263* it. — 5» leto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D.
L|ub"|anl, v sredo, 15. novembra 1922
U,1? .................. ............... ..............
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D Letno ISO D,
ieazeaisivo;
Mesečno 30 D. Letno 360 D
Oglas!: encvsčoipna ram vrsta eokra.1 so para. večkrat popns
Uredništvo.
Woltova uiica 1/1. Telefon JA
Uprava.
lin ir* a
Teloton 4t
n i/
SeUČil!*
lli
za odgovor
^ j Ut)j	/	Hok°P’s'	s®	ne	vraia>g
/praSaniem je priložite znatni*
DR, MATKO LAGlNJA NA ZUNA- j NJEM MINISTRSTVU.
Beograd, 14. nov. (Izv.) Včeraj je j Posetil dr. Matko Laginja polnomočne* Sa ministra Ljubo Nešiča ter se pri njem zadržal pol ure. Pri tej priliki sta. razpravljala o zunanji situaciji s posebnim ozirom na Italijo.
'ZUNANJI MINISTER DR. NINClC NA DVORU.
Beograd, 14. novembra, (izv.) Včeraj je bil na dvoru minister zunanjih l>osiov dr. Ninčič in poročal kralju o zunanji politiki s posebnim ozirom na konferenco v Lausanni, kamor odpotuje v sredo zvečer s tainikorn Milano-Vičem.
DEMANTI NERESNIČNE VESTI
GLEDE RAZPUSTA NARODNE SKUPŠČINE.
Zagreb, 14, novembra. (Izv.) Z ozirom na vesti nekih zagrebških listov, da je predsednik vlade Pašič prejel od kralja Aleksandra pooblastilo, da v slučaju prihoda hrvatskega bloka v Beograd razpusti narodno skupščino, se Je dopisnik »Slobodne Tribune« informiral na merodajnem mestu, kjer so mu izjavili, da so te vesti tendenciozne in neresnične. Smatrajo, da izhajajo iz krogov, ki stoje v siuibi Svetozarja Pribičeviča.
Italijanska notranja politika«
Radii pred vratmi.
I’ *
m
i'
m
Himeni hrvatskan bloki*
HRVATSKI BLOK ŽELI SAMO ODSTRANITEV OSEB KI SO KRIVE DANAŠNJEGA SPLOŠNEGA NEZADOVOLJSTVA TER VOLITVE Z GESLi O NARODNEM SPORAZUMU TER DRŽAV. KONSOLIDACIJI.
samo plemensko ali državnopravno, marveč splošno narodno vprašanje, ki pod hrvatskim imenom označuje strem ljenje vseh nezadovoljnežev v državi.
Zagreb, 14. nov. (Izv.) »Slobodna Tribuna* prinaša iz krogov, ki pripadajo njegovemu vodstvu hrvatskega bloka sledeče značilno poročilo: Oficielni prihod zastopnikov hrvatskega bloka v Beograd radi razgovora z vsemi strankami najboljše demantira režimske de-mraciacije, da so se Hrvati izogibali Beograda iz mržnje do Srbov in Beograda. Hrvatski blok je že dolgo čakal na ugoden trenotek, da se aktivno udeleži političnega življenja. Ta trenotek je sedaj nastopil. Da pa pokaže posebno Sr-bijancem, kako je pripravljen in željan sodelovati v našem javnem življenju, hoče dokazati na ta način, da noče insi-stirati na zahteve, ki bi narekovale takojšnje reševanje gotovih političnih vprašanj, ker je mnenja, da sedanji okrnjeni parlament in stranke ne predstavljajo pravilnega izraza narodne volje in moči in da zato nimajo prašiče reševati splošna narodna vprašanja.
