M t Adriatic Varovalna družba d.d. adriatic ■ damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 K da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica ŠT. 16, AVGUST 1993 CENA 50 SIT SUHI AVGUST p,°ti koncu gre letošnje poletje in z njim dopusti 'šolske počitnice. Letošnje poletje si bomo 'Pomnili po vročini in suši, ki je dodobra |Praznila lokalna vodovodna zajetja, Urnulacijski jezeri ter povzročila precejšnjo °do na kmetijskih zemljiščih. esavgust je bila na dopustu tudi politika, zato toliko bolj vroča jesen, ko bo ena od e)1i 'avnih tem bodoča nova organiziranost občin. ^ Prihodnjem položaju naše občine Bistričani ^. 'P0 še ničesar rekli, najbrž pa bomo to kmalu pjt storiti, saj naj bi po prvih načrtih Bistrica ) ! a|la niti izpostava novega okraja s sedežem v ■''Ostojni. A\ .^8ust pa je bil bogat s kulturnimi in športnimi (r° Mol.i pod Harijami konec avgusta 1993 transport 'lirska bistrica 25. POLETNI VZPON NA SNEŽNIK Planinski krst na vrhu Snežnika 15. avgusta sta Planinsko društvo "Snežnik" in Zveza telesnokulturnih organizacij iz llirkske Bistriceorganizirali 25. poletni vzpon naSnežnik. Naj spomnemo, da je 12. avgust dan bistriških planincev, letošnji vzpon pa je bil posvečen 100-letnici slovenskega planinstva. Poleg domačinov so se pohoda udeležili planinci iz Ljubljane, Kopra, Kranja, sosednjih občin, zamejstva in Reke, pa celo rojaki iz Avstralije, ki so se v drugo domovino z vrha Snežnika javili prek novega mobitela v zavetišču na vrhu Snežnika. Novi predsednik bistriškega PD, Hinko Poročnik, je letošnje pohodnike na Snežnik popeljal iz Pekla. Na vrhu so planinci uprizorili krst ter organizirali nekaj razvedrilnih iger. Najstarejši udeleženec pohoda je bil dolgoletni obiskovalecSnežnika,86-letni Ljubljančan Stane Pečar, ki je planincem za kočo na Kozleku podaril štiri zaboje kozarcev in steklenic. Bralec iz Knežaka je po pohodu demantiral trditev, da so bila ta dan prvič na vrhu tudi gorska kolesa, saj da so se Knežani Tomaž Novak, Erik Delost, Igor Širca ter )anez in Robert Škrlj že lani avgusta na Snežnik povzpeli z gorskimi kolesi. V prvi polovici avgusta smo v Domu na Vidmu spet lahko prisluhnili tenoristu Savu Puglu, Bistričanu, ki trenutno živi in dela v nemškem Bielefeldu. Italijanskim arijam in kanconam, ki jih je Savo odpel ob klavirski spremljavi Bojana Glavine, je prisluhnilo v petek, 13., in soboto, 14. avgusta, približno 250 ljudi, precej manj poslušalcev pa se je zbralo v soboto, 21. avgusta, ko jez novim programom nastopil Baročni kvartet lllyircus. Žal je zaradi organizacijskih težav odpadel "revival" Feniksov in Bratov Boštjančič, upamo pa, da bodo lahko nastopili v septembru. Niz glasbenih večerov je zaključil koncert v petek, 27. avgusta, ki bi ga gotovo obiskalo več ljudi, če bi bili o njem obveščeni v večji meri. Več o koncertu na naslednjih straneh. SKOROMATI NA SEJMU V RADGONI V sredo, 25. avgusta, seje občina Ilirska Bistrica predstavila na razstavnem prostoru Centra za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi pri Ministrstvu za kmetijstvo s svojim programom razvoja Brkinov. Na radgonski predstavitvi so sodelovali občinski sekretariat za gospodarstvo, hrušiški škoromati in pevci, bistriški Aktiv kmečkih žena s svojimi dobrotami, manjkala pa ni tudi slivovka. Kljub slabemu vremenu je bil "brkinski" razstavni prostor dobro obiskan tako s strani predstavnikov ministrstva kot tudi drugih obiskovalcev. Prebivalci Župančičeve, Kidričeve, Stritarjeve in Levstikove ulice protestiramo zoper neživljenjsko določene šolske okoliše, zaradi katerih bi morali naši otroci, ki so doma le nekaj deset metrov stran od šole Dragotina Ketteja, vsako jutro prehoditi kar precej dolgo in nevarno pot do šole Antona Žnideršiča. Naj povemo še to, da nekateri naši otroci hodijo na "staro" šolo, medtem ko naj bi njihovi mlajši bratci in sestrice hodili v šolo na drugem koncu mesta. Starši smo bili o tem, v katero šolo bodo hodili naši otroci, obveščeni šele v petek, 27. avgusta, tik pred začetkom novega šolskega leta, čeprav smo svoje pripombe posredovali na obe šoli že aprila ob vpisu. Tedaj so nam obljubili, da bodo upoštevali naše pripombe in želje, a iz tega ni bilo nič. Nekateri smo se v šoli v zvezi s tem problemom zglasili v juniju. Tedaj so nam priporočili, naj se pritožimo na Svet šole in se ponovno oglasimo po 20. avgustu, ko bo konec dopustov. Na obeh šolah smo se spet pojavili 23. avgusta in spoznali, da nismo dosegli ničesar. Odgovor vodstva šole je bil: "Ni mesta!" in "Včasih so v šolo hodili tudi po 10 kilometrov daleč!" Tako ravnatelj Osnovne šole Dragotina Ketteja, Dimitrij Grlj. Šolski okoliš je začrtan po katastrskih mejah. Zanima nas, ali bodo morali otroci hišnika v "stari" šoli k pouku hoditi na "novo" šolo, saj živijo v Župančičevi