predvsem zaradi samovoljo nekaterih članov tega odbora« 4 i >j j) h I' ~ A * -i ffljPTfk f J-CTF m/M MM&J-MnT l C ČpjJO! BELO! BELO? BELO! BELO!BELO!BELO! t hLjo! 8 P ^ _ I TtR; BELO? BELO! BELO! BELO! BBLO! i Č$l{ [)!mJD{dfi/)? B£W/ SIVO} SfLOl s/I/O!!! 5/tO, S/VO i /••♦p /'*J # .Ct.' -¿f 4 J* s >•. ^f ijrj i/ C? L c^uo! 8 FIO/ čRimiemt&mffii ■fvi&nn •f • ¿:t:nazijh "veni rnoir aj^gvšSiha GL¿VFI TJRFi;FIX:Vesna ILJlft' rSHKI^ FA TJRF.TT; IKA; Begda» BRB03LJ i» Teuaž KH8NJC L -RF]MiLI:i arko LOVSKO* IČ(naslov»a »traa7f Tona« XTANJiJ> aadrej *:rav;S TIPKALA .Vidrib Bogomila. ■ ■ ani UR.-";J NJlŠKFCA C vBC RA; Al © j £ ,Majda VIT PlHjAda r -; 'T- CC. mm Irana b LA^. IČ 1303 Če naj bo osmi februar slovenski kulturni praznik, vsekakor ne sme biti samo proslavljanje spomina nagega največjega pesniica. Slovenske umetnosti ni predstavljal samo on, čeprav literarni kritiki trdijo, da jo je razvil do najvišje oblike0 Če že sprejmemo to trditev, moramo kljub temu vedeti, da ni bil Prešeren pesnik, niti prvi in niti zadnji, pa tudi ne edini« Tudi Prešeren je sprejel nekaj tujega, dodal svoje in če je bil njegov namen pri ustvarjanju umetnosti res pravi, je svoje stvaritve posredoval se drugim in tudi ti so sprejemali, dodajali in posredovali, Tako se je ta krog ponavljal vse do danes, se nadaljuje v sedanjosti in se ne bo nikoli zaključila Cilji vseh stvaritev so bili ustvarjanje umetnosti, ohranjanje in raz vijanje slovenske kulture» Zakaj naj bi bil torej ta praznik le spomin na Prešerna? Toda pri pripravah na proslavo in pri proslavljanju samem se pojavi še nov problem* Postali smo preveč tradicionalni, praznik nam zaradi svoje zastarele oblike ne predstavlja tistega, kar bi moral» Preveč posnemamo* preveč togo prebiramo pesmi, ki jih že znamo na pamet« Tudi to, kar nastaja danes, je nadaljevanje tega, kar se je nekoč začelo» Šele po zlitju obeh kultur, današnje in pretekle,, lahko začnemo misliti, kakšen naj bo osmofebruarski praznik» BALLANTINES VINJAK BLACK & WHITS REMY FARTIN SCOTCH SLIVOVI CA KONJAK BONECAftSP PELINKOVEG JOHNIS WALKER in jaz sem pijan. " In potem se sklicujejo na svojo težko mladost, seveda vojna in tako naprej, a kaj nas to zdaj brigaj poglej jih zahrbtneže, saj so si sami krivi, še zdaj ne odnehajo, kaj ni treba vojne v Vietnamu, pravzaprav so Vi- j etnamci srečni, ker vedo zakaj se borijo, skupni cilji so \ jih združili. Seveda he marsmo vojn. a pravzaprav si jih želim., oh vem, take želje so nemoralne, ne,,. Kaj pa je sploh mora- ] la? lažni okvirji, ki so si jih sami postavili, zdaj se pa čutijo utesnjene in zagrenjene. Mislijo, da smo slepi ali kaj? Res, dobro je včasih igrati malomehčana, postati vojni psihopat (seveda to boleaen gojijo na skrijvaj) in ob vsakem spodrsljaju uperiti prst na vojno, - Boste videli! Življenje je vse kaj drugega? Ali mislite« da se nam ne da delati? Oh., presneto^ saj se ne splsča prerekati, včasih se mi zdi za malo,, saj smo •/si bratje in tako naprej, a vendar ste včasih prav grozni e rob eno oitje ni popolno. Sivele napake! Ahf kaj, "saj nas poznate» smo pač mali hinavčki in bi radi lepo živeli brez truda in sploh,, Kaj pa biebečem! Včasih se mi meša in sem ¿rožen, ampak« če. natančno pogledaš, ni nič groznega, saj pravim, krvi se pa res bojim. Rad bi ime] denar, v Ameriko pa že ne bi šel0 0, Kristusi Si me predstavljaš v Vietnamu? Ja3 saj so kot telički ki jih pošiljajo v klavnico, ni čudno, če jim kdaj kakšno zagodejo* prav imajo. Sploh ne maram klavnic sp. minjajo me na življenski teater« na, zdaj sem zabrenkai na patetične strune. Po- saj starejši niti niso tako sla- 1 bi. razumi jih človek, Če bi bil ti na njihovem mestu, ampak kaj« ko si mislijo, da imajo vedno prav. Zgrešeno! Zakaj so kifeljci aaprii Reda? Čisto prav je imel, d« rim je vsem povedal« Seveda smo reve! Eacukati se ga je moral da si je upal usta odpreti» Mao Tse Tung ima čisto prav, ko nravi, de tisti, ki ima vse, ne bo nikdar za revolucijo četudi bo ta prinesle splošni napredek- Jasno! Saj bi kaj povedal pa bi me spet začili. Grozno! Potem se ti ps včasih cedijo, da bi jim ja kaj pogofljal, Mene že ne bodo! Samo če se spomnim ns tisti pogreb. Saj se umreti ne bi hotel Tam so se slinili okrog žalujočih ostalih, ter se na vel)ko usekovali, potem ti pa gredo reči, da ga je uboja ženska sama spravila s sveta, zdaj pa uganja tak cirkus, samo, da bi dobila kakšno podporo, A kaj mi je 3ploh všeč? Ja veš, perfektno se mi je zdelo ko je Jovanovič (te je kaliber) napisal tisto dramo ITorci* Človek sploh ne ve zakaj gre in včasih se rai zdi, da bo bili. norci ?ie najbolj pametni« Po, potlej imam rad živali* Grozna se rai je zdela televizijska oddaja, ko so kazali zavetišče za stare konje, pa je ena starka rekla: "Ja kaj jim to pomaga, saj so neumni, ko skrbijo zanje, ko bodo crknili jih bomo tako ali tako pojedli!" Ugasnil sem TV in počutil sem a pasje krivega in hudobnega, En teden nisem pokusil meaa0 Saj je starka imela prav, a treba ji je bilo ziniti in pokvariti vse lepo. Ja rad imam vse ljudi, a če premislim, sem najraje sam. eriektno se razumeva jaz in moj drugi jaz* Saj, včasih je f n in ne sploh ne uboga in se skregava in je cirkus za-■ad njega in če kaj našpilam je vsega on kriv, ja, če kaj ii prav se tako lepo izgovorim nanj, zdaj vem zakaj veruje j^ v boga» Da jim odpušča, jasno! Pravzaprav smo vsi slabiči in če prav pogledaš smo vsi v redu .in sploh je vse tako čudno, zato se bom kar izklopil" /feJil. . :ie- Kfftf- «juLJD - KONSC - THE end-f[N-K^;& dii® f c=aPnr\ F m.—-i-; ? ,'i f.. m ■ u l i Li ,. , 60U V J j J m uHuul V" lilILZ&C L .... ^vlEM^ I/ ¿iMJ 20? I1 lOMvfT j / O^PAT-A ; in 5 i H k. A . )>,/1, / fi \ \Q Ž v «. HJ mj\ J'J^-KJ tmas aaj nisi pozabila h lečin ko rci;ila mamo bilo je lepo ko sem vi-iffil-ai neoiieko luč in ko so me • , -h tal i toda. ne .zameri mama. e •lep e rai je bilo koc enooeličsrju takrat sem t se '¡.1 i 'o .; raza-ioževala Imela sem m •• i o i 3's o in ^kor-je z dvometerskimi ■ . alkemi mama sedaj sj stara imaš lila stare si čeprav si barvaš saj jaz sera s t jih tudi mama lepo imej jutri m bodo sežgali ns grmadi moj pepel bodo posuli po planinskih por -v;.! ftler. kakor seme ga vrzite dole?, m po bregeh intakodalie aatiia pa tata pozdravi S C ^ '•■ ".-.-¡v.-..*.-. P '»j \\ ?■ V j»;'-"1''**1 1 MM '¡.j: -j J O®© "-iVt Slj-Ut- » jj ^ 1 ' Si i*. ' -a 0 j v* • \ ••• © - i , •Vmh. v ' »,' >-J i ........•"ornas?-^- : > :■■ -i •. i t ti; *%.<. >v V-' 1 ^'M',,1 ■ r :: ■ \ "i:/ t \V s mM. o* • /4 i-Vil V...,- s 1^'i'ji i '-¿. '.