59
Pomenki s kmeti in rokodelci
v mnogih rečeh sedanjiga časa.
He! Kako pa je s plačevanjem? nekteri poprašujejo. Upam, de ne bo nihče mislil, de seže sovlada ali konstitucija tako delječ, de bi mislil ali celo rekel: Ju hej! zdej smo sami svoji, zdej nam ni nič treba plačevati! To bi bil neumnež, ki bi res tako mislil, in hudobnež, ki bi s tem še druge podpihoval, de bi svoje dolžnosti, kakor zvestim podložnim gre, ne spolnevali. Nič plačati? Taka beseda je za znoreti! Če rečete, de nečete nič več plačevati, rečemo tudi mi, de tudi mi vam ne plačamo več vašiga ovsa in ječmena in sena. Davki morajo biti, in so v vsih deželah celiga sveta.
Odgovorite sami: Ali ne potrebujemo vojakov, ki naše dežele varjejo? ali ne potrebujemo go-spdsk, ki vse obravnajo? morde ne toliko, kolikor jih imamo zdej, to pripustim, pa gosposke moramo imeti. Kdo pa poravna pravde, kterih imate sami dosti med samo? Kdo pa skerbi za notranjo varnost? Kdo gleda na ceste? Kdo se trudi, vaše otroke brati, pisati in rajtati učiti, kar jim bo zdej bolj koristno, kot poprej? Z eno besedo, kakošna zmešnjava bi bilo to, če bi za vse to, česar je v deželi treba, ljudi ne bilo, ki vse poskerbijo? Še službe božje bi ne imeli, če bi mašnikov ne imeli, ki bi mašo brali. Vsi ti ljudje morajo pa plačani biti, zakaj ker imajo mnogo-verstne opravila, morajo tudi živeti, in zato potrebujejo plačila. Povem vam, kakor našiga 1 ju-beznjiviga Cesarja poznam, bi on vse to sam rad plačal, če bi imel, pa nima in noben cesar in kralj nima, zato morajo pa tisti plačati, kterim so te naprave v prid, vsak po svojim premoženji, to se ve, kakor more. Pri izdelovanji sovlade se bo natanjko gledalo na enakomerno razdeljenje davkov , kakor tudi na pomanjšanje iztroškov, ki se morajo z davki plačevati, in potem se bo vse to lože storilo.
Ne domišljujte si pa tudi nikar ne: svoboden biti se pravi, vse storiti, kar kdor hoče. Božje in posvetne postave imamo, kterih ravno zato ne smemo prelomiti, ker smo svobodni. Če b4i — postavim — Juri rekel: „Moj sosed Marka ima veči njivo, kot jez, mu je bom košček k svoji vzel4' — ali bi Marka ne zarezal, ko bi se Juri kaj taciga lotil. Desetine, tlake in druge davke so stari dolgovi, ki jih je kmet gosposki dolžan. Krivično bi te-dej bilo, ako bi kdo mislil, de jih ni dolžan plačati.— Ali ako bi kak drug mislil: Zdaj smo svobodni, ledej jie sme tudi noben mojih štirih sinov vojak biti. Če bi bila taka svoboda, bi kmalo nič vojakov ne imeli in sovražnik bi si tudi potem svobodo vzel, naše ljubo cesarstvo vzeti. — Ali pa, ako bi celo kak zabit človek mislil: zdej sim svoboden, treba mi ni več delati. Stran mene ima prav, tode kmalo bo tudi tako svoboden , de ne bo nič jesti imel.
Prava, zlata svoboda, ljubi moji rojaki, je, de sme vsak vse storiti, kar je prav in dobro, in de so vsi podložniki, kmet kakor gospod, delavec kakor grof pred postavo enaki, to se pravi, de enimu ni pripušeno, kar je drugimu prepovedano, in de vsak, kdor kaj hudiga stori, enako kazen ali štra-fmgo terpi, de se ne obesi mali tat, veliki pa izpusti; de sme vsak svoje misli povedati, brez de bi jezik za zobmi deržal.
In to je svoboda, ljubi moji rojaki, ktero smo si pridobili in ktero bomo še ie po dobroti, ktero so nam Cesar po sovladii dali, prav občutili, kadar bo ta nova vlada posvetovana in usnovana. Nikar ne mislite, to bo pa zopet igra, pri kteri bodo samo veliki gospodje dobiček imeli in pri kteri pa kmetje nič ne boste čutili. Verjemite mi, tudi vi bodete čutili, bodete smeli govoriti, govoriti z drugimi vred v svoj prid in v prid vsih; rekli bodo, ne kakor doslej, to je le kmet rekel, ampak to je celo kmet rekel; če se vam kaj stori, kar ni po pravici, bodete svojo pravico dobili; tode res je, kmetje bodete ostali, imenitni gospodje ne boste postali, desiravno je tudi to mogoče, če je kter vaših sinov prebrisane glave; zakaj visoko gori priti, zdej ni samo tistim pripušeno, ki so v veliki grajšini rojeni, ampak tudi lahko sinovam prostiga kmeta.                        _________