ulici. Vemo, da so tudi primeri, ko iz iste vasi nekatere otroke vozijo v eno, druge pa v drugo šolo. To je le ena od možnih rešitev, če na šoli Dragotina Ketteja ni prostora za otroke iz soseščine. Menimo, da problem ni nerešljiv, le malo več dobre volje in posluha je potrebnih. Mi vsekakor ne bomo odstopili od svojih zahtev, saj ne moremo dovoliti, da bi papirnato določen šolski okoliš še dodatno obremenjeval naše otroke in družine! jezni starši: Albert Udovič, Frane Pugelj, Egon Butinar, Valter Jenko, Igor Hrvatin, Ivan Volk in Rihard Škrabolje f \ d.o.o. PODBEZE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285 Ugoden nakup: -gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ, KLIMA NAPRAV, OGLEDI IN SVETOVANJE MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE Urnik: NON STOP 8-18 SE PRIPOROČAMO V______________________ "... ob levem bregu Reke, daleč od ceste leži odmaknjeni mlin pri Novaku.Spada pod zaselek Smrje (...). Do mlina je speljana 210 metrov dolga in tri metre široka mlinščica. Voda je preko lopatastih koles gonila beli in črni par kamnov. Mlin je bil zgrajen I. 1856. (...). Do mlina vodi zanimiva viseča brv, tako da je ta svet poln nedotaknjene romantike. Zaradi oddaljenosti od glavne poti in dohoda do mlina le po brvi so kmetje nosili žito v mlin v kožnatih vrečah. Iz istih razlogov so se v času NOB tu zadrževali partizani in mleli žito za oskrbo borcev.(...)" Dva tedna je svoje delovne počitnice v "svetu nedotaknjene romantike" kot je v citiranem odlomku iz knjige Reka-Timav zapisal France Habe, preživelo 14 mladih raziskovalcev z, lahko bi rekli, starim znancem Igorjem Šebenikom z Geografskega inštituta na čelu. V Bistrici že znano ljubljansko podjetje Oikos-svetovanje za okolje ter MOST - Društvo za prostovoljno delo iz Ljubljane sta doslej že četrtič organizirala raziskovalni tabor; zadnji trije so potekali na področju Hrušice in Obrova. Letošnji tabor je dvotretjinsko financiralo Ministrstvo za šolstvo, eno tretjino denarja pa je prispevalo mesto Ljubljana. Pobuda za tabor na Novakovi domačiji, ki je prazna že od leta 1988, ko je umrl njegov gospodar, mlinar Alojz Novak, je nastala med terenskim delom v zvezi s projektom Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki v naši občini zajema KS Hrušica in Prem. Mladi raziskovalci so bili dijaki in študentje arhitekture, gradbeništva. Bodoči arhitekti so natančno premerili stavbe (stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in mlin) ter posneli vse detajle (npr. okna). Geografi pa so se usmerili predvsem v raziskovanje posestva, strukturo zemljiščterizrabotal. Njihove pozornosti šobile deležne tudi Mereče, saj so od tod kmetje, ko je presahnil njihov potok, nosili mlet k Novaku. In ugotovitve mladih raziskovalcev? Podatki o zemljiškoknjižnih kategorijah 13,6 hektarjev velikega posestva (Geodetska uprava (\pmwwDČE AVGUSTOVSKE NOČI Predzadnji konec tedna v avgustu so štiri mlajše osebe - prizadeti trdijo, da so govorile ljubljansko in štajersko narečje) - med svojo bistriško "nočno turnejo" preteple kar nekaj nedolžnih in nič hudega slutečih občanov. Pretepači so po mestu svoje žrtve iskali z džipom ljubljanske registracije. Bili so v civilu in kot so občutili pretepeni - precej šolani ...pretepači. Ponoči s petka, 20. 8., na soboto, 21. 8., so si "neznanci" privoščili družbo, ki je sedela ob mizi pri Hodnikovem mlinu; isto noč so z enim udarcem na tla zbili M. Š., ki se je iz Bistrice vračal proti domu vokolici mesta. V nedeljo, 22. avgusta, ponoči pa so dotolkli mladoletnega M. M. Le tega so naslednji dan pregledali v bistriški ambulanti (potpludbe po glavi in vsem telesu), sorodniki M. M. pa so dogodek prijavili na Policijski postaji v Ilirski Bistrici. Ostali tega zaenkrat niso storili, trdijo pa, da so si zabeležili registrsko številko džipa. D. P. Ognjišče takšno kot nekoč II. Bistrica) ne ustrezajo dejanskemu stanju. Še pred 50 leti tu ni bilo gozda, danes pa je z mešanim gozdom in visoko zaraščenih že 60 odstotkov posestva. Zemlja je tod flišna, zato globoka in rodovitna, posestvo pa leži na poplavnem področju. Vodja tabora je tudi povedal, daje bila Reka za Slovence dolgo časa sinonim za industrijski kanal, zadnja leta pa se je že dobro očistila in ne smrdi več. Dokazi zato so številne ribe, raki pa tudi drobna rastlina - vodna leča, (ki uspeva samo v čistih vodah), ki je je vzadnjem času moč videti v Reki. Za jezom pri Novakovem mlinu (sledov žage ni več) se do Topolca razteza jezero, ki nudi možnosti za rekreacijo, sam jez pa bi bi I pri meren BMDINŽENJERING ROJSTVA, POROKE, SMRTI V juliju so se rodili štirje otroci, poročilo se je pet parov, preminulo pa je 15 občanov. Zajeti niso podatki matičnih uradov v Knežaku in Podgradu. CENIK OGLASOV V SSCEŽNUttr 1. polovica strani 28 x 17 cm 28.000 SIT 2. četrtina strani 14 x 17 cm 14.000 SIT 3. osmina strani 14 x 8,5 cm 7.000 SIT 4. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 3.500 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno ogrlasevanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite Grafični atelje. Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 v____________________________________________________________________y tudi za postavitev majhne hidroelektrarne, kaf1 raziskovalci prepuščajo strokovni presoji. Vsi izdelani načrti in skice ostanejo gostitelj6* (zdajšnji večinski lastniki posestva so Dolga110" s Topolca, ki so lani prenovili st (A stanovanjskega in gospodarskega poslopji poročila o dosedanjih raziskovalnih taboril1 * Brkinih pa bodo verjetno objavljeni v pose0* publikaciji. Dobro ohranjen mlinski kamen v Novakovem Raziskovalci so vse natančno Prerne.('c ovrednotili, preučili... prihodnost objekta (de111 morebitni manjši mlinarski muzej v ohranje11^ mlinu) pa je od tu dalje odvisna od lastnik0" občine. Igor Šebenik sam pa je ob koncu nas S obiska ugotovil, da "kdor se bo šel na tej kn10 gospoda in bo "špilal" kmečki turizem, ten111 gozd prerasel vse." Ob koncu lahko ugotov da se Novakovemu mlinu ne obeta ravno s" , prihodnost obdejstvu, da so raziskovalceob'5^ predstavniki Ministrstva za okolje, da pa nis° ,(| deležni skoraj nikakršne pozornosti v Bisjf sami. Tako je bilo letos, dosti drugače pa nl niti na prejšnjih treh taborih. UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRI^ * naročilnica ime in priimek: se naročam na časopis Snežn^Vv: Prosim, da mi ga pošiljate na n®5 , dne Podpis:. smtmfr Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič ■oonsiav z,ejnuiovic Uredništvo: Ivko Spetič, predsednik’ Franc (Tombač, Sergij Siene, Vojko Čeligoj, Dimitrij Bonano, Zdravko Debevc Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa .. o Tehnični urednik: Rajmond FabijalV Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel/fax: 067/81-297 Tisk: Grafični atelje II. Bistrica Naklada: 1500 izvodov J smEasaffiis. 3 ©esi©ž2 •september 1963 bo ostal v zgodovini šolstva 'Jk občine pomemben mejnik. Z napori vseh ^'n je bila zgrajena in tega dne odprta ter !r°£ena svojemu namenu velika, sodobna šola Ponos vse naše skupnosti." Tako je osvečanem ®8odku zapisal tedanji časopis Snežnik. Kot Nmivost pa citiramo še naslednji odstavek: " o^ščam orisotne. da ie z letošniim šolskim «o »rili' li# ,v'f K) Začetku 19. stoletja, leta 1814 so v II. Bistrici ^Pni prvo šolo v skromni sobi, kjer se je gnetlo i Vencev. Če bi takrat kak možakar govoril, da In^et obiskovalo bistriško šolo več kot |C. ^0 učencev, da bodo imeli tri šolska poslopja f 'ka kot Premski grad, da se bodo otroci iz vasi ,, v šolo izpred domače hiše in nazaj, bi vsi ji Oglasno obsodili moža, da se mu je zmešalo. »V ii# /e* skir jbi' ;tri£l 'j,ilc Vg31165 b' težko ugibali, kakšne bodo šole čez »r 'et- To je stvar futuristov. Slutimo pa, da se Gorsko ne bodo večale, ampak bo način enja doživel bistvene vsebinske spremembe. am prisotne, da je z letošnjim šolskim . irn ustanovljen na tej šoli prvi oddelek ranazije v sklopu gimnazije Postojna." (iz kostnega govora predsednika SO, ing. Ivana 'Ukovca). . ^jubilejni obletnici šole smo poprosili njenega (Kdanjega ravnatelja, Franca Muniha, da bi se Posebnem prispevku spomnil prvih let dela na . , novi bistriški šoli. Gospod Munih se je ^Jazno odzval našemu vabilu in v svojem pPevku na kratko orisal tudi bolj oddaljeno Nevino bistriškega šolstva, ki bo v letu 1994 av'lo svojo 180-letnico. razvoju bistriškega šolstva zaznamo nekaj (v;°inih stopenj, od katerih vsaka pomeni 'teten napredek. Prvo pravo šolsko poslopje Slovesna otvoritev Osnovne šole Dragotina Ketteja 15. septembra 1963 so zgradili leta 1866. V njem je danes glasbena šola. Leta 1888 je začela rasti v Trnovem samostanska dekliška šola. Leta 1901 je ob njej zraslo poslopje za dekliški internat. Sola se je razvila v osemrazrednico s pravico javnosti. V svojem sestavu je imela tudi oddelke gospodinjske in trgovske šole. Za moško mladino je italijanska oblast odprla meščansko šolo kmetijske in industrijskesmeri. Vzadnjih letih pred razpadom Italije je delovala tudi srednja šola v rangu gimnazije. Leta 1945 je doživelo bistriško šolstvo nekaj bistvenih sprememb. Poleg osnovne šole so v večjih centrih nastale štiriletne nižje gimnazije. Absolventi so se po mali maturi lahko odločili za študij v višji gimnaziji ali pa v raznih strokovnih šolah. Teh pa v Bistrici ni bilo in so morali dijaki odhajati v Postojno ali Ljubljano. Šolska reforma leta 1957 je nižje gimnazije ukinila in uvedla enotno osemletno osnovno šolo. Dolga leta po vojni se je šolstvo ubadalo s prostorskimi težavami. Predno je bila I. 1963 zgrajena nova šola, je pouk