«i» -v U IV^-^r^ nf J U iiŠ W •v; ¿P L——»j .......ti T—fdt— ni vredno da bi se mučili b tisto zlagane procesijo ko bom spustile dušico me kar gladko seagite ja sežgite me zakurite kot velenjski lignit ki za soncem greje najceneje potem mi pa dajte malo tega pepela pokusiti nikar ne zavijajte oči saj smo vsi ljudožerci ti direktor še posebno torej dajte me v moj gobec da se bom pojedla ampak bodite socialistični in servirajte še potenilo da se mi bo zdravje vrnilo deKo VSAK T.REFUTEK Nekje v obiskih se rušijo sanje * Izmišljene pajčevine 3e trgajo. Vedno bolj vidim modrino, ki ni modrina„ ZAKAJ Samo enkrat si. otrok. Misliš, da je tvoje otroštvo nič. Želiš odrasti„ Kako neumno. Samo eno življenje imamo. Pa si želimo, da bi dan hitro minil, ŽELJA Bela polja ob cestah» Beli vrtovi pred hišami. Temna okna na belih stenah. Togi ljudje za črnimi okni, V temi bodo polja, vrtovi beli. V temi bodo hiše orne, Okna svetla in za njimi topli ljudje Pike so plesale po moji sobi. lovila sem jih v stekleno vazo. Zaprle sem jo in gledala vanjo. Vse je bilo mirno, vse temno Spustila sem pike,, Naj plešejo po sobi in ustvarjajo življenje. Gledala jih bom. vlaiTa, HTNKon. - 7 - vedno enaka: "Slabo"? Ali smo razvajeni, ali smo, kot vedno že navajeni najprej reči: "Slabo", ali pa je bila drama res slaba» V tem primeru je vsekakor bila, dejstvo je pač dejstvo in nič ne pomaga, da je tržaško gledališče letos praznovalo petindvajseto obletnico ustanovitve. Vsekakor je res, da nam je Tolstojev čas že precej odmaknjen, toda če so igralci hoteli spet obuditi njegove ideje, bi morali znati obuditi tudi njegove junake, ruske kmete, ljudi, ki sta jih narava in neprenehen boj za obstanek napravila trde neiz-px'osne in grobe. "Osebe iz drame so zgrajene iz prsti, dišijo po gnoju, po vinu, snegu; semnju in ljubezenskem potu.»»" Igralci so torej igro pripravljali z namenom pričarati pred gledalce duh po gnoju in potu« pričarati vso grobost in tragiko življenja, resničnega, ruskega; namen je bil dober., toda igralci so napravili vtis, da niso kos svoji nalogi, nekateri pa se te niso niti popolnoma zavedali» Vsakdo je prišel na oder trudeč se, da bi bil ksr najboljši prepričan, da popolnoma razume svojo vlogo in. da jo temu primerno igra * Toda žel,, *. Tolstojeve ideje izpoveduje likitin oče, stari Akimič, dober "bogsboječj toda neupoštevan mali Slovele, katerega vlogo je dobro odigral Rado Nakrst, Njegova igra je bila nepotvorjena in neprisiljena, način govora, mimika, vse je izpadlo naravno, tako, kot bi morala izpasti tudi igra ostalih, predvsem glavnih igralcev, ki pa so s svojim obnašanjem na odru povzročili pri nemalo gledalcih zelo neprijetne občutke in predvsem odpor, Bogdana Bratuževa, v vlogi gospodinje Ani si je in Anton Petje v vlc-gi njenega ljubimca in pozneje moža iHkite. sta s svojo tragiko neokusno, skoraj histerično I. pretiravala, zlasti Bratuževa, ki je z neumestnim kričanjem in neopredeljivo hojo, učinkovala nerealno, narejeno - poraz-[ 110« Namen Igralcev je bil dati Tolstojevemu besedilu nekaj več "Tisto nekaj, zaradi česar naj bi bila igra še danes aktualna s da se vedno govori s jezikom resnične umetnine in da čl o v ek a pr i z a d ene«," Toda tisto nekaj, kar je bilo smisel uprizoritve žal ostalo neizpovedano* Horda pa sa to niso krivi samo igralci, kdo ve? Je \ Vi » V r-JLA > i N. VCgčV, H h ■ m 8« li\ ii'v« '' Vi," \ >».tk, i jm \k ...jsš^mH ^ u:>-> k i { M ik t M % - ■ U \ JUCMI X s /.v 11 > //nr o 0 o o? \ O O C) t» hm h $ '...............11 m ¡£>0® T!\ JI® ; > T"1" \ • f V^V&M I Uomg\ fl i 9 Vet! ¡' i - H v ! LSLsIDo ■ Vedel je kak- Vedel je kdo smo«. od kod smo, zakaj smo. • i. smo In kakšni bi morali biti. Razumel je. Govorili so, da je bil srečen. Srečen - zakaj? Zato, ker je spoznal kako majhni smo. kako nepomembni, kako podli in nebogljeni? .Ker se je dvignil nad ostale in pogledal9 kaj je se obzorjem? Ali je to sreče Je to nagon, je to Bi bil srečen, eobo brez oken « Mislim, sila če bi te z vedno da ne0 Je to junaštvo, želja? ki te sili v neznano., v temo? majhnega, komaj rojenega zaprli v aprtimi vrati in utripajočo lučjo >od stropom? Bi. To bi bil tvoj, samo tvoj svet« V njem bi ži rel, odraščal. Luč bi bila tvoje sonce, vrata bi bila tvoj 1 >g, Bal bi se jih In jih častil, Nikoli ne bi zvedel, da -•saja z--naj eh še drug svet, nekoliko večji od tvojega, tal hi le da je dsn, ko bi bila luč prižgana in noč, ko \y ugasnilae Ponoči bi spal, podnevi častil svojega "bo-Dokler bi ne umrl, Toda, ali bi res umrl? Umre tleti, •:..! ieko5 šivi, Ali sem jas živel? Dihal bi, spal. molil. •o 1 je t življenje? Ali je to življenje, da se dan bo iiš tistega ki ga ^i + n^o o Razum? Kdo je on, ki v kar veruješ? iiaj ti m rtoc moliš? Kdo je on? Bitje? »Sila? Moč? se ga bojiš prosit, naj ti tisto, odpre vrata o Če bi se le ta odprla, bi bJ l potem srečen? Stopil bi v drugo sobo, nekoliko svetlejši; r ve";jo "d tvoje stopil bi pred veliko gladko površino., toda lepo Spoznal bi, da je to okno, zunaj njega pa drug svet, veliko večji od tvojega. Spozna! bi, da si bil dolgo zaprt v majhnem prostoru.; v katerem si bil velikan, 3ooznal bi kako majhen si v resnici. kako krut je i 1 je povedal resnic.-)» In stekel bi nazaj v svoj prostor; stisnil bi se v kot, v najbolj "o 'ito bi te strah . Boga ne bi bilo več/ vrata bog, ovoj svet, ki ti bi ostal Ali bi bil še v svojem svetu, vedno velikan? ki v temen kot in M bila odprta,, i i 1 svetu v katerem si velikan WMsr j satom: "Ime mi je ljudstvo« Stojim na robu starega druži ene ga sistema. Spominjam se njegovega rojstva Imel ie tak srčkan obrazek in vsi so ga bili veseli, iljeg v začetni zagon se je s časom spremenil in me pričel ovirati v iskanju novega. Zato ga moram zavreči," Najtežji je skok, preobrat., ki te vrže v nove tokove ti pa moraš izbrati pravega, Ko priplavaš do celine se rodi nov družben sistem. Bistvo njegovega rojstva re\ lucija, je že mimo. Revolucija je začetek in konec vsegs nujna je . Tu ne gre samo za družbeni preobrat, pojem re volucije je mnogo širši, zato se nam njena resnična opredelitev izmika» Odraščal sem pod njenim vplivom in vem da je Imela velik pomen v Življenju naših očetov., 7 razredni družbi so revolucije in revolucionarne spre membe neizogibnec Tega ne moremo ne odpraviti, ae zavreti 1 kar pa niti ne bi bilo pametno» saj vsaka revolucija pri nese nekaj novega» lle morem reči, da prinaša samo napredek, Sčasoma se marsikaj izkrivi, ravno tako je z družbenimi ureditvami. Življenje, človek, vse je tako nepojmljivo, utruja nas., ovira naš razvoj - potem pa prid-- odrešilni 300M„ revolucija je tu, stvari se smiselno obarvaj in znova se spoprimemo sami s seboj. Z revolucijo so bili vedno nezadovoljni, to so tisti., ki so imeli manj kot drugi, ali pa sploh niao imeli. Revolucija jim napolni usta, a kaj ko siti revolucionar ni več revolucionar Ostane le papirnati tiger«, Ko se človek poda v boj - v revolucijo, je odločilni faktor izida vijne človek in ne material Zato zagovarjam maoistično načelo s »OSEH LUTTER, OSER VAIrCRE! Dokler bodo obstajali razredi, bodo tudi razredni boji« Rešitev je torej brezrazredna družba socializem in na to komunizem» Zdi se mi. aa nas vedno bolj odnaša od skupnega cilj a„ Ta popolni preobrat je bil za nas velika preizkušnja, Ha poti do cilja so se mnogi ale-sili ter p zabili na bistvo revolucije. Kaj v nas nas bo spomnilo, po kaj smo prišli v "shramb)" ter nam pomagalo naprej? ! ¿rit \ ( f: \ i ? ; ,, r H U | j | \ uUo fli 1 r v-;, / }. V ') \ ' i' rsrfcr* i / i°}f loi ©13!4 _„jL—II—S (_IV^.c-^ V^/ Prvi del se je končal z vprašajem- {absolutni k one o ae sicer glasi Se nadaljuj« i, toda nič zato] zato na dan z. odgovorom? Za še a t duš dom ni bil dom,, ker srno fantje morali pod platnene strehe Tako ste zvedeli tudi za katerih šest duš dom ni bil dom» Vsak ,1© dobil poljsko posteljo, dve rjuha, odeji, blazino In prrvleko za blazino, nato smo vse mo čl posvetili branj« reve rja ;načečkan je bil v cirilici, Ohrid pa je v Makedoniji}«. Nekako smo razvozlali prvo vrsto f.EST POLJSKI OEVEl1!,. Vse sta o znosili v Šotore in odšli na kopanje . (Izraz odšli ni preveč posrečen^, ker ;je bilo od naših šotorov do jezera 50 t 5 bi)«- Tu smo se srečali s prvo stvarjo,,, zaradi katere je bilo vredno prestati utrudljivo vožnje, ki je trajala v brez pretiravanja} več kot trideset (Povprečna hitrost je naravnost fantastična 45 km/h)- To je bilo Ohridske jezero«- Voda