SLOVENSKI TEDNIK Leto ■ Año V. No. 222 «fX SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Oalle AÑASCO 2322 — U. T. 59 - 3667j j Buenos Aires 9. septembra 1933 Sprejemanje strank vsak dan od 15,—18. Naročnina za pol leta S ar;;. 3.— • celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Iiist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Diktatura in staiiovska država Zahteva po diktaturi izvira iz barbarske dobe, ko so primitivni ljudje brez civilizacije videli v odločni tiran- kon, je resnica, je pravica. Kdor misli drugače, je zločinec in zasluži smrt. Kakšna je torej razlika med barbarizmom in današ-da bi sami znali presojati, kaj jimi diktaturami? Diktatu-je prav in dobro in kako je ra pa> ki ovira celo kulturni treba to in ono urediti. Lju- bki osebi vzvišeno bitje, ne d je so takrat potrebovali ko štruna z zvoncem. Od tedaj pa smo preživeli več razvojnih dob. Dvignila se je civilizacija in šolstvo je razvoj, je pa naravnost zločin nad človeško družbo. Življenje je živ organizem, ki takih kastracij ne more prenašati. Življenje in razvoj družbe je niz mnenj in pro- NAŠI MUČENIMI razvito tako, da večina ljudi . . . , , . J blemov, niz vsestranskega du- lahko študira najrazličnejša „ . ... .v , , , • J " čoimonr« ni lzicno.ca dem. k ševnega in fizičnega dela, ki se ne sme zadrževati, če ho- vprašanja. Glavno je pa to, da smo danes vendar prišli v , . , • • , , ' čemo, da se bo svet razvijal do tega prepričanja in zaved- , .. nik. Jiosti, da je človeček človek in enakovreden član družbe. ta čut človečanstva se je izra-1 v • . „„ , 1 večja nesreča in nevarnost za «al najbolj v borbi za demo- talHh ,1iWta. kracijo in socialno enakoprav do čimvečje popolnosti. Diktature pa tega zakona nočejo poznati in so zaradi tega naj- nost v družbi. Menili smo torej, da je zmagala človeška civilizacija ter da se ne vrnemo več v barbarizem. Vendar nam nudi •danes človeštvo povsem drugačno, žalostno sliko. Nismo mi krivi te nesreče. Kriva je slaba vzgoja. Vzgoja, ki je vzgajala in ki vzgaja narode, namesto praktično, v raznih iluzijah o avtoritetah, je to povzročila. Praktične vzgoje ni bilo. Vso dobo takozvanega kulturnega razvoja se je z vzgojo trgalo človeško dušo iz praktičnega življenja, ji kazalo fa-to morgaño problemov, ki omogočajo diktaturo nad človeštvom. V tem duševnem razpoloženju drve množice zopet za frazami in bogovi, ki so skoraj sto let rušili realno podlago novi demokratični človeški družbi. Nacionalistične diktature so imele pripravljena tla, ker je vsa kultura puhla, brez zdravih, in jasnih pojmov o družbi in o pomenu posameznega človeka. Sedanje diktature skušajo Prav na isti način utrditi svojo oblast kakor so jo hoteli barbarski tirani ali pozneje roparski knezi in fevdalci. Ra-gospodarja, ni pravice, »i pameti. Niti svojega mnenja in nazorov tudi v najaktualnejših vprašanjih ne sme nihče povedati ali se zavzemati za problem. Diktator je za- človeštvo. Doba takih dikta tur, kot se pojavljajo v Ev ropi, so skrunitev za civilizacijo in grobokop narodov, ker morajo narodi v takih razmerah postati senilni in otopeli za vsakršno duševno in fizično delo. Z diktaturo se obenem močno pojavlja tendenca po stanovski državi. Ta pojav je su-rogat diktature. S stanovskimi državami si hoče kapitalizem osvojiti diktaturo nad ostalim človeštvom. Diktator sam je preslab, za to se opre na kapitalizem kot sedanji temelj oblasti, da utrdi svojo pozicijo. Tendenca diktature se pa s tem ne izpremeni, zato tudi posledice ne morejo biti drugačne. Ubiti so hoteli socializacijo, kar se jim je ponekod posrečilo, s stanovsko državo pa jo hočejo ubiti za daljšo dobo. Seveda s tem ni rečeno, da razvoj ne prinese presenečenj. Prinesel je presenečenje nekulturnih diktatur, tem lažje prinese presenečenje nove prave demokracije. Sola diktatur je dovolj poučna. Nazaj v barbarizem ne smemo I Zakaj se pa učimo ceniti socialno svobodo, zakaj se učimo spoznavati nalogo civilizacije. Človek je pameten, človek ustvarja, zato naj tudi odloča o svoji usodi. Ampak ne diktator, ne kapitalizem, temveč narod; narod je gospodar. Tisto jutro se je bliščala rosa kot ogromna solza trpečega in suženjsko ponižane-\ ga Primorskega ljudstva. Narava je pritajeno drhtela, kot bi plakala, v silni bolečini. Prvi jutranji žarki so trepetaje poljubljali krvava trupla. Dne 6 septembra je preteklo tretje leto, odkar so na morišču v Bazovici naši štirje mučeniki, Ferdinand Bidovec, Zvonimir Miloš, Lojze Valen-čič, in Fran Marušič napojili rodno zemljo s svojo mlado krvjo. Primorsko ljudstvo se je sklonilo nižje k zemlji... Teža gorja in krivic je neznosna... Vendar se ni udalo. .. Ni je sile ki, bi vklonili. vo-ljo in odpor Primorskega ljudstva. "Potreti nas moreš a streti nikdar, usode sovražne besneči vihar". Tudi tri-noški fašizem, ki zadaja naše- mu življu na Primorskem toliko nezaslišnih krivic in gorja, si bo prej ali slej polomil zobe. Bidovec in tovariši so padli zato, ker je fašistična vlada hotela ustrahovati z njihovo smrtjo primorske Slovence. Mislila je, da bo požigov in atentatov konec, če bo na al-tarju svoje maščevalnosti žrtvovala življenje štirih mla- dih jugoslovanov. Bidovec, Valenčič, Miloš in Marušič so padli. A njihov duh živi še v naših srcih, orje v naših dušah, da se ne bodo pozabile v nebo vpijoče krivice, ki jili je fašistični režim izvršil nad našim narodom na kler ne bo prišel dan obraču-Primorskem, vse dotlej, dona, dan svobode, dan vstajenja. OKNO V SVET Združene države. Edinburg-. — Potres je vni-čil mnogo hiš in vasi. Pod ruševinami je ostalo mnogo mrtvih in ranjenih. Materi-jalna škoda znaša črez 10 mi-ljonov dolarjev. Španija Oviedo. — Z generalno stavko je pričelo 