potekal na treh mestih. S samoprispevkom občanov, s sredstvi občine in republike je zraslo moderno šolsko poslopje z 20 učilnicami, telovadnico, šolsko kuhinjo in specialnimi učilnicami. Novo okolje je pripomoglo k boljšemu vodenju ustanove, k boljšemu sodelovanju članov kolektiva, k boljšemu počutju učencev in učiteljev, skratka h kvalitetnejšemu pouku. Kot prvo novost smo uvedli kabinetni pouk, ki omogoča boljšo in doslednejšo uporabo učil. Uvedli smo tudi naravno metodo začetnega branja in pisanja v prvem razredu osnovne šole. To je bila metoda branja grafičnih podob besede ne pa posameznih glasov in črk. Bistriška šola je bila ena izmed prvih, ki so prešle na pouk nove matematike še pred splošno uvedbo pod vodstvom Zavoda za šolstvo. Dobro pedagoško delo na šoli se je odražalo tudi navzven. Vrstili so se aktivi, seminarji in učni nastopi s hospitacijami za učitelje drugih šol v občinskem in tudi medobčinskem merilu. Pedagoški kader se je številčno in strokovno stalno krepil. Prva desetletja po osvoboditvi so prihajali na šolo učitelji in profesorji iz drugih območij Slovenije, pozneje pa je dobivala šola domač kader, ki je bil bolj stalen in bolj povezan zokoljem. Uspešno smo reševali tudi stanovanjska vprašanja. Ustvarjen je bil fond učiteljskih stanovanj, posamezni učitelji pa so si s pomočjo ugodnih posojil zgradili lastne hiše. Rad bi se ob tej priliki spomnil odličnih sodelavcev, ki so pripomogli h kvalitetnejšemu pedagoškemu delu, toda kakršnokoli rangiranje bi bilo neumestno in krivično. Lahko pa rečem, da neprizadevnih učiteljev na šoli ni bilo. Vzdušje na šoli je bilo sproščeno, medsebojni kontakti iskreni. Bili smo pravi tovariši. Od časa do časa smo prirejali prijetna srečanja, v lepem spominu pa so ostala domiselno organizirana praznovanja rojstnih dnevov članov kolektiva. Ob vseh lepih spominih pa se mi večkrat vrača misel, da se je bistriško šolstvo razvijalo in utrjevalo le v horizontalni smeri, v nobenem pogledu pa se ni povzpelo v vertikalo. To se pravi, da imamo lepo razvito osnovno šolstvo, nimamo pa nobene srednje šole, pa so bili vendarle že v preteklosti tudi zametki srednjega in strokovnega šolstva. Srednja šola nudi mladini višjo izobrazbo, kraju pa daje tudi možnosti za nastanek gospodarsko in kulturno razvitejše družbe. Za tak razvoj res ni bilo vselej ugodnih objektivnih pa tudi subjektivnih pogojev, toda če na nadaljni razvoj gledamo z očmi dosedanjih izkušenj, smo lahko optimisti. Franc Munih STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO ... cp POLI U R ETAN I -----------------nUuna POLIURETANI-PLAMA J FONTANA rev^a 20' ’ "bistriška" številka literarne n^'le Fontana, ki izhaja v Kopru. V njej n .° °bjavljena le dela Bistričanov, so pa plštevilčnejšg, V Fontani lahko preberete ^Srbi Damijane Logar, Marine Grilj, Marka ^°Vaka, Sabrine Povšič, Jožice Strle, Borisa t^reta, Lane Vir, /smeta Bekriča, Ane ^nč'č, Patricije Vičič, Ivka Spetiča-S^jne, Miroslava Tomšiča ter prozo Sp r'ne 'n Monike Povšič, Lane Vir, Ivka etlča-Magajne. fQ Odgovorni urednik jubilejne številke awfane lv^° Spetič-Magajna, ki je tudi 0r dveh objavljenih esejev (Esej o l^nc°u Magajni, In pozaba se nadaljuje), l^no j0 je opremila Ester Mršnik, °rirala Helena Pirih-Rosa ter Ozlniško obdelal Bogdan Rolih. K0ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA.. NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Začenjamo novo rubriko. Objavljali bomo stare bistriške razglednice in slike, vi, dragi bralci, pa boste poskušali ugotoviti, prepoznati ali uganiti, kateri košček bistriške zgodovine prikazuje posamezna razglednica. Prvi, ki bo na telefonsko števil ko sporočil pravilni odgovor, boža nagrado eno leto zastonj prejemal časopis SNEŽNIK. Tudi za "Gostilno pri Žefi" v Bistrici je bil dogodek dneva, ko je tovornjak pripeljal nove sode piva iz Senožeč. Pivo ADRIA je bilo cenjeno in ga je bilo vredno tudi takoj preskusiti, kot kaže fotografija iz leta 1919. Posebnost je bil tudi tovornjak s še trdimi kolesi, verižnim pogonom na zadnja kolesa in eno samo lučjo. Znana bistriška gostilna "Pri Žefi" je imela gostinske prostore v pritličju, v nadstropju pa tujske sobe. Nekaj let je dr. A. Virant imel v hiši tudi "ZOBOZDRAVSTVENI ATELJE" in stranke sprejemal med 9. in 12. ter 14. in 17. uro, da, celo ob nedeljah dopoldne. Lastnik Franc Samsa ali Frane Žefin po domače možato stoji ob tovornjaku s svojima hčerama in sinom. Za gosti Ino in gosteje skrbela cela družina. Za gostilno je bila stavba namenjena že ob njeni gradnji leta 1903. Gospodar Anton Samsa in žena Jožefa sta gostilno vzorno vodila. Gostilniška posebnostjo bil vsakdan svež kruh iz velike hišne krušne peči. Za očetom je gostilno prevzel sin Anton in jo uspešno vodil do leta 1926, ko so jo zaradi pritiska fašističnih oblasti