je bil« i skoraj kristalne čista: Obala j® bila peSčena (zato ob obali voda ni bila kra -stalno čista)- Kopel je delovala prijetne, osvežujoče {ne ssuno za %o ..i ker smo bili utrujeni) • Mogoče je zanimivo tu d . ka„. Brno jedli za večerjo» Kompoi ;v rdečkasti vodi - pa .r d on nenamerno sem izpustil sladki sta osamljeni plavali 6ve r&sknfcanl jagodi K dve preevr -ti papriki nadev * 05, dva paradižnička " {' pomeni«, da je poraba izraza (absolutno) "prepovedananP pomenil pa .naj bi majhna paradižnika) in dva koščka kaj maka (50 x 3 O z 5 dimenzije so navedene v tam^ da bi se vsaj komu zdelo veliko), Po obilni večerji je bila i--granka . Marie Jolie in kolo« Poskusite ~ izhodni, položaj norj ja normalni položajs v katerem stoji veak navaden smrt«» nik - torej z levo nogo korak v levo, z desno zamahniti v levo ii: jo položiti nazaj na tla, z levo stopiti preko de sne 8 nato še s desko korak v desno,, potem z levo zamahniti v desno, jo položiti naaaj na ti« in z desne zamahniti v levo ter pogledati nazaj, kje t,o potem nadaljevati z branjem od tam dalje- (Pazite, da ne obtičite ž) Ko boste opisane korake naredili v manj kot Irreh sekundah, boste znali plesati kolo, Čeprav boste ae ve&ae med najslabšimi- fcigi dani Sveti lfeomn-> Pet do njega z ladjo- Zadužbina j« sredi samostanskega dvorišča Zgrajena je bila v lo sta le t ju* sedanja podobo pa je dobila v 16,, in 17.-- stole tjuc V cerkvi je tudi grob sv-, Ma^mna in čudovit ikono sta® i a Ista I-V.ti . Samostanska zakladnica pa je bila med zadnjo vojro žal izropana (posedali so na«* da je odpadel levji delež ropa na "brate'* Bolgare)- Ostale samostanske prostore eo preuredili v 3 o bí in restavracijo= Po razlag"» v slikovit i srbohrvaščini smo navalili na razglednice in ee skoro stepli za kemična svinčnike Potem smo šli fio naše kara"*!© O., o o m z možnim odstopanjem je od samostana do albanske meje J« kajti na vsak način smo so hoteli prepričati» če je Albanija obljudena Toda naj smo še tako napenjali oči videli nismo nikogar• Razočarani smo odšli k izvirom Črnega Drima Kmalu smo zagledali vodo, bila je kristalno čista, skoraj stoječ a r. bleščala se je v soncu in izsevala vse odtenke zelene barve rastlin5 od svetlih do temnih « od rumenih in srebrnih do modrih in skoraj črnih-Že tako preveč romantičen pogled sx;a še povečala dva snežno* tala laboda? Pajčevina v želodcu se je razraščala poišči opis večerje S} Pred tablo RESTAURANT smo poškilili v razredno blagajno in po reku "KAR BO, PA BO" pogumno zasedli prostoree Po kosilu smo morali na parnik (to besedo sem uporabil že prej* Čeprav je imelo plovilo DIESEL motor, toda izras motorna ladja je neustrezen,, ker plovilo ni bilo podobno niti ladji niti čolnu, za druge izraze pa ne vem)* Z upanjem, da bomo še kje tako jedli 'toda vsaj s 50 $ popustom}, smo zapustili.sveti Naumn in po dveh urah vožnje pristali v Ohridu„ Obiskali sme vse filigrane in filigrančlče (glede na velikost delavnice}.> Občudovali ohridske bisere., ko pa smo i zve de 11 o da jih izdelujejo iz neke vrste školjk, ki jih potem prepleskajo z nekim posebnim la kom, ki ga izdelujejo iz lusk neke vrste ribic, ki živijo v jezeru., pa je bila njih lepota za okrog 10 $ manjša . Skoraj zaploskali pa smo fi11gram' ki nam je iz nekaterih že pripravljenih de Xo'? v minuti (1} sestavil in popolnoma izgotovil prstan. Naslednji dan Ohrids Turški del mesta, skozi katerega Smo hočeš nočešmore.il9 je bil procej zanemarjen? majhne, nizke, na pol razpadajoče vegaste hiše, ograjene s še bolj vegastim zi= dom. obisk starega Ohrida pa je bil pravo doživetje Lične večnadstropne belo prepleskane hiše z značilno konstrukcijo Vsako nadstropje (včasih so to tudi 3) izstopa vsaj 3/4 m glede na prejšnjega (isto velja za streho). Tako bi z malo poguma z lahkoto preskočil ulico s strehe na streho,. Okna so sorazmerno velika, okvirji so obvezno prepleskani z rjavo barvo, pratako tudi lesene gredi, ki obdajajo vsak rob stavbe Tu dl notranjost stavb jo prostorna in svetla-. Ogledali smo si .mestni muse j, bogata etnografska zbirka, ki priča o sečišču različnih kultur« je napravila na nas nepozaben vtis Obiskali smo tudi nekaj pomembnejših ohridskih cerkva Sv Sofija, kjer smo mnogo izvedeli tudi o Ohridu samem- (Naj pri-sluhnejo tisti ki se zanimajo za žgočovino)8 Ohrid je bil pod grškim imenom Lilmidoe (bleščeč9 svetel) omenjen že v 3 atol p Ocš- Pod Rimljani je bil pomembna utrdba na cesti ki je povezovala Jadransko morje z Egejsklm 'Via EguatlaL krščan 3tvo se je začelo širiti v 3 stole, v 5o stoletju pa je Se omenjen kot sedež škofije o 2a Čsa bizantinske države v 5- in 6, stoletju je bilo mesto močno utrjeno* Pravi razcvet pa je nie3to doživelo a prihodom Slovanov v 6 in 7- stoletju V 9 stoletju dobi mesto slovansko ime {Ahrj.d)9 proti koncu stoletja pa prispeta v Ohrid. Kliment in Naumc učenca Sirila in Meto-da., Kliment organizira Ohridsko univerzo» Ohrid postane glavno mesto Samuelove država in sedež prve slovanske patriarhijec ki jo je po tragični bitki na Bjelasici lol8a ki je pomenila tudi konec makedonske države, bizantinski cesar Vasilij IX spremenil v nadškofijo. Iz srednjega veka je ostalo v Ohridu približno štirideset cerkva* Njih arhitektura in čudovite freske so napravile iz Ohrida edinstveno umetniško zakladnico na Bal» kanuo 1334 je Dušan Silni priključil Srbiji Ohrido Šestdeset let pozneje pa ga že imajo v rokah Turki-, ki so nekaj cerkva spremenili v džamije„ Turkov se je rešil šele 1912,, toda tudi stara Jugoslavija mu ni posvečala posebne pozornosti:, šele v novi Jugoslaviji se je začelo konzerviranje in restavriranje edinstvenih umetnin v svetovnem merilu« Sveta Sofija je bila se-j zidana v S stoletju na temeljih antičnega templja- V njej eo bogate freske, ki imajo monumentalsB značaj in vsebujejo precej realističnih potez, ki so v cerkvenem slikarstvu neobičaj ne o Obiskali smo tudi cerkvico imenovano sv, Jovan Kaneo, ki stoji tik nad jezerom na kakih. 2o m visoki skali o Cerkev je ze .o majhna (notranja površina najbrž niti ne doseže 2o m2) Zgrajena je bila, v 1$, stoletju v značilnem slogu,,v katerem so zgrajene vse (n@ garantiram) ohridske cerkve (3 pomočjo različnih formatov opeke in kombinacij s kamenjem so sestavljeni številno vzorci« ki dajo stavbi izredno slikovitost Pr va taka je tudi cerkev sv o Kliment,a (nekoč cerkev Device Peri vlepte} o Freske sta leta 1295 izdelala Miha jI o in Eutihije» V cerkvi je razstavljen tudi del svetovnoznane zbirke ohridskih ikon. Drugi dan nam je prijazno vodstvo "doma" (kljub vsemu v narekovajih) odpeljajo prtljago in nekaj srečnežev na avtobusno postajo Do odhoda ¡avtobusa je bilo še dvajset minut. Gremo kaj spiti' Dva s trs žita prtljago.. Luči avtobusne postaje osvetlijo tablico OHRID J3ITOLA - P BI LEP - TITOV VELBS -SKOPJEo Kje so naši? Je kdo že prišel? Se?! Kaj sedaj? .......% A—dfe v? ni /ar 9 ■H> ...........