Sedanji razgovori in tudi sporazum naj služi samo najbližjira ciljem: rušenju režima in izvedbi svobodnih izborov. Da hrvatskemu bloku danes ni do vladanja želi pokazati tudi s tem, ker zahteva, da v izborno vlado vstopijo samo osebe, v katere ima zaupanje, tndi ako ne bi pripadale strankam hrvatskega bloka. Vsekakor je danes popolnoma razumljivo, da izborna vlada, razven nekaj nujnih socijalnlh zakonov, ne bi smela izdelovati takozvanih političnih zakonov, ki bi bili v stanu izzvati politične spore, radi katerih je ravno nastal nesporazum. Po volitvah naj bi se pristopilo k reševanju vseh spornih vprašanj. Dejstvo je, da vodstvo hrvatskega bloka v sedanjem tre-notku, ne postavlja hrvatskega vpra-ianja kot posebnega problema, ker ni
Ti tvorijo ogromno večino naroda in zahtevajo, da se čimprej doseže konsolidacija reda, dela in resničnega prava v svobodni in skupni državi, ter da naj upravo naroda prevzame resnična demokracija, uklonivši vse tiste, ki so jo doslej onemogočavale. Vse to dokazuje/da je hrvatski blok započel akcijo, ki je vsekakor širokogrudna in iskrena Upravičeno pričakuje,'da se bo tudi na drugi strani našlo enako razpoloženje. Končno stopa hrvatski blok v razgovore s srbskimi strankami brez želje, da med njimi izzove nesoglasja in razdore ter da se na podlagi tega ustvarijo kombinacije za novo vlado. Hrvatski blok želi samo, da se izločijo go tove osebe, ki so največ krive dosedanjega nezadovoljstva. V ostalem pa naj vse stranke insistirajo na narodni koncentraciji z zahtevo, da se pristopi k volitvam z gesli narodnega sporazuma in koncentracije narodnih sil, kar bi v današnjem svetovnem položaju brez dvoma napravilo na inostranstvo najboljši utis, v samem narodu pa izzvalo zaupanje v boljšo in srečnejšo bodočnost Ako bodo srbski prijatelji sporazuma enako širokogrudni in taktični in ako tudi oni zagrabijo sedanji trenutek ne iz stališča parlamentarne matematike in vladne kombinacije, marveč čisto politično, računajoč z bodočnostjo, tedaj lahko postanejo prihodnji dnevi v zgodovini našega naroda enako važni in veliki, kakor dnevi iz leta 1918, ko je narodno navdušenje stvorilo Jugoslavijo.
Raskava o uradniškem sakonu.
Beograd, M. novembra. Danes predpoldne ob 10. uri se je vršila pod predsedstvom g. Trifkoviča seja zakonodajnega odbora. Tajnik g. Cubrovič čita zapisnik prošle seje, glasom katerega je poslanik Lazič protestiral, da je predsednik zaključil včerajšnjo sejo brez pristanka večine. Poslanec gospod Moskovljevič zahteva, da se postavi v zapisnik, kako so se govorniki odrekli besedi samo iz razloga, da bi Prišlo do glasovanja. Poslanec Cubrovič pojasnjuje, da je Zapisnik sestavljen tako, kakor predpisuje poslovnik in da kot tajnik ne more vzeti izjave pozicije na znanje. Kar se tiče obširnejšega izvestja o poteku včerajšnje seje, ' se gospoda o njej lahko prepriča v stenografskih beležkah. Nato se je prešlo k razpravi četrtega člena zakonskega Predloga o državnih uradnikih. Posebno 0 točki 7 se je vnela živa diskuzija. Ta točka določa, da ne more postati državni uradnik nihče, ki izpoveduje načelo protiustavne izpremembe državnega reda. V toku razprave izjavlja g. Cubrovič, da se spor tiče stilizacije te točke, Ugovarja poslanec Moskovlja«
vič, ki trdi, da je ta vladni predlog neizvedljiv. Temu mnenju se pridružuje tudi poslanec Joca Jovanovič, poslanec Hrasnica pa izjavlja, da je točka partizanska. Minister pravde dr. Mar-kovič pojasnjuje besede »protiustavne prirode« zakonskega predloga in pravi, da je pomen tega izraza splošno ugotovljen. Pri tem se vedno misli, da se nanašajo na sredstva, ki so proti obstoječemu pravu in ki gredo za tem, da se izpremeni pravni red v državi. Glede iste točke izjavlja poslanec Pečanec, da morejo na podlagi takega zakona ministri izrabljati svoje položaje v slučaju, da državni uradnik pripada stranki, ki zahteva izpremembo družabnega reda. Minister, ki sprejema državne uradnike je zanje odgovoren le v parlamentu, vse prestopke uradnikov pa rešujejo disciplinarna sodišča, upravna sodišča in državni svet. Poslanec Vujičič govori
o	tretji točki, ki se nanaša na politična naziranja uradnikov in zahteva, da se doda odstavek glede sodnega postopanja. Z ozirom na govor ministra za konstituanto vprašuje poslanec Gjono-vifi ministra, ali lahko postane državni
RAZGOVORI POSLANCEV HRVATSKEGA BLOKA V LEOGRACU.