morali prodati. Saj res, kje je že bila ta gostilna? Vojko Čeligoj V Naše prvo taborjenje v dolini Soče. Polni pričakovanj smo se spustili po visečem mostu čez Sočo, nadaljevali pot po ozki poti skozi gozdiček, na koncu katerega se odpira pogled na jaso. Tu stoji koča Roda tolminskih puntarjev, okoli nje je razporejen naš tabor, v ozadju ledeno mrzla Soča, okrog pa čudovit gorski svet. Še zadnje priprave na zaključno slovesnost: krst Priprave stečejo in začne se taborniško življenj6 Organizacija tekmovanj, pohodov, gozdne šok' skratka, tu ni prostora za dolgčas. Za vse j0 poskrbijo starejši člani: starešina Maj™ taborovodja Brane, ekonom Iztok in ostali starej9 pripadniki našega roda. Kersosi kopanje v lede01 Soči privoščili le najodpornejši, smo odhajali bazen v Čezsoči, kjer se je ponujalo še veli“ možnosti za rekreacijo. Ogledali smo si Boveo Lepeno, organizirali pohod na Krnsko jezero' Trento. Vsakdanjik smo popestrili lokostrelstvom, pikadom, postavljanjem bivako9 obnovili znanje iz orientacije in organih3.; gozdno šolo. Predzadnji dan smo uspešno izv •ade taborniški krst, podelili pohvale in na8r‘i| najprizadevnejšim in v veselem vzdušju pose ob zadnjem tabornem ognju. Pred odhodom domov pospravljanje in čišOT tabora ter sklep, da se v tej prelepi dolini zagotc)Vj! šedobimo. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakork pomagali pri pripravi taborjenja, posebno n Okrepčevalnici "Sjla", Podgraje, bifeju Majdi" iz Kuteževega, ARI-d. o. o. iz Trgovini "Pod vrti" iz Bistrice ter vsem ostal'111 Vodstvo tal bo<3 SUMA INŽENIRING do.o. ILIRSKA BISTRICA, BAZOVIŠKA 18 Tel. 067/41-504; Fax. 067/81-042 ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 DOBRODOŠLI V ILIRSKO BISTRICO! r V bistriškem zbirnem centru je nastanjenih 280 beguncev, v center pa se postopoma preseljujejo družine iz postojnskega motela Proteus. Kljub temu da "neprostovoljni dopust" beguncev iz BiH traja že skoraj leto in pol ter da vcentru ni pretiranegneče, seje 19 osnovnošolcev z velikim veseljem odpravilo na počitnice v Črni dol. Zadnji avgustovski teden sojih preživeli pod šotori na jasi pred taborniško kočo, pridružilo pa se jim je še šest popotnic in popotnikov roda Snežniških ruševcev. Pa tudi sicer je za mlade v begunskem centru dobro poskrbljeno. Ob koncu šolskega leta so bili na končnem izletu na Mašunu, organizirali so tudi valeto, na kateri so podelili priznanja najboljšim učencem, ogledali so si Postojnsko jamo, Predjamski grad in Piran. Tudi zadnje mesece so prejeli največ pomoči od italijanskih prijateljev iz Chioggie in Ancone. Kot zanimivost naj povemo, da so namenoma za pomoč bistriškim beguncem na plažah Chioggie organizirali tri rock koncerte, ankonsko katoliško delavsko združenje pa je v bistriški center poslalo zobozdravnika, ki je na svoje stroške popravil kar 150 zob mladih iz Bil I. Za boljše počutje otrok in ostalih v centru skrbi tudi Jerica Strle, socialna delavka, ki jo plačuje švedska vlada. Gospa Jerica vodi tečaja Bistriški Rdeči križ obvešča, da bodo kms^ začeli z izplačevanjem denarne pornOc družinam beguncev, ki so nastanjene iz^ begunskega centra, in sicer po 1000SlTn3 osebo (za april, maj in junij). \l3 slovenskega in italijanskega jezika, poteK ■. tudi šahovski tečaj. Sedem srednješolce1/ sodelovalo na arheološkem raz is koval nem ta pri Divači. V nedeljo, 5. septembra, bo Ilirsko Bi5*/ obiskalo 150 italijanskih prijateljev, med rl^ župani mest Chioggie, Adrie in Roviga. Šk/j Chioggie ter koprski škof Metod Pirih bo5*^ tej priliki blagoslovila kombi, ki ga bi5*rlS; Karitas podarjajo dobrodelne organizacij/ Chioggie in ki bo prvenstveno služil po*rC% centra. Gostje se bodo udeležili maše v ttn° flj cerkvi, begunci pa jim bodo pripravili ku1 program. 0f' se i.. i. .1__i- Napočitnicah vČrnemdolu. "BigBossLecko": "Hitro v zbor, da nas slikajo predno se vlije!" mje. ,ok z w a j reji] Jen' lir« lik« i/eC o i11 z koVr irali edli ade edl' :nje ov» kok pa «P(i irfl' 10« 5 j ■i i 3 pa 'F ,0« 'iC« iia' fi/ ob iSk' /sk' > Bevcev". To je uradni rojstni dan taborništva v *aši občini, čeprav segajo začetki organizacije v %> 1952. Tega ieta je tedanji ravnatelj nižje Mazije Franc Munih zbral okrog sebe kakih rantov in deklet in se z njimi odpravil na prvo 'orjenjev Lovran. Spičlimi sredstvi, pa z veliko 8nanosti in dobre volje, so zbrali potrebno ^erno in se "zastrupili" s taborništvom. Od |j>a/ že davnega leta 1952 pa do danes ni 3 0rniška organizacija v bistriški občini nikoli ‘antrla. Bistriški taborniki obeležujejo letos 40 let ®Pešnega in predvsem neprekinjenega dela. V ,e8'stru Zveze tabornikov Slovenije je zapisano, 350 v Ilirski Bistrici 14. maja 1953 ustanovili Gorniško enoto z imenom rod "Snežniških . ^ teh 40 letih se je zgodilo veliko, daleč . *Več, da bi vse skupaj lahko spravili