^ LJ Hi w 88 i f i Če bi vprašal vnetega bralca Antena » in teh ni ravno malo ali je že prebral zadnjo številko, bi mi prav gotovo odgovoril, da jo je kupil takoj, ko so se odprla vrata trafike o Spotoma pa bi mi še omenil* kako "seksi" je dekle na naslovni strani in kako doživete in ganljive so zgodbe? ki jih po zatrjevanju uredništva'piše življenje" . Zelo rad bi spoznal tisto ŽIVLJENJE, ki s pomočjo enega samega kalupa izdeluje več ali manj posrečene ali ponesrečene odlitke Vsekakor pa ne smemo pozabiti na ostro oko urednika, ki pod vsakim prispevkom takšne vrste da svojo kritično oceno in izrazi nekaj bodrilnih ali tolažilnih besed mlademu "literarnemu talentu"o Kdor verjame v moč zvezd seveda ne bo pozabil na horoskop* ki ti vedno pri« pravi nekoliko zmede v tvojem zasebnem življenju., ko ti napove "nove ljubezen" ali pa "ljubezen po starem";, vsekakor pa je vmes vedno problem* ki ga lahko rešuješ le v dvoje 0 In tu je tudi psihološki test, s pomočjo katerega lahko kaj hitro spoznaš3 če si tak ali drugačen in kolikšna je možnost^ da postaneš filmski igralec,, režšiser itd „». Po takšnem testu, ti mora biti prihodnost zelo jaana in Bi lahko brez skrbi, da boš, če je rezultat testa tak, po zanesljivi metodi testiranja dober filmski igralec in vse ostalo, kar sledilV Anteni je poskrbljeno tudi za osamljene o Samo na uredništvo pišeš3 priložiš svoj raslov in sliko in že imaš doma kup pisem s različno vsebinor. Iz nje lahko kaj hitro izveš9 če se bo Frank Sinatra kmalu spet ločil in kaj Ringo Star kupil svoji ženi za rojstni dan- Zanimivo in zelo razburljivo! Pravi iaa.net pa je rubrika Zaupno, ki pa imas sodeč po vsebini objavljenih pisem in člankov, zgrešen naslov0 Kaj pa humor? O, da; tudi za to je poskrbljeno in nihče se niti malo ne razburja» če se mora že drugič smejati eni in m s ti a al i , Toda bol.ia ie dvakrat, kot na nikoli-, ' K * ä - & o V e hi % % b t k £ * IW o j c % M 7S E 1>R EL JO At>E Ž * A A A £ J ZÖß l/ ! OS O ROM U & M R t E K P £ 2 O F Z R C i ) V D * k L 6 V ü f D ! O P T* 00 i. K £ R / "E J T £ B D T L M ßo P E O £ A ft O £ J L A A f M c O / D J S T V K J A t D T A S E.?. O V U i ÛKf $ !<" A D V f ž D MOOOEC L M C it M f U O L T E U A A L P J K L -f -f L d ;"> d a. o ß o m a i L i s i u a A e R P P 5 e K K V Ai F XR i K V b R -h L S P E D AoKA i O O S \ t I S V O KBRDČH STÊ % u 6 î A D M i MSOROMČTS D g R C A W i A i s H O P R ! CAE £ O OPA WT o J LSOeKJDSKJH V R T S A2TEVEKSOAÊI K R ! O Ë ! T DE W L TMBSSTT } 30 C ARM O AO Ê : E Ai ßli ÄS A o s b J P R L P q R t>& i so ko % K S £ -T BO H ! A AôH AHOLD & # KO P S V k: i Z AE M VPAAO T $ M O a oo BOT 4 K -öSTDf; b c A O F o J hJ R R R y T Í E k ki A H £ A y M V H A T J M PBEA2 L-^ L -S sj D £ i l/ E vi e O M 2 U E - ? * R T s * * ki O J I PRO K S** AC^ v/ v r. ti * aenrarmasa ««Ts GIMNAZIJA "VENO P!LOM" AJDOVi0 IMA GLAVN i UREDNj K« VESNA I LJ i C 1EKKI0N! UREDNIK« BOGUAN BRECELJ LIST OPREMJLi TOMAŽ KRANJC čL AN ! UREDNIŠKEGA ODBORA*. MAJDA VI DR! H T 5° KALA t BOGOMILA V\DR I H "a¡MOR i < V, NA S LAM i C 1303 S A M O U P R A V L J A I J E Pojav samoupravljanja v naši družbi je prava senzacije,.' ne le v državnem, temveč tudi v svetovnem merilu«, Najbrž se jo prvič v zgodovini Človeštva zgodilo, da so voditelji zmagovitega revolucionarnega gibanja dali osvobojenemu narodu to, kar so mu obljubili in kar si je z ogromnimi žrtvami priboril v štirih letih vojne , ki je pomenila zastraševanje, zapiranj'©, mučenje, izseljevanje*. deportiran je in ubijanje. V tem neusmiljenem boju zà lasten obstoj ee je ljudstvo osvobodilo okupatorjev in že med bojem postavilo temelje 'nove, resnično ljudske oblasti» Po vojni se je narod z nez« ma njšanim poletom posvetil obnovi porušene domovine in že .1950 je bilo administrativno vpeljano samoupravljanje najprej v delovne organizacije, z letom 1953 pa sme že pre?li z delavskega na družbeno samoupravlja nj e« Prav-letos so mnoge delovne or;;anizaoije praznovale 2o - letnico samoupravljanja in vre 30 poudarile ogromne uspeha in velik napredek, tode prav danes"samouprav« 1 j an je tudi neusmiljeno kritizirano in žalostno je predvsem to j da ga najbolj kritizirajo tisti, ki bi morali biti nosilci družbenega razvoja , Kej je torej narobe? Mb je mogoče vrglo s tira, ki vodi v lepšo bodočnost? Danes lahko, s vso gotovostjo trdimo, da je bilo samoupravljanje obsojeno na takn usodo' že takoj.,, ko ,1e bilo uvedeno» Glavni vzrok lahko iščemo v premajhni m tudi neenotni družbeni zavesti ljudi« Samoupravij anj e je bilo v družbo vneseno prezgolaj, kajti obdobje od 1941 do 1951 je bilo prekratko, da bi se lahko obliko* vala enotna zavest, Ôe pa je -bila uvedbe nujna, bi sieti som nekdo, ki bi neus-i ea t i vn e p o i j ve, ne do bi kako rk o 1 i •drugače posegal v sistem. Ker do' tega ni prišlo, je bilo- tekih deviacij vsak dan vfč in ker se nihče ni proti temu boril, bo se tako n ¿bohotile,' da danes Ss resno ovirajo družbeni'in gospodarski razvoj., Vse skupaj se je začelo v verižnem pričevanju za'priznavanje borčevskega staža, ki je bil U ostal do danes najboljše opravičilo, izgovor in olajševalna okoliščina pri kaznovanju takšnih ali drugačnih neodgovornosti. Stvar je danes prišla do gospoiarekega kriminala, korupcije in mogočo se dlje« Tan se je v teh dvejestlh letih po raznih zvezah in pozzmstvih samoupravi j slska druJba, predvsem vodilni fcadri, organizirale v ao- drug«-5e asimilirajo• sli pa, oe jim to ne uaps>. tak tli drugačen način kompromitira jo v in drugačna združenja, ki že vladajo nad celotno državo in zavirajo njan napredek» Tako je tudi pri nas r?-s tale nova buržc-Hzija, ki jo bo zelo težko izkoreninitif Drugi krivec za zsvoženost samoupravljanja pa je naš šolski sistem, ki je ostal v svojem bis^ ru sholsstičen, kajti zelo verjetno je , de je vse si- ji-» pa j začelo š opati,- ko so prišli na položaje ljudje ki jih je izšolal prav ta sistem« Partizanska najdljiv st ni bile več uspešna, novi pa so bili i 1 so še nesposobni za opravljanje tako odgovornih m .o/-Dokler bo nas vzgojnoizobraževalni sistem samo izobraževalni in bo razvijal le enciklopediČnost« se ne bo nič obrnilo na bolje» Samoupravljanje zahteva celega človeke» Ozko usmerjeni "znanstveniki" ne sodijo na vodilne položaje«, Potreben nam je ČLOVEK, ki bi znal delati z ljudmi, razumeti njihove težave, hrepenenja in cilje poznati njihove bridkosti in radosti, toda na žalost, se mora najbrž ta ČLOVEK šele roditi, mi pa •ou aoramo na vsak način ustvariti razmere.-, v katerih bo lahko živel in se uspešno razvijal, vendar se danes za tem nihče ne peha in tudi če bi hotel« ne bi uspel, ker bi a tem premnogim stopil ne kurje oko in si tako mogoče podpisal celo smrtno obsodbe Do rešitve pa mora priti! Kdo naj stopi v akcijo? Morda beseden "Mladina je naša bodoonost!" le niso fraze» ljudje orni avto mi sledi ne morem več teši ustavite žé enkrat ta avto padlo a,m povozil me bo ljudje črni furgón mi sledi slišim ga njegovo nasladno hropenje aje že tu za mojim hrbtom mastne gume mi gredo «ez vrat ostrina reže žile kri brizga v curku jaz pe ti pa zidana morelá jaz pa ti pa zidan parazol jaz pa ti po ra zine s ar j ena sem nikar me ne pokrivajte a tem sivim platnom sovražim sivo barvo I zavijte me v rdeč plašč rdeča barva mi j <3 v~.ee mi se imamo radi radi radi radi mi se imamo radi radi prav zares lepo je spati v rdečem plašču a kaj ko še vsdno bežim pred avtom pi pip pi pip p i' pip pi pip. p i pip ■ p I pip / „Z. '-fv D ^ vrt ^ ur ^U ■C*"—-sN J/S^/s^ j, /f\]fi -—■ ; i i \r l\ - K■■ ii v/ UU v.V. SA/fiKsN £'.? f t V Vv. v ■ r ¿r i F s V ( itr^J/Ml \\ í?V\) V n \Aw///i \M(i\( ÍOA \» i ) Sivina se je bližja. Dežne kapljice sc tekale po električnih Odprl hladilni!: in iz proštora* kamor spravljajo ponavadi posodice a vodof da se nure~ di le d g ;]e kapljala kri o Xekla ¿e po. . alpskem .mleku in čajnem maslu inunión pivu in nazadnje -se je priplazila Se-v prostor za sadje• SeŠnjam se ni dosti poznalo, ker so tako ali talca rdeče. Sploh pa to ni bilo pomembnos ker je ■al smo pogledati, kaj je v hladilniku in zdaj je videl in ga je zaprl z v¡3 j tisto krvjo vred» Potem jo šel na -tr-s. Moral je iti peg» ker je bil Pony pokvarjent sicer pa je rad hodil \ ■V* "h «g se je vozil s Pony Eacpjpessoa, ni hoteli nikdar ustaviti, .anpak enkrat m os ten,. potem se je . usedal na sporne-* nI: sredi trga. Misli so mu plivkale m krog, tiasadnje je pomislil se na /('V/ //.'Zr i D Mm, \\ vS^n ? \YUii \\ * d , -1, i jf h{ j,:i t Íp^éjfí'í/j VKS?» M \ i ■ -i 'i n\\ s \ -i,:V X. i/ II: í II- — iw©o M5V0 Vdiv. . Ji«iv»""v r-e-'tfr-'"/7\\\^---------------^-.ri'— ,.,-v trudni koraisi,». Stopalo se lepi ob razgreti asfalt in pot se spoja 2 razgretim zrakom. Stopinjo? stopinje nekega človeka.