23.000 rudarjev. Stavka poteka v miru in je upati da bodo za zboljšanje svojih razmer nekaj dosegli, ker so dobro or- ganizirani in solidarni.. Kot zgleda iz raznih poročil, polagoma tudi v Španji prihajajo delavci do besede in upliva. Kaj resničnega seveda še ne morejo beležiti, ker so še vse premalo organizirani in odločni. Cuba Ko je pričela revolucija na Kubi, so Združene države takoj poslale vojno brodovje v kubansko pristanišče, češ, da zavarujejo svoje interese. Te dni so poslale zopet par voj- nih križark, da vkroti uporno ljudstvo, ki se menda podzavestno zafveda da je suženj severnoameriškega kapitala. Se verjetneje, pa bi se rad na Kubi kak "tuj" kapital zasidral. Kakor pa vicjimo se Združene države ne bodo kar tako odpovedale gospodarskemu interesu na Kubi. Kuba je samostojna republika samo na videz, sicer pa je kolonija Združenih držav. Severnoameriški kapitalisti imajo v tej deželi sijajne postojanke. Se razume za jih obdržati, so pripravljeni žrtvovati visoke svote. Vojaštvo je pač za to, da varuje kapitalistične interese. Pri vseh teh nečednih igrah, igra glavno ulo-go "Patria". Človeštvo! Kedaj neki se ti bo razsvetlil razum ? Švica industrijska društva so sklenila bojkotirati nemško blago. Judje in fašistična Nemčija Ginebra. —- Kot je znano, so judje v Nemčiji strahovito preganjani. Veliki rabin v Nev Yorku, Štefan tVise, poživlja izraelce celega sveta, naj bojkotirajo hitlerjevsko Nemčijo. Filipinski otoki Maila. — V velikem gozdu Kawasana je trčila četa policije z banditi. Po liudem boju je ostalo na bojišču 19 mrtvili, med katerimi je tudi zloglasni bandit Maha-mud. DRUŠTVENE VESTI JUTRI točno ob 4 uri popoldne skupno slikanje. Pridite vsi in točno. ČITATELJI poslužujte se samo podjetji, ki oglašujejo v vašem listu, ker s tem obenem podpirate tudi vaš list. ROJAKI podpirajte svoj list, pridobivajte novih naročnikov. Nemčija Berlin. — Fašistični tribunal je obsodil na smrt mnogo komunistov. Z nasiljem fašizem v Nemčiji ne bo daleč prišel, pa naj ga izvaja nad komur koli. Ljudstvo zahteva kaj več kot puhle fraze, fašizem pa ni zmožen nič praktičnega in rešilnega pokazati za človeštvo. Sev. Amerika Smrtno se je ponesrečil s sVojim zrakoplovom ¡'"Santa Lucia" znani italijanski general De Pinedo. Vatikan in fašizem V katedrali sv. Petra, se je brala sv. maša pri kateri je prisostvovalo 40.000 mladih fašistov. S tem je hotel papež dokazati simpatije do fašizma. Rusija Rusija je podpisala z Italijo mirovno pogodbo za dobo pet let. SRENJA je socialna igra kakoršne še niste videli in sp je dogajala hitro po vojni v naših krajih. Osebe, ki nastopajo v tej igri so močno nasprotujoči tipi, ki dajo sliki nenavadno pestrost in skrajno napetost. V igri nastopajo deloma nekaki slovenski bogataši, deloma njih nasprotniki, pravi ljudski delavci. Vsi izobraženi ljudje. Vsaka oseba predstavlja popolno sliko in se tako živo odraža iz celote da nudi gledalcem neprecenljiv užitek. Da je slika tem popolnejša, je prepletena z romantično ljubeznijo, med mladimi. Sprejemnica, v hiši podjetnika Pogačarja, kjer se dogaja glavna gospodarska borba, ima v ozadju prekrasno verando s slikovitim ozadjem, kjer se vrši ljubezenska drama med mladimi, vse skupaj pa je povezano v celoto, talco, da ima gledalec ves čas pred seboj polno življenje in ne ve, kaj se mu bolj dopade. Z eno besedo: igra je zajeta iz polnega zivjjenja. Kdor bi zamudil obiskati to redko priložnost, mu bo gotovo žal. Danes smo opisali igro v potezi, v prihodnji številki pa je bomo v podrobnosti, da boste lažje razumeli. Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK Slovensko prosvetno društvo I VABI v nedeljo dne 24. septembra na veliko prireditev, ki se bo vršila točno ob 16 uri v dvorani XX SETTEMBRE v nI. ALSINA 2832 V z p o r e d : 1. Bartel: "Dramatični prizor s petjem" 2. Vodopivec: "Fantovska pesem", mož zbor 3. N. N. "Njej", mož oktet. 4. Jalen J. Igra v štirih dejanjih : tfr SRENJA o Osebe: j Pogačar Lovro, gospodar in podjetnik Martina, starejša liči, v zavodu vzgojena Dana, mlajša, je dovršila trgovsko šolo ? Franiea, Pogačarjeva sestra, gospodinja Ržen Ivan, inženir c Gros Viljem, tovarnar Franci, njegov sin, inženir Ovsenek Jernej, kmet, načelnik srenje Po končanem vzporedu PRESTA ZARA V A in PLES I Svira orkestra tipika "Panchito" K obilni vdeležbi vljudno vabi ~ Odbor .Protestno zborovanje severo-amerlških Slovencev Katoliški Slovenci Severne Amerike so imeli v soboto 29. julija v Chicagi protestni shod, na katerem so ogorčeno protestirali proti nesramnemu gospodarjenj« ttijcev v slovenski domovini-Med drugimi je govoril na Jutri V nedeljo 10. septembra ob 10 h dopoldne bomo v slovenski cerkvi na Paternalu, Avalos 250, ob 5 h popoldne pa prostorih Slovenskega prosvetnega društva I, Añasco 2322, slovesno proslavili spomin slovenskih junakov Gortana, Bidovca, Va-lenčiča, Miloša in Marušiča. Vabimo vse Slovence, da se proslave udeležipo v obilnem številu. POTNIŠKI ODDELEK: Prodajamo potne liste za vse dele sveta. POŠTNI ODDELEK: Položnice — Razpošiljanje — Kreditna pisma itd. za potnike. TRGOVSKI ODDELEK: ' Finance, Kontrola, Administracija industrije in posestnikov. HRANILNICA: Obresti 7 %, trimesečna naložba. ODDELEK KOLONIZACIJE: Kolonizacija. Prodaja. V najem polje. Posojilo na hiše. Naseljevanje. SLOVENSKI ODDELEK IBA.NCO ■S.