v okvir ožnostnega časopisnega članka. Številne ^eracije bistriške mladeži so odraščale v j 0rniški organizaciji. Nekateri so v njej ostali ali dve, drugi spettrideset in več let. Zanimiva j. Ugotovitev, da bi med generacijami bistriških vsaj v prvih 20 letih Snežniških ruševcev, 0 našli koga, ki ni bil vsaj krajši čas v JteiSkih vrstah. Ravno zato ni nič pretiran m atek,daješlov40letihs koz i tabo rn i š ke vrste l4br°g 5000 članov. Iz Ilirske Bistrice se je Jteištvo razširilo v Podgoro, kjer že 20 let »j uie "Podgorski rod" iz Kuteževcga. Nekaj Cd' S° živeli tudi v Knežaku, več časa 'danes) pa v Podgradu. ^.'aborniška organizacija se je iz skromnih Jtkov številčno krepila in dosegla okrog leta svoj vrh, saj je tedaj združevala skoraj 450 l/' ^------------------------------- GRAFIKA Ustniki trgovin, restavracij, agencij... se hočete še bolj približati svojim strankam, vas gotovo zanimajo °§laševalna stojala, ki so prav nalašč ^ primerna za vašo dejavnost. aProdaj imamo nekaj stojal opuščenega programa DECORPRINT. 3 so na ogled v podjetju GRAFIKA, Vodnikova 13, Ilirska Bistrica. ^se željene informacije dobite po telefonu št. 067/4 / -721. Leta 1961 na področnem mnogoboju članov. Vteh letih se je letnih taborov udeleževalo skoraj 200 tabornikov vseh starostnih kategorij. V zadnjih letih, ko ima mladina veliko več možnosti delovanja v najrazličnejših društvih, se je usta lilo število članov pri številki 100. V okviru roda pa deluje tudi četa v Podgradu. Vsako leto so taborniki pripravili za svoje člane letno taborjenje, tudi leta 1991, ko je vojna v Sloveniji pretila, da s taborom ne bo nič. Vsaj dvajsetkrat sočlani preživeli zimske počitnice nazimovanju na Mašunu, Sviščakih in na Okroglini. Težko bi našteli vse velike in male akcije v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, na katerih so aktivno sodelovali bistriški taborniki. V letu 1981 pa so bili zelo uspešni organizatorji 8. zleta slovenskih tabornikov, ki se ga je udeležilo 1500 tabornikov iz Slovenije in zamejstva. Na taborjenju v Njivicah 1962. leta GRAFIKA grafIka ILIRSKA BISTRICA LJUBITELJEM NOGOMETA NOGOMETNI KLUB TRANSPORT II. Bistrica-vabi vse občane na ogled tekem klubskih ekip v jesenskem delu prvenstva 1993/94. KADETI bodo nastopali na igrišču v Trnovem (1. tekma doma 11. 9.), na matičnem igrišču - Kampu - pa MLADINCI (1. tekma 12.9. ob 14.30) in ČLANI (1 .tekma 5. 9. ob 17. uri z NK Avtoprevozom iz Tolmina). Prosimo vse, da podprejo naše ekipe na igrišču in hkrati z razumevanjem sprejmejo sklep kluba, po katerem bomo na članskih tekmah pobirali vstopnino po 200 tolarjev na osebooziroma po 100 tolarjevza ženske, dijake in študente). V to nas, žal, silijo izjemni stroški tekmovanj. Upamo pa, da bomo ta ukrep opravičili z rezultati. Taborniška organizacija je prav gotovo del povojne zgodovine naše občine in je njen delež pri vzgoji mladih generacij pomemben. To nenazadnje dokazujejo tudi številna priznanja -tako občinska kot tudi državna, ki jih je rod oziroma odred Snežniških ruševcev prejel v 40 letih uspešnega delovanja. Med leti 1971 in 1975 pa je Zveza tabornikov Slovenije proglasila odred Snežniških ruševcev za najboljšega v naši republiki. Prav gotovo pa je taborništvo pustilo pečat pri vseh, ki so kdajkoli okusili slast življenja pod platnenimi strehami. Mnogim generacijam bistriške mladeži pa je taborniška organizacija prav gotovo obogatila mladost. Kljub takšnim in drugačnim težavam (kadrovskim in materialnim) ni taborništvo v naši občini nikoli zamrlo. V rodu danes nadaljujejo delo že vnuki prvih bistriških tabornikov, tistih, ki so pred 40 leti zaorali ledino. Ta lep jubilej bodo bistriški taborniki obeležili v soboto, 4. septembra, ob svoji koči v Črnem dolu, ki so jo ravno v letošnjem letu temeljito prenovili. Vodstvo roda Snežniških ruševcev vabi vse sedanje in nekdanje tabornike na prireditev in prijateljsko srečanje, ki se bo pričelo obli. uri. Želeli bi, da bi bila sobotna prireditev v Črnem dolu srečanje vseh generacij bistriških tabornikov, zato pričakujemo lepo vreme in predvsem velik obisk. Ob 9.30 bo izpred Doma tabornikov (pri restavraciji Lovec) v Črni dol odpeljal poseben avtobus. Bistriški taborniki Taborniška koča v Črnem dolu danes GRAFIČNI ATELJE ILIRSKA BISTRICA IS 067 81 297 Sponzor: SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA IO NK Transport sarEsemire: Ž2KJ Ob 175-letnici rojstva slovenskega skladatelja, pesnika in narodnega politika Miroslava Virharja je Primorsko numizmatično društvo iz Ilirske Bistrice pripravilo poseben priložnostni poštni žig, ki ga bo 7. septembra 1993 uporabljala pošta 66253 Knežak. Priložnostni žig in ilustracijo na za to priložnost izdani poštni dopisnici in ovitku je oblikoval domači oblikovalec Romeo Volk. Obe ediciji je moč pismeno naročiti