*. Žveplenorumen dan se umika noči« Njeni prsti, mrzli, tanki, kakor lepljive pajkove niti«.. Plazi se, plazi se proti Človeku, on pa stopa.*. Koraki, koraki... Truden je. Spotika ae, pada. Gnusne niti noči se lepijo ob njegovo telo« A on hoee naprej! Zvok! Slišiš? Zvok! Aaaah! Nee! Usmilite se me! Odvze« mite ml breme! Prež enite zvoke! Ubite k?'ike. Ne, ne kričite tako! Saj bom šel naprej, a nehajte, nehajte... Tiho. Vse je tiho. Le koraki, stopinje, kamenje... Trudne, plazeče se misli. In zdaj, zdaj je prišel strah, blazen strah. Ha ovojem prestolu sedi, se reži in kaže Ogabne, mesnate čeljusti.*. Črnomodra odeja, nekje« nekje visoko. Noo. Črne silhuete noči. Zvezda! Glej, tam je zvezda! Res je» Zvezda! Zvezda! Svetlo se razliva njen sij na Črno cesto... Tja grem! Zvezda!... Moja lepa zvezda! K*; tebi grem i Zvok! Slišiš?! Spet zvok! Strahotna godba. Plesniv vonj glasbe. Ostudno vijoči se ourek zvoka. Zaliv je nebo! Prekril je zvezdo! Nee! Nes! Ne ubijte me! Vrnite mi mojo zvezdo! Kam naj grem zdaj? Kam? Povejte mi zdaj, povejte* vi ostudne živali! Povejte?... Noč. Cesta. Spet cesta,. črna, asfaltna. Tema. Ne, nočem ve<5$ ne bom več hodil! Ne morem, oh ne morem več. NE MOREM VEČ? NOČEM! Nič. Vse je tiho© Znova zvenijo koraki, trdudni koraki« Morda pa jo le najdem, svojo zvezdo! Morda pa le J? •Stopinje* stopinje.., Gluh odmev? Hrup\ Nekoga so pohodili! Pegažili so ga! Zgrudil ®e je i Dat ubili te bodo. Cesta« Curek krvi na črni preprogi asfalte.., Udarci« Nekdo ga tepe. Kaj. hočejo? Zskaj? Zakaj to? Zvezda! Naj mu vrnejo zvezdo} Naj jo vrnejo, da bo spet stopal po trdi poti. Zvezdo! Zvezdo! Ah ne©! «„„. Nese« Potem so se zaprle oči, trudne oči in potopile so se v krvavi odsev luže. In težko so udarile stopinje ob asfalt in ae enkrat so u.arile ob kup' mesa in potom, potem jih je požrla nocc ■ Dil je 1č r; ivrc'.Un človek.. lae 1 je velike, rožnate dlani,.. t moni nensvaón© zanimanj s * Hjegova ¿i*/--., p -.'.al j- ".<••• i ic m® priklepali ran#, >101 magnet „ Kt&Sy'i ko-: tr te/a Človeškim obrezem i v, bi i; jl, ki k: liter?, i .-ilv; ■ da.ne bi zamudile vlaka ereoe! Obenem p* pu:-;r jim življenje .neslišno skozi grabežljive ;?. '■(¿■}ičaate vrhove Bol-viitov so nas .pradedje ueadllt in tu $¡20 ostali do današnjih, dni« Borili buxö as z Obri, Bavarci in Longobardi«. Si postavljali knežje karane in pr.safcola, da-živi bi ostali in Sled zgodovine bi pustili» 2 brati Oefci smo al y roka segli j da usodo skupno bi delili o Mnogo tujcev je prišlo ne naša polja, pahnili so nstj v hribe med gmajne, in goliŠfive« Grarčak.l nemški :i» • gospoda duhovna postali so naš: gospodarji* Prinašali sso d src ve in desetino s • veliko in malo pravda-* rodili na clako in zabavali, vsep'kakor je prav« Življenje jo t delo naprej in naprej, dokler ni udarilo v nas* Kot grom ,je usekalo, prišli so hudi tVsi, Tlačna se. i a dvignil zoper gospodarja i Pol trezni s L,'.5 a vzravnal j s vrat I Mazil jeni vladarji 36 .padali pi.'i« giljotino in x .'iZbsansla drhal je pela marneljezo! jenjej živelo prebujenje, tudi za naš slovsn~ varala se je zgradba srednjeveškega •• tirsnstva in podlega lieemar&tva i Tsak narod ho5e živeti svobodna l poviti s ara gospodar uvojf usode«. ¿¿'v,;.ae in uncžloo, nepragledna reka rodov es vali . roti spomeniku* liri jem pa piše - pridite vsi, ki ste bili oropan.:.. '¿o j svet.", o j šega kar je v človeku, oropani svobode," & jvfeni In poteptani v prJ*u'. Pridite tudi vi kmet.-vi. i i-, prolv ter ji,- pre zl'rani in osramočeni, z okovi vekove, le pridite Ln pokf-zite svoje pasti, Uporni /-.itojlMC in t.vmogalv.l sredi morij ciru^v s.re-to>. n« vojn 3., i- vän.i e rok ve s trepetajočo roko oklepa •rr-":tu svojs mat vre., 9 m si. nekdo koplje jamo, -••• keitro gv bodo sestrelili« ibžl-ijoče aonoe krvavi na zatonu.. Iv. v bi hat slo ob j;» t i v? o bol r^aše izmučene vernijo „ ~ 9 Ko i brat sega z suljavo roko po gnoju in zemlji o V gioVenako besedo in pesem ce je zaprl, V njo vpleta cvetje duše svoje in up«-. V'olj8e čase, Lojze- Btsjak / / / /V—. X. // / //t y / M - | // i va \\ 5< ^ \ I J! - lo - H U D I Š 23 L I G O Tako kot njegovo delo je verjetno tudi avtor Rudi Šeligo dijakom neznan, vendar ni to ni'6 Čudnega« Slovenci orno ga odkrili zelo pozno, pomen njegove literatur.? pa se je razkril sole v sednjlh dveh fcetih. Mogoče zato j ker ono vse preveč navajeni starih oklepov in ustaljenih norm, mogoče zato, ker se njegov svet razlikuje od vseh doslej znanih svetov» To je svet stvari, mrtvih predmetov, gola, brezosebne realnost. Šeligo je bil v tem svojem, svetu vrsto let sam, samohodec, ki je pričel opisovati novo obliko sveta sredi najneugodnejših pogojev a nekoliko nenavaden ja tudi njegov stil» Zdi ¡se okoren, pust, nezanimiv» Šele pozneje, ko nas ne sadr*-aujejo več posamezne besede, spoznamo njegovo premiš« Ijenost, preciznost in «ogaetvo* Spoznamo njegov strogi* grenki, včasih skoraj mučni svet» svet REČI» Te pisatelja vedno bolj privlačijo; taksne kot so, mrtve, as-aostojne, Svet je samo vrsta reci, različno delujočih, mod seboj ločenih v temeljnih razmerjih«, So, kar so« Me da se reči, so» ker je tako najbolj razumno, ker jih je neko. Bitje (Bog) spremenilo v te najbolj razumne odnose«, Zvez ni, 00 zgolj razmerja. Šeligo ne pozna preteklosti,, vse je sedanjost» Gas je sploščil v prostor, v večni zdaj» Tudi spomin je zgolj elements ki je samo nzdaj"e Sam pravi? Nikamor ne mores pobegniti, najmanj pa v naravo v te krike od zmeraj mrtve reči, ker gre vso tisto s tabo in je se hujša, ker nisi z nogami v tistem in te neprenehoma preganja. Opisuje kar je ne da bi ga vrednotil, karakteriziral in diferenciral» Vse je realnost in zgolj REALNOST, pričo o edini mogoči in HEALHX RESNIČNOSTIe Zdi ae, da v tej poplavi predmetov Človek ni važen,, da je tudi sam samo stvar, predmet brez čustev, predmet žj napakami« Kajti napaka človeka je, da predpostavlja kot realno nekaj kar je v resnici fikcija, Be ob njej Meri, potem ;*o vedno znova sprejema v isti rezultati^ Človek kot tak in tok, kakršen je, je napaka» To d o ni napka človek, napak® je le Človek?- Če os« tane&c pri človeku, se pravi pri bitju brez humanističnih predpostavk, napak ril več. s tem pa ne obuja -trpljenja in nepopolnosti« Svet in človek se znova razkrijeta kot sklenjena - le na povsem drugačnem novem nivoju. Stvari dobijo nov pomen - dopolnjujejo življenje. Šeligo oe v duševnost, namen in pomen stvari ne pc*> globlja. Je le opazovalec» in opisovalec» Sam pravi, da je njegov glavni organ oko» oko pa lahko vidi"le zunanjost o pu Stal sem s:»?;:.d.i velike dvorane, polne različnih ins';ru-73 Zbudil sem se iz otopelega opazovanja dveh signalnih lučk (sa alarm;', ki ste venomer utripali0 "¡tet noj fičo," sem pomislil. (Nato pa ugotovil, da nič ne r&slJ/i» ker sanjota») Naredil sem nekaj korakov naprej, in e hrbtom sm pristal ob zidu s katerega so v tistem hi izginili vsi instrumenti,, Me nasprotnem koncu sobane je bilo obešeno veliko ogledalo« Grozeče je nihalo sem ter t¿2.