Á.fUHDAPAfN 1911 u C€NIIEIRCIIAIL del IPILATA Ai?, de MAYO 652 u. t. 33 -1333 BUENOS AIRES Uradne ure vsak dan od 8. do 18; ob sobotah od 8. do 11. i > < > < > < > <' i» ' i < > < > o o * LA SIIV RIVAL Vse vrste mozaikov za hodnike, sobe in patije. Strokovnjaško in garantirano delo. Prodaja cementa Portland. Naročniki Slovenskega tednika 10% popusta na konkurenčne cene. Dostavljamo tudi v provinco. JUAN MEZZAMOGLIO Avenida San Martin 1747 — U. T. 59 La Paternal 0515. Cenjenim Slovencem naznanjam, da bpm v soboto t dne 16. septembra 1933 preselil svojo že več let I obstoječo gostilno in restavracijo LA INTERNACIONAL iz Avenide San Martin 2805 na TRIUMVIRATO 4436 v popolnoma preurejene in prenovljene prostore, kjer bom imel vsak čas na razpolago mrzla in topla jedila, kranjske klobase, kuhano šunko in gnjat, hrenovke, raznovrstne salame, vse vrste sira in namizno sadje. Točil bom prvovrstna vina. Vino v buteljkah. Belo in črno pivo vseh vrst. Brezalkoholne pijače. Črna kava. Čaj. Mate cosido. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bo igral dobro znan orkester. 'Za ženitovs^njske gostije in zaključene družbe na razpolago posebni prostori. Na željo izdelam proračun. Vsem cenjenim rojakom se vdano priporočam ANTON ADERLIČ Triunvirato 4436 (Urquiza). (Tramvije Laerozč 7 in 17, Kolektiv 13, Omnibus 4.) Klavnica — Prekajevalnica — Tovarna klobas — Zaloga masti TICHY JOSE Tovarna: Tellior 2251—53. U. T. 68 Mataderos 429. Prodajalna: Calle 24 de Mayo 758. U. T. 31 Retiro 4823. Podružnice: Avenida Leandro N. Alem 822. Cabildo 1386 (Belgrano) U. T. 73 Pampa 3570. RESTAURANT 64 O S O 111 © 55 Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik Emilio Živec OSORIO 5085 PATERNAL shodu gospod župnik Anzelm Murn, ki se je pravkar vrnil iz Slovenije. Enodušno ogorčenje slovenskega ljudstva nad tiransko vlado presega že vse meje. Slovenci mislijo, da so dovolj kulturni in pametni, da bi mogli sami u-rediti svoje zadeve in ne rabijo varuštva toliko manj kulturnih ljudi, s katerimi bi bili pripravljeni živeti kot bratje in enakopravni državljani, nočejo in ne bodo pa živeli kot izrabljani siižnji in hlapci. Shod se je predvsem pečal z brézobzirnim in na očitnih krivicah slonečim protikatoliškim kurzom. Če je pravičnost temelj kraljestev, kakor trdi stara držav- VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ v potrebi bo le \ HRANILNA KNJIŽICA j SLOVENSKEGA ODDELKA t j Banco Holandés • Bmé. MITRE 234 BUENOS AIRES Podružnica: CORRIENTES 1900 t ♦ POPOLNA VARHOST VLOG im PORRO OBRESTOVAN JE No vlagajte prej Vaših prihrankov, dokler se niste t ♦ z nami posvetovali o posebnih ugodnostih. J Ko kupujete PREVOZNE KARTE (šif karte) zahte- J vajte naše osne, ki nimajo konkurence. Uradujerno vsak delavnik od 8y2 pa do 7 ure zvečer, t Ob sobotah do 121/2. t niška izkušnja, so se že za- Podobna zborovanja bodo majali temelji kraljevine Ju- sklicana po vseh večjih seve- žoslavije in so današnji vJa- roameriških mestih, stodržci njeni največji so vraž Vbogi Slovenci in vboga niki. Jugoslavija! Zlatnina — Srebrnina — Ure — Poročni prstani — Ročne torbice — Najfinejša in okusna izdelava — Direkten uvoz iz Evrope in Severne Amerike — Velika izbira po zmernih cenah — Solidna popravila — Vsakovrstni spomini in darila. — Naročniki Slovenskega tednika 10% popusta. JOYERIA FEDER Avenida San Martin 1685 — U. T. 59 La Paternal 0442, Lastna hiša poleg Banco Popular Argentino. raop tju afuEs-cuzttji naojopt od s-eu 3jioi[>[oj i qtíuao qiCziupBU od 'jsja qssA 'bajosuo^ S8'0 " ............. («aoBqo) afi^ujq zi auiep?g 02.0 " .............................. ojiji 'pajv 0F0 " ........................ 0{U[ 'o(![az o[SQj S3'0 " ...... »-»'d u} BZ qouBji,, ^Bqoj;g Ofr'O " .............«wrad ui BZ 'asBqopj oijsCBung OSO " ......0[PI 'opqap bu (1opnos¡j„ iqepBíaoflr OI'I " ......... oipí 'ojaqap bu 'ouBsaui o.iqium¿[ Ofr'T " .........ofpi 'ouqoap bu 'ouBsaui saqum^ 0¿'0 " ............olí1! 's«5! P0 'nuáe^s ud ^bCuq 09-0 " '''" 8IPl '«qns ijb BAO.IUS (pis.id) jbÍ'uq O^'O " ........°1P1 '(^asurad) ubis qads uisnqoajj 08'0 $ ........ °1P1 '(^suRd) qns qads rasuqaaj, I 989S tiptuaAV ge í n 198 VSNUáaa 3)SJA OSfpqfBU Ut T3USUJ OUp9A UlA^OC BqZOIBZ «VMlJLMLfOHV VMVMM39 VI» irmsiaawvM isvn A hn -iAj.sar asvA aiwnx "avHaa is aimv^Hiad llllllllltltl!IIIHII¡iílllll!l!!ll!lllllllllllilll 35 podružnic v mestu in provinci Buenos Aires Bratje in sestre! Vaša, dolžnost Je, «ta podpirate edini list slovenskih emigrantov v Južni Ameriki. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka, M ni brez dela, bi moral biti naročen na »SLOVENSKI TEBNIK".------ - - i STALNA PRODAJA NA POSTAJAH CATALINAS Y RETIRO FOP Garantirano pristna bela in črna namizna vina San Juan. Najfinejša vina v steklenicah, v zabojih po dvanajst steklenic. Zaprisežen dobavitelj masnih vin. Vsled velikega obrata in brezhibne organizacije naša vina ne poznajo konkurence. Namizna vina v sodih ali pletenicah Vam nudimo liter po netto 28 centavov dostavljeno na dom. Vzorci so na razpolago v naši glavni pisarni: RIVADAVIA 3842 - U. T. 62 Mitre 4204 ali pa: VINO BANFIELD, AVALOS 248, U. T. 59 La Paternal 3304 Vse spolne bolezni zdravimo z modernimi aparati, Urez nadležnega pranja in bolečin Sprejmamo od 12 ure in od 14—21 ure PRIMORSKE VESTI Pismo iz Ilirske Bistrice Prilika je, da zopet odpošljemo par vrstic iz naše doline. Vedno imamo napisati kaj takega, kar je dobro, če izve še kdo iz ven naše okolice. Pred par dnevi nas je obiskala takozvana vojaška kolona avtov. Bilo je približno 50 avtomobilov, ki so obšli našo mejo od (íomanca do Jurjeve doline nato so prišli v Trnovo ter tukaj ostali dva dni. Vojaštvo, ki je krožilo po cestah, je kazalo že od daleč sadove it. civilizacije. Skoraj, da ne znajo drugega prepevati kot pesmi, ki nas izzivajo in žalijo v naših najglobljih čustvih, j kratkem pričelo graditi. Prepevajo namreč izključno ¡ Kako more biti kmetu, de j pesmi proti Jugoslaviji in pro-! laven, si ni težko misliti. Pr Dela pri vojašnicah cestah in drugih vojaških delih nadaljujejo z vso