Zagreb, 14. nov. (hv.) »Slobodnl Tribuni« poročajo iz Beograda:: Vč?raj so prispeli v Beograd odposlanci hrvatskega blolca, poslanci dr. Drinkovič, dr. Krnljevič in Predavac. Takoj po prihodu jih je posetil dr. Andjelinovič ter se ž njimi razgovarjal približno dve uri. Njihov razgovor je bil zelo prjateljski ter se le nanašal na razmere v parlamentu. Iz tega porazgovora so se mogli predstavniki hrvatskega bloka uveriti, da bi Davidovičeva skupina v slučaju prihoda hrvatskega bloka v Beograd izvajala svoie stališče dosledno do skrajnosti in da bi storila Vse, da se današnji režim definitivno odstrani. Danes se sestanejo zastopniki hrvatskega bloka s predsednikom jugoslovanskega kluba, s poslancem Joco Jovanovičem in zem-Ijoradniške stranke, s predsednikom republikanske stranke in končno s Stojanom Proučeni. Včeraj popoldne Je posetil dr. Spaho Stojana Protiča, s katerim se je razgovarjal poleg drugega tudi o incidentih, ki so se dogodili tia tajni seji narodne skupščine. Splošno se komentirajo stalne zveze, ki se vzdržujejo med strankama dr. Spaho in dr. Korošca. Tudi se v poslednjem času opaža skupi jmja opozicijora^ih strank, kar se pripisuje predstoječemu prihodu hrvatskega bloka. Dr. Agitko Laginja je podal uredniku »Epoche« izjavo, v kateri pravi, da ne obstoja jo' nobene zapreke, da ne bi hrvatski blok sodeloval
v	beograjski narodni skupščini. Zunanji položaj države zahteva, da se združijo vsi poslanci države.
FRANCIJA ODLOČENA NASTOPITI PROTI TURČIJI V SLUČAJU NEREDOV.
Pariz, 14. novembra. (Izv.) Agence Havas: Kakor poroča »Petit Parisien« ni nikakršnega dvoma, da bi francoska vlada ukrenila vse potrebno, kar bi bilo vsled sovražnega zadržanja Turčije potrebno, zlasti, ako bi se Turki ne držali v Mudaniji sklenjenega dogovora in ako bi zvezne čete napadle nevtralni pas.
Rim, 14. novembra. (Izv.) Kralj je dal svoje predhodno odobrenje za vladni predlog, s katerim se daje vladi neomajno pooblastilo glede upravne in davčne reforme do konca leta 1923.
Borzni poročila.
Curih, 14. novembra. Berlin 0.7375, Newyork 545.50, London 24.40, Pariz 35.70, Milan 25.80, Praga 17.40, Budimpešta 0.225, Zagreb 2.25, Bukarešta 3.50, Varšava 0.035, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0076.
Praga, 14. novembra. Dunaj 0.037, Berlin 0.34, Rim 146.75, avstrijske krone 0.037, italijanske lire 145.25, Budimpešta 123.50, Pariz 203.25, London 140.125, Newyork 31.35, Curih 576.
uslužbenec tisti, ki izpoveduje republikanska ali socijalistična načela. Minister Trifkovič odgovarja, da je na to vprašanje odgovoril že v svojem govoru ter da naj poslanik izvoli pregle-. dati stenografski belečnik.
Ves Belgrad živi že nekaj dni v škrat-nem razburjenju, najbolj se pa trese Pribl-čevii In njegova ožja družba. Kal se |e zgodilo?