- -Poletel sem proti njemu in pihnil vanj.. Ustavilo se jo, ' -v ; o a® se lahko oglodal« Imel sem nekaj nog, nekaj rok, ¿.v: (po potrebi tudi več) glavo, čisto podobno tistim, ki j i V- -k?! j o Zemljani ( mislim sive, ne obglavljene) „, • •r' p-:-atsvljen3 iz raznih' biološko opranih kosov, ukro« .;•' ■' • . rabo» se mi je izvrstno prilegala«, Prirejena je bila za podnebje v dvorani* Ko je bilo v dvorani mrzlo sem ¡po ogrni! na tisto stran, kjer j® bila številka ose© ( 8-5 na rt'/. strani, ko je bilo v-roče, pa na tiqti stran, kjer •je bili številka osem ( S ) narobe obrnjena. Kisom se utepiil seznaniti z navodili, v katerih"pi§e, katera štren ja pravo, zb\o •'-o brezoblično smebasto gmoto, imeno« v«v:o oblek?, (.imela je volnen znak - znamenje čiste rmaalca < "-elujejo o.. ),■ -spravil nase a napačne strani Bp» pomislite, temperaturna spremembe name"niso delovale« -•'•'•si !3plesc 1 po stopnicah na balkon, da bi si to Saro jpgled~I is ptičje perspektive., Ker z vrha nisem videl, sem fekočil drl ( /'ix pa nastane vprašanje, zakaj nisem videl» Oa»ovc.-, je na dlani t Oči sem imel na kovinskih tipalkah nevp.v;-?e a d glavo, Ker nisem imel epraya WD 4o, so mi tipalke z ..rjovele in jih nisem mogel premikati.) Po lepem rja t sem vzel pot pod noge in prispel na drugi koneo videl več stikal ( razumljivo, K0NT.4KTG7IH ). m tistega, ki ga je krasila z srnicas Nič. se enkrat» Ogl-sila se jo sirena, ki je tu~ ■a, dokler nisem odmakni! prsta s stikala« nila Tam sem lritls.:-.li sem ; 'ri t i sni 1 g em lila iv savij • «ovju^bj.«, nxsem oara ' P:!-VviBnil na drugega ( na njem je bil narisan to« I •1-n odprla so se vrata WC* Stopil sem iz gola Zidovi bo bili oblooljeni a uvoženimi tape- v sreku je '•'dišalo" po al3t0r0307.U1 milila« .¿a -"oliki 00 je bleščal napisj Grand pris» ped njim pa: •j Good design« neznana letnice.. Kad® in vanus. Gledal sem okoli in nisem videl ni. 3 posebnega, ¿a t o sem opazi"! vrvioo« oziroma verižico. Potegnil sem zanjo in imiteVla le "voda « Po preudarnem prefiiolefeu- sem ugotovil» do t*sita ''voda" ni vode, sftnpsk nekaj • dragega ",®prda frufcrorski to.I ser. liato sem nevede stopil na tekcO:. trsk Ifi ae le nesel proti izhodu. V svojem kombinezonu «šm todsj opaail gumb. Pritisnil se» nanj in po &raj8ea treZHEH premisleku ugotovil» da deluje na 2103 »lun., fl3i ^al se" .-lobrio znano "glasbo" % bratove gramosonalce Čudil sem se, ds jo sploh lahko slišim. Nato sem SS priptijal do izhoda, .v. ^ealu aem zagledal vratarja. Iinl.11 je moj potni Ust. Ko sem ga pobliže pogleda.»., fcboi ugotovil» - d? ja knjiga Cankarjeve založba«. Ste'l ne» zunaj- Vendar se ni zdi, da sem ležal znotraj * •is «.-, velikega truda si lahko segel na streho - vsaj nekateri) prebili do doma Počitniške zveze9 lične hišiee . ki j< stala na hribčku, na robu mesta, tik pod plavalnim bazenom* ki je bil ne Žalost prazen ( pravzaprav je KI poln vaeg mogočih stvari in kamenja, peska, raznih oči« padkov5 konzervnih okatel itd. - le vod* ni bilo v njia,. Ko smo sa namestili, smo najbolj lačni zavili kar v bu-tel Metohija (B kategorije), kjer smo se za nekoliko nižjo oeno prav teko najedli kot pri sv® Naumu* Uato smo Sli rezervirat vozovnice» Tu je prišlo do zapleta, Xz Peči v Dubrovnik nismo mogli direktno® Avtobusno oodjetja "Tara" Cetinje sicer vozi na progi Peč ™ Dubrovnik, vendar po pogodbi sklenjeni z nekim skopskim podjetje« - najbrž "Skotransom", prevzame potnike z avtobusa Ohrid - Peč, ki p® je vedno poln, Tako je sestavljena relacija Ohrid - Dubrovnik® Prav zaradi tega podjetje vozi tudi na progi Peč - Hercegnovi« ITa obali ao voze dobre in do Dubrovnika je le slabih 5o km l zakaj s© ne potrudijo prevoziti še tistih 5o km nam niso znali razložiti )9 Vozovnice smo vseeno rezerviral!. J VI yeSer«1® bila svobodna. Haalednji dan smo se odpeljali nazaj po cesti, po kateri smo prišli v Peč, J??? xf J-4 to»Tam se namreč nahajajo DeCani. Še dva kilometra pešačenja in že smo v Visok h Dečanih5 kjer SiLSbioka1} «anoatan Dedani zadužbino Štefana Uroša III. SlSS^S9! (i321r 1391>* ki ^ v oerkvi tudi pokopan, •t^egov sarkofag iz befcega marmorja stoji pred čudovitim ikono s 188021 (oskraik ¿e trdil, da je njegovo telo popolnoma ohranjeno sicer malo upadlo in temnorjave bar« */e, čeprav je bil osem let zakopan v zemlji in bil šele potem prenesen v cerkev* Tega pojava ni z?al raz« ložiti« ker ga doslej ve nih&e ni razložil* Sarkofag ao odprli 28a avgusta letos « 6e hočete verjemite, de pa ne verjamete imate dve možnosti $ Se niste radovedni, ne ukrenite nič, Se ne ste radovedni, pišite k< k^nemu časopisu. ki ima rubriko PISMA BRALCEV in obm. ložite problem z izgovorom, da gre za VISOKO stavo in potrpežljivo Sakajte na odgovor)o Notranjo«t je popolnoma prekrita s Čudovitimi, skoraj popolnoma chranj nimi freskami. Cerkev je pet ladijska, zgrajene v b zantln-8kam romanskem stilu in je eden največjih spomenikov arbske umetnosti 14o stoletja, Spet čakanje na razglednice in prerekanje za pisale. Preko vegaetegs mostu cez Beoansko Bistrico smo prišli do izvi 'S mineralne vode. Ker je bila zastonj smo to aev de kolikor je bilo mogoče9 Izkoristili, Nato amo se vrnili v DeSane^ nato pa spet z avtobusom v Ped, Ta sme bili prlSs neverjetni sprevodnikov! iznajdljivosti Se to lastnost sploh lahko imenujemo)« Najprej nam j- prodal vozovnice, po nekaj kilometrih vožnje pa je prosil, 3e mu jih vmeaiOo Tudi ml mu nismo ostali dolžni- Prodali smo mu vozovnice za desv»t dinarjev, on pa jih je vseeno zaslužil 24* Po prihodu v Ped smo vel navalili na Sevat>8A8e» Po kosilu smo vzeli pol: pod noge in obiskali Pecko patriarhijo, ki je bila od drugo polovice 13o stol-» do 17 6 z nekaj ukinitvami sedež srbskih patriarhov. Zgodovina patriarhije je ni jo* je povezana z obstojem in razvojem srbske srečaj e-e "ko države« Patriarhi j a je bila obnovljena med let m 11557 ko je bila po kosovski bitki (1389 ) apet Imenovan« za patriarhi jo in l6?o (prva selitev -rbov pod Arefini jem Cmojevicem), 1766 je bila patriarhija v Peci ukinjena* Dvajseto stoletje je dočakala zaneme 'jena in zaiiuSSena® 'Temeljita rekonstrukcija je bils izvršena med letoma 1931 « 1932, Patrarhija združuje cerkve sv. Apostola ( 13. stol, ), sv. Dimitrija av- Marije ( bogorodloa Odigitrlja)? kapelo > Nikole in Danilovo vežo ( vse is 14» stol«), ki sestavljajo gradbeno celoto» Arhitektura cerkva je zelo raznolika lr prikazuje razvojne faze gradbene umetnosti srednjega veka, Freske v cerkvah izviraj; iz 13« s-co3 pa vse do druge polovice 19o stol« Zares Izredno doživetje, Ko smo prišli v Peč smo obiskali t udi džamijo. { Sedaj oridejo na svoj rsSun tisti jih že od 1, nadaljevanja "firbec /ostra''' kaj smo v: deli in Blisali v tisti ohridski džamiji« Obljuba bo izpolnjena), Po molitvi ( bila je zelo kratka - okrog deset minut ) je prijazni Imam (poglavar verske skupnosti ) potrpežljivo odgovarjal na naša vprašanja ( ri treba poudarjat' de se je bilo sreba aezuti - samo zaradi žistoSe - drugih omejitev (oble .a itd.) ni bilo . Prostor je okrcal, zelo svetel. Tla so popolnoma prekrita s preprog«' il Zidovi so belo prepleskani in fr zno poslikani z oraomenti. Na zidovih eo narisana tudi svetovno znano džamija Hagia Sophia - ali modra džamija v Carigradu, mošeja Omajador v ^masku, Kaafoa v Heki pa tudi Bogova džamija v