paro. »Sedaj so pričeli z delom nove cestos ki se bo odcepala pri železnem mostu, šla pod kolodvorom, se prikazala zopet pri Samsovi parni žagi in šk> potem dalje do Žabič. Pričeli so tudi z delom vojaške ceste, ki bo šla iz Trnovega pod Stražica, pride veli ven v Mrzlem dolu ter krene na levo in zveže cesto na Ivoritnice.i Na vseh koncih in krajih se vidi kriza in pomanjkanje, ali kljub temu ne zmanjka denarja za vojaška dela. Novih 5 miljonov misli država zazidati v vojašnice in letališče v naši dolini, ki se bo v ti nam Slovanom. Kadar stopi človek zvečer ali v nedeljo korak iz hiše, vidi, kako se pretaka zelena roka zelenega vojaštva po cesti. Vedejo se tako nesramno, da se človek mora zares zadržati, da ne zgrabi prvega in ga trešči ob tla. Ko gredo mimo njih naša dekleta jih izzivajo, kričijo za njimi itd. Seveda, saj tako delajo ljudje, ki jim je usojeno, da nam prinesejo vsaj malo civilizacije iz globokih virov... Pa vendar smo lahko ponosni na naš kraj, vedno in vedno imamo visoke goste. Sedaj je že kakih štirinajst dni pri nas približno 60 častnikov s 4 ali 5 generali. Vsak dan se odpeljejo z velikimi avti na mesta, kjer se bodo vršila velika vojaška dela. Sedaj se je začelo kanali-ziranje reke Reke. Podrli so ¡ jezove, in s tem ustavili mli-1 ne in žage. Lastniki pa niso j dobili še nikake odškodnine. ¡ Kanalizacija ne bo služila v to, kar zatrjujejo, namreč za izboljšanje terena, pač pa v vojaške svrhe. V slučaju morebitnega naglega umika Vojaških čet bi bil bez zelo otež-kočen, ker je voda po nekaterih krajih zelo globoka, zato pa bodo naredili povsod ravno strugo, da bo voda hitreje odtekala in bo le 50 cm visoka. Govori se, d» bodo odvzeli našim ljudem na vsaki strani Vode po 300 m zemlje ter tam naselili svoje kolone, z namenom, da za-sejejo tudi pri nas tujčevo seme. vemu bodo kmalu izgnali še zadnji rep iz hleva za davke, drugemu pa plače tako krčijo, da bo moral kmalu delati samo za bol. blagajno, sin-dakat itd. Navaden delavec ima — če ima zaposlenje — 1.20 do 1.40 L. na uro. Za bol. blagajno, sindikat in drugo plača dnevno 2 L. 1 Tako si lahko vsakdo pred-1 stavlja, kako lahko delavec,! družinski oče vzdržuje svojo; familijo. Kmet nima kaj prodati; mleko prodaja v mlekar po 0.30 do 0.40 h in še to mu plačajo po dveh nI i celo treh mesecih. Davke pa je treba plačevati redno . . . .Pomislimo samo, da plačuje sred nji kmet, kateri more rediti 3 do 4 krave. — 2000 L letnih ' davkov. Ne smemo se čuditi, da, drvijo posestva v propast. Fašizem pije kri, ker rabi denar. Naša dična vlada in še dičnejši "duce" ob vsaki priliki dokazujejo, da so pošteni. "Nudi allá meta"! Če pogledamo, kako naši podešta-ti gospodarijo s tujo, lastnino, nam ne bo težko predstavljati si, s kakšnimi lopatami žrejo šele njihovi vredni voditelji. Iz gotove strani se sliši, da bodo ta teden vozili pod Snežnik velike topove. Ob takih prilikah zastražijo vse ceste ter ustavijo ves promet. Toda, če bo noč še tako temna, če bodo ceste še tako zastražene, mi bomo videli in bomo , poročali. Beda v Gorici Gorica. — Mesto nudi kaj čudno sliko, ki naredi neprijeten vtis že na domačina, kaj šele na tujca. Ker so vsa večja dela kot je umobolnica v Gorici in okolici že končali, je čimdalje več brezposelnega delavstva, ki tava po mestu. Pravijo, da vsaka vojaška kuhinja skuha tudi za določeno število brezposelnih enkrat na dan nekaj "mineš-tre", ki jo razdelijo med najpotrebnejše. Ti pa morejo i-meti nekake listke s katerimi pridejo po to hrano. Kapuei-ni pridigajo v cerkvi o bedi, ki vlada v mestu, tolažijo in prosijo prispevkov za brezposelne. Zadnjič je pridigar rotil navzoče v cerkvi in dejal : "Pomagajte kolikor morete, drugače bomo vsi pomrli" ! Samostani so oblegani od sestradane množice, katere ne morejo več potolažiti, kaj šele nasititi. Pravijo tudi, da kapucini skuhajo dnevno 800 litrov mineštre, ki jo razdelijo med stradajoče. Da bi nekako potolažili svojo vest, skušajo prepričati ljudstvo, da bodo v kratkem zasedli vse do Zidanega mosta, in potem da bo — "mir". Vsled tega vlada med goriškim prebivalstvom čudno razpoloženje. Vojska, četvorni pakt, mir, itd. vse se vrti pred njimi v filmu. Nekdo proro-kuje mir, ki je zagotovljen zj novim paktom ter prepričuje, da zdaj ni več nobenega upanja na rešitev našega ljudstva izpod italijanskega jarma. Pol milijona vojakov v Reški pokrajini Reka. — Za letošnje vojaške manevre, ki bodo največji od dosedanjih v naših krajih je napovedanih pol milijona vojakov samo na ozemlju Reške pokrajine. Vojaške vaje se bodo vršile večinoma v obmejnem pasu. Kmetje se jih zelo boje, ker tako veliko število vojakov bo povzročilo še več škode ko v preteklih letih. Strategične potemkinove vasi Postojna. — V eni izmed prejšnjih številk našega lisia smo poročali, da so na Dulah med drugim sezidali tudi okrog 10 hiš, ki naj bi zabrisale lice vojaškim napravam. Stavbe so na zunaj res tako urejene, da naredijo utis stanovanjskih hiš, namenjene pa so skladiščem, vo jašnicam i dr. Vseh dokon čanih poslopij je že 17. Vsa- Fotografija "LA MODERNA" je znižala cene za slovenske kolonije. Pri nas izdelujemo slike po evropskom sistemu, prvovrstne in poceni. Slike poročencev z drugovi in družicami samo $ 18 ducat. Poštne od $ 3 naprej. Za osebne izkaznice, potne liste 6 za $ 1. Ob sobotah odprto ves dan. Ob nedeljah zaprto. Av. SAN MARTIN 1679 BUENOS AIRES Telefon: 59 - 0522 Veliki zavod 'RAMOS MEJI A' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost, REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 Callao 339 Pr« Renoulin Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški znvod CALLAO. Vsi klijenti so zdravijo od zdravnikov