pri Primorskem numizmatičnem društvu Ilirska Bistrica, p. p. 41. Vojko Čeligoj Vsi poznamo pesmi Po jezeru bliz Triglava, Rožic ne bom trgala, Zagorski zvonovi, Lipa zelenela je in druge, le malokdo pa ve, da jih je napisal in uglasbil Miroslav Vilhar-v letih študija na Dunaju inv Gradcu gostoljuben in dobrosrčen "der schbne Fritz", pesnik in uglasbitelj mičnih nemških ljubezenskih napitnic, kasneje pa, po ustalitvi na domačih tleh na Kalcu (1843), zaveden Slovenec in narodni delavec. Največji vpliv na Vilharjevo delo je imel domači učitelj Fran Levstik, ki je na Kalcu služboval med leti 1858 in 1861. Skupaj sta leta 1863 izdajala Slovenski politični časnik; Vilhar je bil nekaj časa tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru, župan v Knežaku, sodeloval pri ustanovitvi čitalnic v Planini in na Rakeku. Morda najpomembnejše Vilharjevo politično delovanje je bi lo povezano s taborom, ki je bi I na Kalcu 9. maja 1869; z njim je bila tudi Pivka pritegnjena v enega najvažnejših slovenskih političnih gibanj nasploh, ko sta se za krajši čas v boju za narodnostne pravice zbl ižala slovenski kmet in inteligent iz meščanskih vrst. Tabora, ki je bil izmed 17 slovenskih šesti po vrsti se je udeležilo kakih 9000 ljudi. Pa tudi sicer je bil grad Kalc središče narodnega gibanja na Pivki, saj St) zaradi družabnega gospodarja in očeta osmih otrok prihajali tja številni premožni posestniki in duhovniki. 6. avgusta 1871 je Vilhar, še sorazmerno mlad, umrl. Pokopali sogavKnežaku.Zadnji prebivalci sograjskostavbozapustilipoprvisvetovnivojni. Danes stoji na kraju stoletnih lip le še okrogli stolp, v katerega sta vzidani dve plošči - v spomin na slovenski tabor (vzidana 1969. leta) in v spomin na prvi sestanek aktivistov OF s Pivke in Ilirske Bistrice (1963). D.P. VPIS V GLASBENO SOLO V preteklem šolskem letu je na bistriški glasbeni šoli delovalo 12 oddelkov, v katere je bilo vpisanih 186 učencev. Letos bodo imeli oddelek več, pa tudi več učencev in tako še večjo prostorsko stisko. Upajo pa, da se bodo lahko še to sezono lahko preselili v Sokolski dom, ki pa ga bo prej treba precej prenoviti. Vpis v vse oddelke bistriške glasbene šole bo potekal 1. in 2. septembra med 9. in 17. uro v prostorih glasbene šole. Mlade glasbenike še posebej vabijo k vpisu v nov oddelek za oboo, ki ga bo vodil Adnan Zubčevič, pa tudi v oddelke, ki so bili odprti že v lanskem šolskem letu: za orgle, violino, pihala (klarinet), trobila (trobenta in pozavna) itd. Starše predšolskih otrok vabijo k vpisu v "malo glasbeno šolo", v kateri bodo otroci prek igre in pesmi spoznali osnovne elemente glasbe in intrumentov, zlasti Orffovih. D. P. r [ p; v Skorja vse poletje za bistriške gasilce ni bilo miru. Vsled dolgotrajne suše so vsak dan prevažali vodo v vasi, kjer so presahnili lokalni vodni viri pitnevode: v Kuteževo, Podgraje, Zabiče, Fabce, Novo vas, na Sviščake ter posameznim hišam v Delenjah in na Ostrožnem brdu. Zaradi premalo poklicnih gasilcev (trenutno sta od štirih na razpolago le dva), smoza prevoze angažirali voznike - prostovoljne gasilce bistriškega gasilskega društva. V tem letu smo razpeljali okrog 4000 kubičnih metrov vode. Število prevozov je začelo zlasti hitro naraščati v začetku junija. Cisterna, ki bi sicer služila za gašenje požarov 20 let in več, bo zaradi številnih prevozov vode že v nekaj letih uničena. Potrebno bo sprožiti akcijo za ponovno zbiranje sredstev za nabavo nove cisterne (le-ta je bila nabavljena I. 1986 s pomočjo kredita ZS Triglav ter finančno pomočjo nekaterih podjetij v občini. Poleg prevozov vode gasilcem ni bilo prizanešeno tudi s požari, saj jih v tem letu beležimo že 137. V zadnjih dveh mesecih smo imeli dva večja požara gospodarskih poslopij v Harijah in Knežaku ter vrsto požarov v naravnem okolju. Zadnji večji požarje pustošil v Podgradu, zaradi podtalnega gorenja je trajal več dni, z nj im pa so se spopadali gasilci iz Podgrada, Plame in Bistrice. OGZ je pred kratkim dobila hidravlično reševalno napravo (škarje), s katero že v nekaj minutah rešijo vkleščeno osebo iz zmežkane jpločevine avtomobilov, tovornjakov in tudi vlakov. Bistriško gasilsko društvo s svojimi poklicnimi gasilci posredujejo na območju svoje občine v osmih do desetih prometnih nesrečah vsako leto. Denarzaškarjesta prispevala Občinski štab CZ in Republiška uprava za zaščito in reševanje. Že nekaj dni po nabavi je bila naprava uporabljena v prometni nesreči, ki se je zgodila v bližini Transporta. Boža Rozman V petek, 27. avgusta, smo imeli priložnost prisostvovati zelo zanimivemu in prijetnemu glasbenemu dogodku. Večer je bil zanimiv, ker smo poslušali vrsto različnih glasbenikov oziroma instrumentov, prijeten pa, ker so se nam v dveurnem koncertu predstavili resnični glasbeni mojstri. Žal so bili plakati - kolikor