Sarajevu, ter Sultan - Mure t ova in Mustafa «• paSina džamijo v Skopju» Avtobus je pripeljal« Poslovili smo se od Ohrida« Skopje, Pec čez"Orno goro - nepozabni trenutki» Lepota9 spomeniki, cerkve., freske« De Sani» Morja se skoraj dotaknemo v Petrovcu. Peljemo se proti Ti va tu 9 Budvi, Neto nadaljujemo pot ob Boki Kotorski, Samo tipične primorske hiša, pred katerimi rastejo palme, kaktusi in oleandri, ki nas spominjajo da smo ob morju in ne ob planinskem jezeru» Šotor* Spet moramo čakati! ( m glavni cesti se je odvijalo odmaranje v vožnji s fički, ki je trajalo skoraj dve uri)» Nadaljujemo vožnjo ob zalivu Risan, Kamenarij in Zeleniks, Zmračilo se je» Ko prispemo v Hercegnovi, je že tema (ure je bila skoraj deset)» loti večer bi morali biti v Dubrovniku« V recepciji avtobusne postaje nismo mogli urediti ničesar® Postajali smo nestrpni» Toda sreča se nam je le nasmehnila in tO tam, kjer se nam je zdelo, da imamo najmanj možnosti» Šofer ekspresnega avtobuse je privolil, da nas pelje do Dubrovnika ( z ekspresnim avtobusom se le redko laike pelješ le 5© kilometrov)• Točno ob enajstih emo bili v Dubrovniku« Prijezni dečko nas je odpeljal v Prihvatni contar. Pent v recepciji se je naenkrat streznil, ko je videl vstopiti 17 ljudi» Jasno In glasno nam je povedal, da MIJESTA NEMA» Osemnajst ur potovanja je opravilo evo j ej Ni se nam ljubilo kregati, prerekati ali na ko« lenih prositi. Izvlekli smo svoje papirje in ko smo mu ponudili pod nos potrditev rezervacije in potrdilo o plačani akontaciji v višini 2oo dinarjev, smo .ga skoraj spravili sveta» So si je malo opomogel, se'je zavedejoč, resnosti položaja začel opravičevati, da so oni napravili napakob Toda to ni stavri prav nič spremenilo< prosto« ra se vedno ni biloe "Saj ne zahtevamo veliko I" smo mu govorili, "če vi nimate prostora, lahko gremo spat v Argentino, v Splendid, v Esoelsior, v Neptun, v Imperial,e olí.celo kam drugam, toda vi nam morate prenočišče plakati " Pant je začel operirati s telefonom» "Mate, bitno mi ::•:•.'i Šefa, neka odmah dodže ovamo«" Šef je res grišelo Far.t ga je potegnil na stran in mu .mrmrajoče razložil zadevo. Ko je Šef videl, de nas je "samo" sedemnajst nas je pozv.l, naj mu sledimo» Opotekali smo se za njim čez ulice e čez ene po stopnicah navzdol, nato navzgor, spet oes cesto in po strmi ulici navzgor» Ustavimo se prc..; dvoriščnimi vrati (partuaom) nad njimi je pisalo NOVA TIHA ( kaj pomeni, nismo nikogar vprašali) zraven pa jo bila še številka Gele 7» Razdelili so nas po treh stanovanjih. Imeli smo le se toliko moči, da smo ee pošteno umili> nato smo polegli in zaspali kot ubiti ■sura je bila polnoči)» Zbudilo nas je trkanje na vrata» Pri j asna gospodinje nam je prineslo črno kavo» Hato smo vstali in odšli jest v neko"restavracijo v Gruž» Kosilo naeije veljalo še enkrat toliko, kot v hotelu Metohija Lb kategorije) v Pečio' Nastalo je vprašanje* teko na Roko? 2 ladjo ali z avtobusom? Ladja j a po voz-nom rodu vozilo poano popoldan in je naslednji dan zve» cor prišla na Reko ( 22 ur vožnje -f izredno neugodna zveza s Ajdovščino), avtobus pa v lo zvečer s prihodom na Reko naslednji dan ob 11» (prednosti3 en dan več v Dubrovniku h-' ugodne vea a, Pravzaprav smo le nekateri ; tisti, ki smo včasih preživljali xpoSitni.ee na Krku -upali, da Še vozi avtobus na progi Reka - Postojn® -Nova Gorica z odhodom z Reke okrog 12«) Večina se jo odločila za avtobus. Kupili smo vozovnice. Potem pa smo sli na kopanje, zvečer pa na površen ogled ótaregs dela mesta. Po dubrovnAskem Strsdunu (glavna ulica, v starem delu) se je valila reka ljudi. To je bila pravne-ta promenada. Ljudje so hodili g6r in dol in drug drugega zvedavo ogledovali (zame je bilo to nekaj neobičajnega). Na stopniščih in poci arkad orni dubrovniških palač so študentje iz vseh koncev sveta razgrinjali spalne vreče. V labirintu uličic smo odkrili self»servis restavracijo, kjer si so, Čeprav v izredno dragem Dubrovniku za lo dinarjev pošteno najedel (EXPRESS, Višnjicas Jug )» Faslednji dan smo si podrobno ogledali stari Dubrov« nik, ki obstoja Se približno od leta 6oo (domnevajo, da oo ga osnovali begunci iz Epidaurusa dansšnjaga Cavtata). Od tedaj si je njegova diplomacija vseskozi prizadevale (in to zelo uspešno)» da ;}e Republika ohranile lastno samostojnost, čeprav je priznaval« nadobleat Bisantinoev, Benečanov, Madžarov in Turkov. Po potrean 166? si mosto ni veo opomoglo. !8o3 ga je zavzel Napoleon, od leta 1915 - 1918 pa je bil pod Avstrijo. Y 15. in'16. stol«, v Času največjega razcvet« je Dubrovnik dal hrvatski književnosti pomembne pisces Giinduliča, Držiča, JisnSotiče ter svetovno znanega matematika in astronoma Rudserja BoSkovido« Nekaj stoletij ©taro obzidje, ulice, trgi, palače, cerkve.in cstsrineki dvorci eo popolnoma ohranjeni. Knežev dvor je bil včasih sedež kneza, danes je muzej (in to precej zanimiv) „ Palača Sonsa, včasih kovnica denarja in sadež oarinarnioe, mestna katedrala, prirodoslovni in etnografski muzejt akvarij-, mestno obzidja. (Ves trud. ga izbiranje besed bi bil zaman.» to je treba VIDET!). Tretji dan v Dubrovniku izlet lokrum. Otok ima izredno bujno ve.gete.aijo. Težko si je zamišljati npr. da tem rastejo oleandri, kot pri nas leska* Ves dan st-o izkoristili za kopanje. Prav tako tudi naslednji dan., ko smo se morali;posloviti cd prijazne gospodinje (predvsem sato, ker je veČina finančnih ministrov grozila z odstopom). Ob lo uri zvečer se je moderen .avtobus aádsrskega Avtotransport o premaknil. Sinili amo skozi CrruS in drveli proti severovzhodu. Prvi . postanek Plode. Cd časa do caáa se na morju prikažejo luči ribiških čolnov« Avtobus .požira kilometre. Mskarska (oraktično nismo še nikjer).Postanek ob obcestni gostilni, Avtobus Reks-AjdovšSina bo približno llj d :::u> Sendvič prosimI Nadaljujemo pot. Split. Sprevodnics ponudi kavoc Dalje. Šibenik. Dani se. Biograd na moru in Zadar. Presedemo se na drugi avtobus. Naprej, Jiorje izgine. Ožgana,suha trava, kamenje, brinje/mlado grmovja majhne vasice, kravica, njivica (oh! kako lepo). To je dalmatinska SSagora. Spet smo ob morju« Pag je čisto bli* bu, breg je i i sto gol» Karlobeg, Ustavimo se. Sendviči Dva! Idemo dalje» Se vedno buljimo v Pag» Jablanaoo Aha, to bo pa Rab, ki se od Paga sploh ne razlikuje, prav taki so tudi Goli, Grgur in Prvič ter največji Krk. Njihove vzhodne obale so zaradi burje (Sonj(f ki piha z Veleblta, popolnoma gole« Postanek v S©»ju, Novem Vinodolskea, Crikvanioi, Kraljeviči. Že se vozimo nsd Bakarskim zalivom. Ob enajstih bomo na Roki, In tako s e je tudi zgodilo« Da bi bila sreča se veSja je ob 11,45 odpeljal k Reke avtobus ReJca-JFova Gorica in ob dveh popoldan smo § e bili v Ajdovščini. V 12 dneh smo prepotovali 285o kilometrov dolgo pot (zato naslov IZLET 285o), ki nas je vodila skozi vso" Jugoslavijo. Izlet jo veljal povprečnega posameznika mogoae par dinarjev veS kot 5o dinarjev na dan (vštete so voe vozovnice, vstopnice, noSnine, hrana, ce hočete « pijača, razglednice, sladoledi in 50 dinarjev zs nakup nakita (ki je posebno v Ohridu in Peci zelo poceni). Te mojstrovine si lahko ogledate pri sošolkah, ki vam"bodo posredovale ostale podatke,) Kot vidite, se torej izlet "oplaBa", kajti vidiš toliko novih stvari, za katere obstaja Qo% gotovosti, da jih ne boS videl nikoli veS in Jugoslavije je lepa, čudovita» ter zasluži večjo pozornost, kot ji jo posveSaso» Sestavek je le bežen prikaz vsega,- kar amo videli na nagi poči, Ce bi hoteli vedeti vse bi morali posneti film, ki bi trajal 12 dni. Povedati je treba tudi to, da so nas povsod prijasno in gostoljubno sprejeli in za nas tudi marsikaj storili v domovih počitniške, zveze, gospodinja v Dabrov* niku, prodajalci vstopnic v Dubrovniku (izredni popusti), ljudje na vlakih in avtobusih s katerimi smo se sreŠall» na koncu pa je treba pohvaliti tudi vreme (Seprav je padlo^par kapljic pri sv» Naumu in v Pedi), ki je tudi v veliki meri prispevalo k temu, da je ta nepozabni uej.jeh popolnoma uope.1, P.s, IMalc tistim, ki so sestavek prebrali od aeoetfca do konca. Tak izlot vam l?»b TOPLO PRIPOROČA. t» ,V»»t* r C/ O i/ .v- i ( O // vH-v /fO //)iv ; /i / ./ / (S Ni O JU »<•' •» i 1 n06A sto?a pO KRVAVE OCi "Li:'^^ VSAkDAMJ^ PLES 5pl£ew, enmol -----sphjmk. * v// kapice dfcsrji po "tpffi^ mrtva glava omahne m a p&si, % KI 3ih Ni - o\ kur.ti2 anc ^o na ?oy\ol>\) razgreta &tsgna s£ j^/jctt^ti soncuu KAPLJA Z / Vi rss , •t > f." i-. V*J1(. ' ». „V/M.r^.