Specialistov. SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA. Glavobol. Žarki N — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser man — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3,— 339 Callao 339 ZANIMIVOSTI KDAJ SE ZAČNEMO STARATI Življenska moč je različna — Splošne norme ni Hipokrat je dejal, da se začne starost s sedemdesetim letom. V starem Rimu so mislili drugače in so odslavljali iz službe vsakogar, ki je prekoračil šestdeseto leto. Solon je v svojih elegijah opeval 28. leto kot, višek življenja. Aristotel je izračunal, da j krite z opeko in deloma nekim drugim materialom. Stavbe, četudi na zunaj ne zgledajo velike, so v notranjščini zelo prostorne. Vsa poslopja so zidana med drevjem. Pripovedujejo celo, da so morali zidarji drevesa, ki s<> jih pustili tik ob temeljih, odtegniti z vrvmi, da ne bi ovirala pri zidanju. Paziti S(> morali na vsako vejo, da jo niso pokvarili, sicer bi bili kaznovani. Ko so stavbe popolnoma dokončali, so dreve-sa odvezali, tako da zdaj zgleda, ko da bi drevesa zrasla Poleg zidu in ne obratno. IZ TUJINE JE PRIŠEL DOMOV UMRET Zagorje. 8. avgusta. Mnoge zagorske rudarje, ki so se še pred začetkom krize preselili v tujino, tudi tam preganja zla usoda. Med rudarji, ki so se 1. 1924. izselili v Francijo i ndobili delo v velikem rudniku Combelle, je bil tudi Ivan Jerman iz Podkraja. Pri težkem delu je zbolel in je bil pred kratkim odpuščen, ker po preteku bolniškega roka ni bil sposoben za delo. Jermanu, ki je bil star ko-Hiaj 32 let, so rojaki zbrali toliko denarja, da se je lahko ■vrnil v domovino. Ko je pred desetimi dnevi izstopil na tukajšnji železniški postaji, je bil od bolezni in dolgega potovanja tako izčrpan, da ni mogel peš domov v Podkráj k svojemu očetu upokojenemu rudarju. Vsi so že tedaj opazili, da se je prej tako krepak mladenič popolnoma izčrpal pri težkem delu in da je prišel domov umret. V soboto je zatisnil svoje trudne Hi in se je še pred smrtjo hvaležno spominjal tovarišev, ki so mu omogočili vrnitev v domovino. V ponedeljek dopoldne je velika množica prijateljev in tovarišev spremljala Ivana Jermana do groba na zagorskem farnem pokopališču. Člani pevskega •društva "Loški glas" so pred bi§o in ob grobu zapeli žalos-tinke. Tudi spoznanje Ženin: "Oboževana gospodična, ljubim vas, hočem vam posvetiti svoje srce, svojo ro-svoj dom in avto." Nevesta: "Hvala za vse zadostujeta mi dom in avto." na fronto, ad tu pa v rusko ujetništvo, v Sibirijo in Mandžurijo. Njegovi tovariši v ujetništvu so pripadali desetim ali dvanajstim različnim narodom in ni čudno, da je prišel Baghi kmalu na idejo, da bi jih zaradi boljšega medsebojnega umevanja naučil espe-ranta, ki si ga je bil prisvojil v mladih letih. Čez nekoliko mesecev je bil ta mednarodni idiom oficialni jezik u-jetniškega taborišča in Baghi je doživel velik triumf tiste-ga dne, ko so ujeniki iz desetih narodov zaigrali prvič neko gledališko igro v espe-rantu. To je bila prednica igre, ki jo je Baghi po sklepu miru uprizoril na 22. espe-rantskem kongresu v Londo- 300 milijonov pokolenj prednikov. To pomeni, da so ime- nesla žuželke po vseh delih sveta. Posamezni škodljivci le vsaj 12.500krat več možno-1 so živeli poprej le v posa- sti, da oblikujejo svoj boj za obstanek kakor človek. V nasprotju z drugimi živimi bitji nikoli niso kazale žuželke nagnjenja, da bi povečale svojo rast. Samo vzhodne pravljice govorijo o golobu v velikosti ovce v nepoznani Indiji. V resnici je bil vedno usmrejen razvoj žuželk k manjšim oblikam, kakor stremi tudi sodobna tehnika za meznih pokrajinah, a nepričakovano so dobili izredno priliko za naseljevanje v novih deželah. Temeljito so izkoristili priložnost in zdaj morajo ljudje žrtvovati milijone za zatiranje poprej sko-ro nepoznanih žuželk. Na osnovi številk znanega ameriškega učenjaka Howarda dokazuje profesor Horn, da bo moralo človeštvo slej ali prej RESTAVRACIJA Warnes y Garmendia Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Najboljša postrežba. — ženitovanjske gostije v sobah z ločenim vhodom. T. 59 La Paternal 3192. Luis Berili čim manjšim in lažjim mo- ¡ napovedati žuželkam pravo tornim dvigalom v letalstvu | vojno za zemsko oblo. A žu-in tudi drugod. Zato so se j želke se tako izredno hitro pač neprimerno bolj prilago- j množijo, so tako odporne in j* dile žuželke okolici kakor os-j talco izvrstno opremljene za talo živalstvo. Predvsem ni- boj, da bodo najbrž prema-majo žuželke notranjega oko- gaie človeštvo, ki bo žalost-stja. Nadomešča ga zunanji | n0 podleglo lakoti in bolez- Nova Slov. Trgovina lestvi« Cenjenim rojakom se priporoča MILIiARČIČ FRANC Calle MEDANOS 1701 esq. TRELLES PATERNAL — BS. AIRES nu. Po vojni se je sploli z vso oklep, ki je prožen in nudiI njm. dušo in telesom vrgel v pro- boljše varstvo. Noben vreten- pagiranje esperanta in se je lotil v tem jeziku tudi pesni-kovanja. L. 1022. je izdal roman' "Viktimoj" (Žrtve), ki mu je sledilo več knjig pesmi in novel. Ta dela so zbudila veli-i ko pozornost in neki angleški kritik je esperantskega Madžara primerjal z Dickensom. Še boljša pa bi bila nemara primerjava z Wellsom, kakor kaže njegov najnovejši roman "Hura!" Delo je napisano z groteskno originalnostjo in ga odlikuje globok etični čut. Obravnava eksperiment nekega čudaka, ki je bil opazil, da sliči vsak človek po svojih potezah ali lastnostih kakšni živali. To ga n apoti do tega, da bi rad premostil prepad med opicami in človekom s tem, da čar ni kos mravlji, ki jo lahko vržemo z vrha Eiflovega stolpa, a bo ostala popolnoma nepoškodovana, Človek je izumil svedre, klešče, žage in slično šele po dolgem razvoju. žuželkam so dani ti pri- Svetolascev je dvakrat več Uradna statistika v Angliji je dognala, da se