Zagrebški kongres intelektualcev Se do dobrega oma?al sedanjo vladno koalicijo, k! že dve leti tako neženirano paSuJe v naši državi. Pokazal je jasno nevzdržnust sedanjega položaja in prepričal vse trezne In uvidevne može vseh sirank, da po sedanji poti ne moremo in ne smemo dalje, ker nas vedi v polom In pogubo. Kongres je dal tudi znanemu In Izkušenemu srbijanskemu politiku Lj. Davidoviču povod, da Je kenčno stopi! Iz že mučne rezerve ter začel z vso paro pripravljati l.kvidacijo sedanjega nesrečnega režima, ki ga bo preklinjal še prihodnji rod.
Nosilci tega režima pa v svoji slepoti in sirasti nočejo priznati te ne vzdržnosti ter se z vso silo branijo narediti prostor novi vladi, ki bi pretrgala z nesrečno preteklostjo, ter stopila na pot bratskega sporazuma med razdeljenimi jugoslovanskimi narodi in pokrajinami. Voditelja te intrasi-gentne struje sta, kakor znano Pašič In Pribičevlč.
Sedanja vlada razpolaga sicer na papirju z ogromno večino, a če pogledamo natančneje v nlene vrste, se ta večina naenkrat skrči na minimum, kajti pretežni del demokratskega kluba stoji nef!,onino za predsednikom Davtdovičem in tudi v radikalnem klubu ima Protič za seboj prav lepo število poslancev. Naši samosto?nežl In vladni muslimani seveda ne prihajajo resno v poštev. Vsa »ogromna« vladna »večina«, o kateri nas vsak dan prepričujejo vladoa glasila, stoji torej na zelo trhlih nogah. kajti Pcš!č In Pribičevič razpolagata faktično morda komaj z enim, kvečjemu
dvema tucatama res trdne večin* ffc fe wt
gre le za tečne vladne iaslL
V	to neprijetno Pašlč-PriblČevICeto rt* (nacijo Je naenkrat trčila bomba * Radiče* veni prihodu v Beograd.
Javna tajnost je, da je obstojala * hrvaškem blcku ie deli časa močna struja, ki zahteva, da se prelomi z dosedanjo bloku vo taktiko, ki ne vodi do nobenega cilja ln uspeha. Ta skupina Je dobivala vedno več tal tudi v hrvaškem ljudstvu, ki se k* naveličalo dosedanje brezplodne opozicij* in večnih praznlb gesel ln vedno jasneje ie bilo videti, da čaka blok le Se ugodnega trenutka, da se poda v parlament
In ta moment je očlvldno prlieL Vladna »večina« Je tako zrahljana, da potrebuje le Se zadnjega močnega sunka, da se sesuje in blok čuti, da je sedaj nož v njegovih ro* kah. Vedno pogosteje švigajo med Zagre-bom in Beogradom blokov! emlsarjl, kt kon-lerirajo z vodilnimi opozicljonalnlml politiki v Belgradu, blok sam je pa do male** v permanencl. Vsak dan se bolj gosti]« vesti o njegovem korporativnem odhodu v Belgrad,
Pašič In Pribičevlč dobro čutita, kaj lil pomenjal zanje Radičev prihod r Belgrad. Opozicij:; bi bila s tem tako okrepljena, da bi čez noč pomedla z vlado In režimom, za* to nam je tudi umeven strah, ki navdata te dni oba vladodržca. Mobilizirala sta vse svoje številno časopisje od zagrebške »RJ*» čl« do belgrajske »Samouprave«, da ocom vse svoje registre Intrig in blatenja, ker p« tudi to ne zaleže, se govori celo o ten, da izroči Imunitetni odbor več biokašklh poslancev sodniji, samo zato, da tri se pre-preč lo nameravano blokovo akcijo.
Kako se bodo dogodki razvijali, le veda težko pričakovati, jasno je pa, da se bližamo z naglimi koraki lepši bodočnosti
Nova ekonomska politika Rušile.