- iS - ; «S** ■paziji «7^0 pil,01?" °ÏAVNÎ ^OTTIí; VfiSNA IL.TIÖ ■ttZ&I OöBCRs MAJDA VimUH* 4DA TOTIÔNJ ip^r nr^« » ¿«SIJ, ALOJZ žf?UH Wo* ' f m BR3CßIJ> MJC ¡T ' P^ofoIVAMA SMC tifkalas borila vidhik SF^If M 2AVHTAÎÎIIC PREPUSTIL SEM SE ŽIVLJENJU, KI SE !E lORALO Z MEMO| IN ME I -CVALO PO SVOJE ~ - TPJDIMENZtONALKlOj ? &;ro SE K GA LJUBIL- DO ROBA, UMRL JE ČLOVEK. deux araours» mon pave et Paria* UMRL JE ČLOVEK. Klado soneti se v nebo zaganja od rasti pijano rassiplje src je sile vseokrog od strasti pijane se na mesto useda se ob hišab opoteka ¡'azbija okua v mlakah se umiva po drevju siva dragi popite na všjev^P v psrku zapeljuje rešo da narcis zavistno rumeni . Kakor vsepovsod »pet je tu pomladt Ha uho mi udarja franoouka beseda Oi se s slovensko domačo prepleta; ko tehtam zvok in težo obeh govor c se m ¿eaik vedno zapleca„ UKKL J-:. ŠLOV i Soj s» ie 22, septembra 1896 leta v h jdsvačini v pekovski drui snovno Sol o obisku:« * Ajdovščini r»slko -1 > Jone,» !Pu se srečuje ljudmi ki vlivajo m za.: "tv?k : govaga umetniškega ustvarjanja¿pasze^sn, l-o jej, Brm ?ahor, Vala imprasionistov c*u posredujeta I*ed?edo".?i» r, ¿or^ič« Sam sodeluje v dijaškem listu in razglablja - jf\»t. rismu« V sadu jih letih srednje šole se -;rične .acv-ar ja^i oljnim slikarstvom, F-o zrelostnem i» i tu se u&ale^i-e b-as iraškem pogorju s na Tirolskem., nri Stani al .v 's. . ji Tu 3« ujet in dve lexi preživi v ruski : tabori ih. ' -'-ioe ia&etai*ik€gs izrekanja :au j« uspelo ir- - .7".^ v, nov- pot s ki ;e izrazite iznovedna i« .....>nr. vasi in <*opii«m nam j g živo upodobil tedanje tohlc <-= tU ni.-he raaost, utean^eno n»lome£čustvo* truda« d *vr4./r< -¿tik ljudi, ter lir i-ko lepoto kraške - . -g©*« teme« skrajno preproste ter hkrati ta? let-.-n** nj^g-v izrazit d»r izpovedovanja nar? „iika?'o rr • r ■* ■ a .1 o veka, ki zna M ti mil a tuči rooat in - a j - s Uirvani. "C-i catse debele je razsul -o '.vro^i a «i« Tina. r* s^tna; i;, prevodi slovf nekih pesnikov od r i Metkov a as -ana n * irva njegova knjiga "Ka robu" ©risu-'e njegov© pestro ■ i.j«. Izčla le leta 19<"5 ter do ivel* velik ©c .-?.v •-•' e^v *rtnioati. t. fvoruar;a 1966 izide v Parizu njegova odli-lna s tir v - znana po vsem svetu* "Cra^it des paintres", v kn i.n ;.• v o Oliki u^ank predstavile pomembne alikarj«* v? h • _eta 1969 ¿se v Sloveniji izšel prevod tera ¿-1 i, i ** slikar izdelal na poseben način, da izzvani kot 27. julija 1970 je izšla acirka s CLillets rci-gea oour r- * - :;deči nagel j 6ki za Pariz. Francijo je seznami t na pesniki in njihovimi deii3 ki govorice o Parisu« ¡-'ripravil je tudi zbirko i "Mtme on petit peuple ofcant*:" * . njenega i. si de ni dočakal. i§l sim© *| 9) PR.ERI S Kosovelove izšla Jfc V pESNiSfci DIRfc ^ fc* V FRANCIJI PoD P$£VDÖNittoM ^AN VObMNE ÎZ.Î7/XJA NI/HŠ VLAD! M i R K/WÜ C SRS2k.O KOSOVEL Il BALLADE DANS LE CA LH H AUTOMNAL QRWe SURVOLE LE KRAS. SUR LES CfiAhPS f töljt le howDH EST PARTI ELL t ÏB U PA& bELX LES Congés KT Lf CHASSEUR, LA POUpJSUÏ * « UN C0UP DL= t>ANS L£ SiLHKJCt KINJCE i FT" ok,r i a m , ,-f. LA ^RiVE ^ 3A.SLLIT ûKBÇ SAMS UH CRU V SA Ie V£rNO VitLiUČlL ,. . ; "T*** ^ rern peuple chanté «"»VEUSKB P0b-2ljE- 8i tó.A L6TOS • à it j ; *> Ä v * m, ^iSni -i ít i'm« i t'íkc||h^íer,t t It "t **£ r »a i IT * «C «I Mv^nt £E Aíiñvis BÍS NiîïRGiEi H i (3ear> DU&UFFet) veno pilon : Coracle ofes pesntbes t968 |veno ?\l.oh : sukaftjcv' j Kaj je umetnost7 Kaj obravnava? Kaj mora obravnavati? 2 b&sedo umetnost stopamo v območje vprašljivosti» problem skušamo reševati s pomočjo takih ali drugačnih teorij, ki &o se oblikovale v človeški zgodovini« Umetnost- je vezana na čustvo domislijo, iluzijo» ugota - vi ja en«. Umetnost je izpoved resnice sveta, umetnost je povedana s človekovo duhovnost jo• Umetnost mora izražati veličino človska in 3veta v katerem Umetnost je vse, kar me obdaja? umetnost je predmet, termo for, če aru odvzamem njegovo uporabnost, če ga gledam samo kot predmet, kot estetski izdelek človeka, - .k n sam: «aetuik;? pesnik ali pisatelj ali slikar, temveč vaek človek, ki umotvor sprejme, ki ga bere ali gleda m ga m svojim do i vi jen jem spreminja v umetnino-, fino» žtoo t&o i j, mr,o& ea možnih odgovorov - Množica dvomov, • ugo- r vlj«nj. trditev V Uamusovem pojmovanju sveta ae srečamo a trama motnostmi človekove rešitve absurda sveta? religijo, samomorom* revoltoa Revol «a, ki. pomeni živeti živije-nje tako kot je» z vsemi njegovimi pojavi, naperi« Camuao« 'p, v.\&i J® sveti je kljub vsej absurdnosti sveta ▼ katerem živimof optimistična® Na] ga umetnosti je prikazovanje življenja takega kot jes 2. savestjo revolte s zavest jo vpore absurdnosti« SUer? koa?m na Men je življenjski* optimizem iskanja -vrednot» življenja v vsem kar nas obda je. Motiv je humanizem in* Če se za trenutek lAssreno v delo Vena Pilona9 na» vsa njegova dela, prevodi, avtobiografI ja govorijo o Življenju, o sveti trpkosti tega kar živimo in ka* moramo živeti» . .r - V PHTSS. > \¿.¿emaauun. icatci-vosiQr.'-.TiíW-j .^iMrmra: Umrl je človek, globok kot morje. Široko razprtih rok je sprejemal vase vse, kar mu je življenje naplavilo. Njegova dela, prepojena z živo življenjsko slo, ki vaje iz njih ga ohranjajo med nami. Spominjajo nas na njegovo vi -talnost in optimizem, včasih nas posadijo tudi v grobo resničnost, ki pod njegovim čopičem izzveni v umetnino,. Življenje je minljivo a nihče se tega povsem ne zave, dokler nas ne zapusti nekdo, ki nam je bil drag kot človek in kot umetnik. Kakor listi odpadajo z drevesa mat si.: umetnosti* ki jira je življenje dajale a tudi jemala. Z izgubo Dolinarja, Bevka in Pilona je nastala med nami molčeča praznina« sí :T.0Tr,. JllíA ÖBUIN AJI*.Ol« t podlägi in 90« Člen* sta tut* občine Ajdovščine-» 13 in jO, člena epi©Snega zaicona o šolstvu ter 6. in Čle-oa temeljnega zakona o zavodih ja Skupščina občine ajdov « ščina ti« žalni eaji, dne 25® septembra 1970 sprejela na sled Odločba e ustanovitvi «Jiaanssije v Ajdovščini» ki jo je Skup ščina občine Ajdovščina sprejela oe seji, dne 5. »eja 1966, ae v is točki spremeni in dopolni takole j "Ustanovi se srednja šola splošne smeri % naziva® 11'JPC 1 aklep velja takoj * ¿tevilka - L-022-8/66-1970-.P/V lafuta. OBČINSKE SKUPŠČINE Kartin Gr#i? GIMNAZIJA "VENO PILON" AJDOVŠČINA ZREDNO IZDAJO IZVIRA JE PRIPRAVIL UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK z Darja Polanc TEHNIČNI UREDNIK: Marko Slokar ČLANI? Vesna IIji2 LIST OPREMIL; Stbin Bras MENTOR : Pro f3 Dora Cigoj RAZMIŠLJANJE O U.ETNOSTI PRISPEVALA: Prof, Ivana Slami5