jih že ni potrgalo slabo vreme - preskromni, tako da so glasbeniki igrali nekaj deset poslušalcem, a zato z nič manjšo vnemo. Predstavili so se nam domačini Matjaž Mikuletič, ki je končal 3. letnik srednje glasbene šole, smer pozavna, flavtiska Breda Štemberger, ki je pravkar opravila sprejemne izpite za študij na Glasbeni akademiji v Ljubljani, Baročni kvartet "lllyricus" in neutrudni klavirski spremljevalec vseh solistov in član kvarteta, profesor Bojan Glavina ter Ljubljančana tubist Igor Krivokapič ter klarinetist Andrej Zupan. Zvezdi večera sta vsekakor bila gosta, ki imata za seboj že precej izkušenj in nastopov v tujini, prijetno pa sta nas presenetila tudi domača glasbenika Mikuletič in Štembergerjeva, ki si šele utirata pot v širši glasbeni svet. Pobudnik in soorganizator prireditve (ZKO) je bil profesor Josip Grgasovič, rojen v Makarski, sicer pa tričetrtine Bistričana in četrtino Ljubljančana, saj je dirigent Pihalnega orkestra Vič-Rudnik in prvi pedagog pozavne Matjaža Mikuletiča. Josip Grgasovič je bil tudi avtor priredbe znanih melodij, ki so jih nastopajoči družno zaigrali ob koncu petkovega večera in tako zaokrožili pravi '"ur" resne glasbe. D. P. VABILO NA BENEŠKI BIENALE Zveza kulturnih organizacij bo po 1. septembru začela zbirati prijave za ogled beneškega bienala in ogled razstave risb Amedea Modiglianija 18. septembra letos. NOVOSTI V STROKA ZA ODRASLE: Musek: Osebnost pod drobnogledom; Carin: Spisi o humanizmu in renesansi; Mihelič: Okus po kruhu; Komel: Fenomenologija in vprašanja biti; Svet v žepu; Jurešič: Praga; Gabor: Po sledi Apisa; Petdeset preprostih stvari, ki vam lahko rešijo življenje; Moderndorfer: Krog male smrti; Šusnič: Pravo in razsodna moč; Gora in človek; Slikovni slovar človeškega telesa; Žnidaršič: Planirani stečaji; Srednja in Zahodna Evropa; Ule: Psihologija vsakdanjega življenja; Kržišnik: Slovenija; Zlata knjiga pregovorov vsega sveta; Snoj: Med besedo in bogom; Bani: Zoologija vretenčarjev; LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Christie: T retje dekle; Hibbert: Usodna prevara; GLinter: Človek kot potres; Knabino: Ganimed in drugi; Zupan: Temna zvezda smrti; Dolenc: Rum in šah; Novak: Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah; STROKA ZA MLADINO. Aljančič: Živali; Prve zanke in uganke Vinka Serpentinka; Druge zanke in uganke Vinka Serpentinka; LEPOSLOVJE ZA OTROKE: Erben: Lonček kuhaj; Kovač: Klepetava želva; Wide: Srečni kraljevič in druge pravljice; Disney: Lepotica in zver. 1 Ker je Savu Puglu med poletnimi poč zmanjkalo časa za vse stike, opravke, sv, "razgovor" opra viti po poiti. Tik pred zak redakcije te številke Snežnika smo dobili pismo, v katerem izraža zadovoljstvo ob sV%0i letošnjem koncertu in meni, da je bil lanski. Tudi s sceno, ki so jo postavili ar . ^ Pavel Žnideršič, absolvent likovne sf7iefN Pedagoški fakulteti v Ljubljani, Alex Batista,s ^ Srečko Srebot in drugi, je bil Savo zadovoljen'^ je (kotpiše) vajen modernih oderskih Post3Jr:l je Savo bo na domačem, bistriškem odV’ dri1". nastopal. V Domu na Vidmu ali pa tudi na "C: mestih v Bistrici (ki so še bolj primerna kot ^ ^ bo seveda še nastopal. V prihajajoči seZ° topi čaka veliko dela. V10 mesecih bo Savo naS ^ v 7 60 predstavah, od tega na osmih prem' okviru opernega gledališča v Bielefeldu-Savo tudi upa, da mu bo letos uspelo stop pot solo kariere. KNJIŽNICA MAKSE SAM^ VABI VSE REŠEVALCE KVIZA "KNJIGE GRADIJO MOSTOV? NA JA VNO ŽREBA NJE, KI BO 3. septembra ob 17. url v knjižnici. Opomba Besedila "Savo Pugel jo svojem koo^ "Tudi v Bistrici pretepajo, mar ne?', šola, novi problemi" in "Ob 30'^ Osnovne šole Dragotina Ketteja lektorirani. s* ris« oi’1 ,v< kot (K k>' s>l ei, II fl1' P- ■N / / / 'A X ooo “Kako ste preživeli poletne počitnice? Vam je 3il°v Bistrici kaj dolgčas? Kaj ste pogrešali?" i^0- 8. razred, iz Bistrice: "Vse počitnice sem 1 doma^ozil sem seskolesom, kakšno "ušpičil", ali pa se kopal na jezeru." 8. razred, iz Bistrice: "V glavnem sem bil .. 10 dni sem preživel v Červarju pri Poreču. ^ersem se kopal v jezeru in se vozil s kolesom. sern doma, gledam videokasete. a bi si želela, da bi bila telovadnica odprta 1 poletje. Na igrišču v parku je močno tlCe/ pa tudi stalno zasedeno je." ttjX' razred: "Bila sem v koloniji na Debelem sr VU' 4er smo enkrat razbijali steklenice, pa na iv ,0|.^Nb grožnjam nismo bili kaznovani. Ob Dr e.jab sem se s starši kopala v Moščeniški 'Kcf a'' ^ec*vej'- Dva dni sem bila tudi pri teti jr- Pru' s'cer pa si s prijatelji prirejamo piknike, na pico ali v kino. s^^^bro bi bilo, če bi imeli bazen, poleti pa bi i*1 tUC^' učba igrati tenis ali pa kaj slikala in 3 a< recimo sceno za kakšno prireditev." ^ 'ia' '7- razred: "Tudi jaz sem bila na Debelem ina en teden pri teti v Kopru, 17 dni pa pri ^diln'^ soroc^n'l