zdaj narodi v tej deželi dvakrat več bion-dincev kakor pred desetimi leti. Zdravniki so začeli iskati razlage temu pojavu in so prišli do zaključka, da je r ELEKTROMEHANICNA DELAVNICA KLARIČ & METLIKOVEC popravljanje in postavljanje električnih motorjev, dinamos, ventiladorje in drugih strojev. Izdelava solidna, vsega v. stroko «padajočega dela Se delajo modeli (matrices) — Varenje (Soldadura Autógena) •J. B. ALBERDI 232 — U. T. 60 Cab. 6604 — Bs. As. pomOčki od rojstva. Mišice tQ posledica moderne prehra-razv.ijajo velikansko moč, ki j ^ k¡ daje prednost sadju in zasenči vse zmage naših sport- j povrhlilli Barva las je zdaj nikov. Če bi bila bolha velika: zopet pepelnato svetla, ki je kakor človek, bi skakala čez j Wla že skoro p0p0]n0ma izgi-egiptovske piramide. Mravlja j nUa -n gQ zdravniki bili v dv0. bi lahko dvignila v tem primeru poln železniški tovorni voz. Življenska odpornost žuželk je občudovanja vredna. Prenašajo mraz in do 50' vročine, lahko živijo v zraku, vodi, pód zemljo iri kot zajedal-ci v telesu višjih živali. Ličinke nekaterih škodljivcev se množijo celo v petroleju. Razen tega imajo žuželke do- SLOVENSKA RESTAVRACIJA ' PRI VESELEM ŠTAJERCU Manuel Estevez 499 AVELLANEDA KOS Mrzla in topla jedila, kegljišče, balini, nedeljske zabave s plesom. Priporočam se vsem Slovencem Štefan Celee Zvezo iz pristanišča: tram vi je Del Puerto in oimiibnsi 8 ATI A. vzgoji par človeških otrok na j kaj kratko življenje in zara-oddaljenem otoku, daleč od di tega izredno naglo razvija-vsakega dotika z ljudmi, med, jo podedovane zmožnosti, živalmi, par opic pa v na- j Imamo na zemlji do tri mili-sprotnih okoliščinah med jone različnih družin žuželk. ljudmi. Junak romana je edini otrok človeškega para, ki je zrasel med živalmi, Adama in Eve, in je torej nekakšno utelešenje novega človeškega roda. ŽUŽELKE BODO BAJE IZPODRINILE ČLOVEKA "Berliner Tageblatt" je priobčil razgovor s profesorjem Walterjem Hornom, ki misli, da pomenijo žuželke največjo nevarnost za človeštvo. Seveda so to le Hornova naziranja in znanost še ni izrekla svoje besede o njih. žuželke, tako pravi profesor Horn, so do-Hegle višek razvoja že 40 milijonov let prej, preden se je prikazal človek na zemlji. Na ta način štejejo zdaj najmanj žuželke se tako naglo plodijo, da si ne more človek pre-dočiti ogromne številke njih zalege. Navadna muha bi lahko imela z ugodnimi pogoji in pred sovražniki zavarovana v petih mesecih svojega življenja 720 milijonov potomcev. V resnici imajo žuželke neprimerno manj naraščaja, ker mora pretežna večina jajčec poginiti pod neugodnimi razmerami. A ta življenjski boj stalno izpre-minja svoje oblike in tu vidi profesor Horn usodno nevarnost za človeštvo. Mi živimo v zlati dobi za žuželke, trdi profesor Horn, in smo sami tega krivi. Sodobna izboljša- mu, č ese bo še kdaj obnovila. Neka ženska bi rada vedela, zakaj možje po poroki tako redko poljubljajo svoje žene. — Saj se miš tudi dosti ne briga za slanino, kadar je v pasti! * Pečlarja Jerneja je nekdo vprašal, zakaj se ni nikdar oženil. "Zato, ker v mladih letih sem bil mnenja, da mora i-meti človek denar če se hoče oženiti," pravi Jernej. "No, sedaj imaš dovolj denarja?" "Že res, ampak zdaj sem prišel do prepričanja, da če hočem denar obdržati, moram ostati samski!" ** * Janez je šel s svojo nevesto prvič v mesto v gledališče. Jako pa se je začudil, ko je videl, da je žena nabasala vse žepe s kruhom in klobasami. "Micka, zakaj pa bo Vse to?" je vprašal Janez. "Oh, kakšen tepec si," je odvrnila Micka modro. "Ali nisi videl na lepakih napisano, da med prvim in četrtim dejanjem mine osem dni? No, in ta čas morava vendar ne- Edina naša potovalna pisarna COMPAÑIA GENERAL DE PASAJES TRANSOCEAN SAN MARTIN 631 U. T. 31 - 5442 Bs. Aires Rrezplaéiie vozne karte Vam ne moremo dati, pač pa Vam nudimo ido in Hamado za Jugoslavijo in Italijo po najnižjih cenah. Kupujemo iia prodajamo denar vseh držav po najboljšem dnevnem tečaja in Vam ga najcenje pošiljamo v domovino. Izvolite se v vseli Vaših zadevah obrniti na nas pismeno ali ustmeno. Ivo M. Drinhovié in drug. Medie© Boetor Dallas Špecijalist za notranje, otroške in ženske bolezni Ordinira vsak delavnik od 12—14 ure DONATO ALVAREZ 2141 U. T. 59 - 0628 na prometna sredstva so raz- kaj jesti!" Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PARILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELOD0NE IN MOČKE BOLEZNI: GONOREJA. Tucumán 27299 esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE ' Homain Rolland i» hitlerjevska Nemčija Sloveči francoski pisatelj ftomain Rolland je znan prijatelj Nemčije. Vidno se je kar najodločneje zavzemal za odpravo domnevnih krivic, ki se ji dogodile z versajsko mirovno pogodbo. Odkar pa te v Nemčiji na krmilu hitler-tevstvo, je Rolland odločno krenil v nasprotno smer, kar je sedanja nemška službena javnost, hudo zamerila. Prav posebno je zaradi te "iz-Premembe", ki je potem prišla do izraza tudi v izjavah Predstavnikov francoskega pen -kluba na kongresu v Dubrovniku, napadla Romaina »ollanda "Kólnische Zeitung". Toda avtor "Jeana Chr istopha" ni molčal in je Nemškemu listu poslal odgovor, katerega pa ni objavila liti "Kólnische Zeitung", niti kateri drug nemški list. Zato Sa je dal Romain Rolland na ''azpolago vsej ostali svetovni javnosti ter ga tako objavljano tudi mi. Ta odgovor se ?lasi: "Gospod urednik! Sporočili so mi vrstice, ki Üh je "Kólnische Zeitung" v ■Uarginalijah svojega izdanja svetila moji osebi. Res je, da ljubim Nemčijo 'n da sem jo vztrajno branil Proti nepravičnosti in nerazumevanju inozemstva. Toda tista Nemčija, ki jo jaz ljubim m katera je oplodila mojega IZKUŠENA BABICA FILOMENA BEKEŠ SE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. AiTesn. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno ot^krbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr. O. T. 23 Buen Orden 8S89 Buenos Aires V dar dobite »a vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ P. Quiroga 1275, DOCK SUD duha, je Nemčija velikih svetovnih državljanov — tistih, ki so srečo in nesrečo drugih narodov občutili kot svojo lastno — tistih, ki so sodelovali pri zedinjenju narodov in duhov. To Nemčijo so potlačili, o-škropili s krvjo in izpostavili sramotenju današnji "nacionalni" oblastniki, "hacken-kreuzlerska" Nemčija, ki preganja svobodne duhove, Ev-ropce, pacifiste, Žide, socialiste, komuniste, ker so hoteli ustanoviti delovno internaci-jonalo. Ali ne vidite, da je ta nacionalno-fašisticJna Nemčija najhujši sovražnik prave prave Nemčije, da se ji celo odreka? Ta politika ni zločin samo nasproti človečanskemu narodu. Vašim vodje se je posrečil čudež, da so zedinili nacionalce in internacijonal- ce vseh držav proti Nemcem. Vi ne želite spoznati tega dejstva in govorite rajši o zaroti proti Nemčiji. Toda vi sami ste se zarotili proti sebi! Objavil sem krivico, ki je Nemčija postala nje žrtev po zmagi leta 1918. Zahteval sem revizijo versajških pogodb, ki so ji bile vsiljene. Zahteval sem enakopravnost za Nemčijo in vse druge narode. Toda aH mislite, da sem to zahteval v prid neki še večji krivici, neki Nemčiji, ki je saina prekršila enakopravnost človeškega plemena i nvseh onih človeških pravic, ki so nam svete? Najtrdovratnejši na-protniki revizije ne bi mogli hujše delovati proti Nemčiji, kot ste to storili'vi sami. Bodočnost vam odkrije, toda prepozno, vašo morilno zmoto. Jaz bom kljub in proti vam Prerokuje silen razmah v Ru-• • • siji London, 29. julija. — Robert J. Cromie, urednik in lastnik lista "Sun" iz Vau-couverja, v Kanadi, se je pravkar vrnil iz obiska v Rusiji ter pravi, da je v Rusiji danes tako kipeče življenje kot je bilo pred leti v Cali-forniji, ko so mesta takore- ohranil svojo naklonjenost Nemčiji, pravi Nemčiji, katero onečaščujejo nasilniška dejanja in zmote Hitlerjevega fašizma. In nadaljeval bom svoje življenje, ne za egoizem ene same nacije, temveč za vse nacije skupaj, za internacio-nalo duhov in narodov. Romain Rolland. Franc klajnšek Zidarski majster S FIRMO Calle Marco Sastre 4351 Sanabria, Villa Devoto, ^eaos Aires. U. T. 50-0277. Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO črevesne bolezni, krče, grla, ušesne, očesne in nosne. Bolezni členkov, revmatizem, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis; po-vračenje, bolečine, rane, kisline, slaba prebava. Spolne bolezni 60$ -914. Reakcija Wassermann. Sploh ni bolezni, katere bi ne poznali in tudi klijenta ozdravili Pregled SAMO $ 3,- Ob nedeljah dopoldne sprejmamo brezplačno 1017 UEMIfTHC <017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure koč kar preko noči rastla iz tal. Cromie je prepričan, da se bo razvoj Rusije v tem tempu nadaljeval še najmanj 20 do 30 let, "Rusija ima vse, kar rabi," je dejal Cromie. "Ona ima dvakrat toliko ozemlja z rodovitno črno prstjo kot Zed. države, in ima tudi silne zaklade premoga, olja, lesa in drugih surovin. Z ozirom na njeno silno industrijalno rast, danes ni dežele, kateri je bolj varno posojevati denar kot pa je Rusija. Ko sem šel v Rusijo, sem pričakoval, da bom videl uničen in lačen narod. Namesto tega pa sem n. pr. videl množice po 50 tisoč ljudi, ki so se zabavale na dirkališčih in pri športnih igrah." Kanadski urednik priporoča, da svet v lastnem interesu podpira razmah v Rusiji s tem, da ji dovoli trgovske kredite. "Prošli teden sem vam posodil 10 dolarjev. Dejali ste, da jih rabite le za kratek čas." "Saj tako je tudi bilo: zapravil sem jih v desetih minutah." f Diplomirana | babica ANA CHARPOVA J I v Pragi in Buenos Airesu ~ I Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v i bolnici Rawson v Buenos I Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) MMMM Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 rtjHMiiitiuiiitHiiiiiiiiiiiirinimEiitiiiiHiititiiifiiiiiiimiiHuttiifKiiiiin Krojač ii ¡ca in trgovina Z vsemi možkimi potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTJAN MOZETIČ Osorio 5025 LA PATERNAL v Buenos Aires ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK Calle AÑASCO 2322 "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Año V Núm. 222 PBOPIETARIOS LAS SOCIEDADES CULTURALES - - ESLOVENAS - - Sede: Añasco 2322 Bs. Aires, y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I» 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA. 1 Pierre L'Ermite: DEKLICA t ODPRTIMI j OČMI j í'Olv, Parižajni!.. . Vpi-a- L ~ n— rmiT -■ ■— -i i—» i (15) Medtem je teta Cecilija o-pazovala okusno v sivo oblečenega mladeniča, ki je imel belo čepico na glavi in modro pentljo pariške fare čez ramo. Kolonist se je zdel teti odličen mladenič. Toda vkljub najboljšemu vtisu, ki ga je napravil nanjo, si ni mogla kaj, da mu ne bi rekla, da ne zna zajemati vode. . . da o tem nima n obrtnega pojma ! "Da vidimo, ¡Rolanda. . . pokaži gospodu, kako je treba spustiti vedro, da se voda ne skali..." Rolanda, ki se je že .malo zabavala pri tem, je poslušno razložila elegantnemu mladeniču, da nikakor ue gre zajemati vodo s tema predpo-topnima vedronia.. . Kje neki je gospod voditelj iztaknil ti razpkdajoči posodi stare focijske ladje? Pri roki je bilo baš lahko vedro, nalašč za zajemanje vode iz vodnjaka. S tistim naj zajme in napolni svoji vedri... oziroma, raj^i bo kar sama zajela iu ju napolnila. Za gibko, drobno, toda čvrsto dekle je bilo igrača napolniti vedri s čisto studenčni-co... "Gospodična. .. kar v zadregi sem... sram me je... osramotili ste me. . . Sanje je, če zmorete prinesti polni vedri do "Staro Kakovi-ce"..." "Ali gospodična!. . . Vkljub vsemu..." In mladenič, ki je bil žilav, če že ne čvrst, je dvignil vedri z... navidezno lahkoto. Njegova sreča,je bila, da je tisti hip prihitela Filomela, kakor usmiljena rešitev vseh zadreg in človeške spoštlji-vosti, kajti z veščo pestjo je vzela vedri iz belili mladeni čevih rok in mu dejala z obzirnostjo ponižnosti: "Dobri gospod, prepustite to vendar meni!. .. Dokler pridete na cilj, boste že čisto mokri... Škoda bi bilo Vaše lepe obleke! Vzemite cvetje, ki ni tako težko..." Rolanda je položila vse nabrano cvetje v mladeničeve roke. "Pa zakaj nisi napravila vsaj lep šopek, zvezala ga z nitjo!..." "Prav imate, tetka... toda nisem utegnila." Veščih rok je Rolanda obrezala s škarjami stebla, očistila, odstranila trne in okusno uredila cvetje. Mladenič ga je držal na odprti roki. Nekaj korakov proč pa je stala teta Cecilija, opazovala ta prizor in se nasmehnila: "Ali delj časa, ostanete pri nas na otoku ?..." je naposled vprašala. "Mesec dni. . . tako dolgo ostane, kolonija tu. Pa smo res vsi oddiha potrebni, go-jspodičjha! Življenje v vParizu postaja zmerom bolj gosto in mrzlično; podzemska železnica, avtobusi, telefon... Že ob devetih zjutraj mora biti človek v pisarni, zlasti če ima odgovorno mesto..." "Vi imate odgovorno mesto?" "Dovolj je odgovorno, kajti jaz sem malo manj kot poslovodja važne bančne agencije." "In tako mladi!..." "Imam že šest in dvajset let... Toda nastopil sem zelo zgodaj... in ravnatelj a-gencije je moj stric... Sicer pa — pri tem je mladenič nekoliko zardel — sem resen mladenič, čeprav še ne urnem zajemati vode z vedrom. . . Ampak tudi tega se bom naučil !.. . Če mi dovolite, pridem jutri zvečer spet. Poverjena mi je namreč skrb za vodo in, kakor vidim, ta skrb zame ni baš lahka!..." "Torej," je zaključila teta. "na svidenje, dragi gospod. Prosim Vas, povejte še enkrat gospodu voditelju, da nam bo vselej posebno veselje pomagati, če bi mu bilo treba naše pomoči... V ostalem, dovolite, da Vas vprašam, kako Vam je ime?" "Imenujem se Roger Mau-de." "Torej, dragi gospod Roger...?" "Maude.. ." je dahnila Rolanda. "Želimo Vam prijetne počitnice pri nas." "To že stoji, da si prijetnejših ne bi mogel želeti. Naravnost srečen sem, da sem sprejel vabilo gospoda voditelja, ki me pozna izza rane mladosti." Ko je Roger odšel, se je ozrla teta Cecilija v svojo nečakinjo : "Ta mladenič- je prijazen ..." Cl )> "In dobro vzgojen!..." it >1 "Zakaj molčiš?" "Da — to je jasno! Prijazen je... in dobro vzgojen, ta mladenič," je ponovila Rolanda, "in kaj še potem?" "Če so vsi takšni..." "No da, naša dekleta bodo pač v zadregi zaradi izbere!..." In kakor se je bila on dan nasmehnila teta, tako se je zdaj nasmehnila Rolanda in je odšla v hlev, da se prepriča, je-li stari Pentapon dobro oskrbljen... XII, poglavje. Naslednjega dne je prišel Roger Maude spet s svojima vedroma. Bil je že bolj domač. Pomenkovala se je na dolgo z mladeničem, ki je prav rad odgovarjal' na vsa njena ■vprašanja. "Sinoči ste potožili, da Pariz izmuči človeka, toda vkljub temu ljubite to mesto? Zdi se mi tako... uganila sem!" • "Priznam, zakaj ne, da ljubim Pariz... ljubim vrvenje, ki človeka zjutraj zagrabi in vrže zvečer izčrpanega, to- da tako polnega zanimanja na ležišče! Pariz... to je ka-•leidoskop!... kinematograf— ue nehajoč in vedno izprecm-njajoč se privid... Tam vam sleherna stvar govori. .. zidov je, ki je z umetniškimi in pestrobarvnimi reklamami pokrito, kioski, ki bruhajo zjutraj in zvečer umetni o-genj svojih oznanil. .. prijatelji, ki jih človek pri vsakem koraku srečuje... lekarnarja, zdravnika najdete v vsaki ulici... štirikrat dnevno izhajajo novine... pro-dajalnice, kjer si človek lah: ko kupi vsega, česar si želi— "Da... prodajalniee, kjer si vsega nakupiš..." je sa-njavo ponovila, teta Cecilija-"Pod pogojem, seveda, da ima človek dobro založeno denarnico!... Kajti v Parizu je treba imeti zmerom de.' nar v roki." "Oh, ali mislite, da tukaj tega ni treba? Nikar si, prosim, tega ne domišljujte.. •' I "A vendarle — Vaš vrt..-'' "O tem ni govoral!... Nekaj nam mora pa vendar 'e ■ostati!" "Torej ne ljubite tega otoka?" "Pač, ljubim ga... Laga'3 bi se, če bi rekla, da ga ne ljubim. .. Toda, saj me raz«' mete, naposled postane človeku tukaj vendarle dolgčas--Oh, zdaj ne! Zdaj je sezona... tujci prihajajo.. . v«'1 je oživelo in postalo prij»ff nejšij. Toda zima je tako dol' ga! Kaj, ljuba duša, naj p0' čnem kadar dežuje?... dar se znoči ob štirih popo'* dne!" (Nadaljevanj«) Kogar je nesreča vrgla v bolezen in ne more več najti ljubljenega in dragocenega zdravlja, čeprav je že vse poskusal, ^ pride k nam. če ni že prepozno, mu bomo pomagali če Vam pešajo moči, če nimate teka, če Vas muči kakšna zavratna bolea®0' sploh ako čutite, da Vaše zdravlje ni v redu, ne odlašajte na jutri, marveč zatecite se takoj k dobremu zdravniku. Vsako boles®" je mogoče ozdraviti, tudi najtežjo in najzavratnejšo, kadar se bolnik pravočasno podvrže dobri zdravniški oskrbi. V naši zasebni kliniki so najmodornojo urejeni oddelki za operacije, za notranje, spolne, otroške bolezni, za žarke X, za fKr violetne žarke, diatermio, frenoterapio itd. itd. — Naduho in bolezni prebavil (želodčne in črevesne) zdravimo z novim ap®f3 toni, ki jo iznajdba znamenitega profesorja dr.ja BESCHA. Ta aparat, edini v Buenos Aires, se je v praksi izkazal kot najt"0'-' še sredstvo za zdravljenje omenjenih bolezni. ZASEBNA KLINIKA Upravitelj: Dr. KOSTA VELJANOVIČ Calle Ayacucho 1584 Telefon: 41 - 4985 Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD L Buenos Air«?* Urejuje: Jan Kacio