O	njej razmotriva dr. Hurwicz. Okrajšano jo beremo »Nepo«. Odkar so vpeljali v Rusiji novo ekonomsko politiko, je ruska sovjetska država nekaka dvoživka, jcakršne zgodovina še ne pozna. Komunizem odstopa pozicijo za pozicijo, pa to dejstvo samo deloma priznava; tega, ka^ mu ostane, se hoče tem tesneje oprijeti potegne enkrat to, drugič drugo izgubljeno pozicijo zopet nazaj in se tako neprestano ziblje med starim in novim. Ta dualizem preveva življenje današnje Rusije v vsakem oziru, javlja se v koncesijah, v lastninski pravici, najbolj pa v socijalni politiki. Vedeti moramo najprvo, da se Rusija še vedno imenuje »država kmetov in delavcev«. Seveda so pa pojavi na socialnopolitičnem polju sovjetske republike in sicer predvsem mvno najbolj paradoksni — tendenca sovjetske vlade, da zniža delavcem plače — v tesni zvezi ne samo z obratom »velike politike«, temveč tudi s splošnimi gospodarskimi potrebami, ki se javljajo tudi v drugih državah. To velja v pr-
vi	vrsti o ogromni ruski denarni inflaciji Uvaževanja vredno pa je, da je v Rusiji v nasprotju z drugo Evropo znižanje plač v državnih podjetjih direktna posledica denarne inflacije; v zahodni Evropi koraka denarna inflacija z roko v roki z vsaj nomi-nelnim zvišanjem delavskih plač in je deloma posledica tega zvišanja, četudi morebiti šele v drugi vrsti. Cisto brez vseh ovinkov je priznal to zvezo predsednik Najvišjega gospodarskega sveta Bogdanov v poročilu, ki ga je podal "a Vseruskem zadružnem kongresu v Moskvi, končanem 21, septembra letos. Rekel je, da je ruska industrija izpeljala velepotezno sanacijsko akcijo popolnoma samostojno, brez vsake aktivne pomoči inozemstva. Danes dosega produktiviteta industrije 60 do 70 odstotkov mirovne produktivitete. Ta čudež — pravi Bogdanov — smo napra vili takorekoč s praznimi rokami, in vendar je bilo in je še nepobitno dejstvo, da so državna podjetja ostala na dolgu glede na delavske plače. To pa da je v zvezi s sanacijskim prizadevanjem državne banke in posebno še s politiko omejitve emisije. Davčni dohodki države dosegajo kvečjemu 60 od. stotkov potrebnih izdatkov, ostalih 40 morajo torej kriti potom emisij; državna banka pa odreka pogosto najnujnejše kredite in prepušča državna podjetja brezobzirno vsem težkočam in neprilikam. Glavna zahteva Bogdanova je torej tale:	dovolitev državnih
kreditov kot najvažnejše rešilno sredstvo ruske državne industrije.
Samoobsebi je umevno, da je pomanjkanje denarnih sredstev morali* neugodno vplivati na vse zadružniško gibanje. Kajti čeravno so po vpeljavi »nepo*-e opustili princip prisilnih državnih zadrug in se oprijeli načela prostovoljnega zadružnlškega članstva, se sovjetska država v svoji dvoživi naravi še danes ne more odločiti, da'M dala to tako važno orodje svoje mo5l iz rok in uporablja v tem oziru včasih zelo krepka sredstva. Tako je zahtevala država zlasti v petrograjskem hi moskovskem industrijskem okolišu skupni nastop celih tovarniških skupin v zadružništvo itd. Delavci pa, ki 'se jim ne godi dobro, se vprašajo: Zakaj pa potem vse to? Tako opazujemo danes v sovjetski Rusiji nov pojav, nara-ščujoč od dne do dne: emancipacijo delavskih zadrug od države, s tem, da ustanavljajo proste, neodvisne zadruge. Zelo značilno za opisane razmere je to, kar je poudarjal Tomski na zadnjem komunističnem zborovanju avgusta tega leta, da je bilo od februarja do maja v 17 gubernijah 49 štrajkov s 23.000 delavci, da je bilo v Moskvi, Petrogradu, Tuli, Tveru In Ivanovu 1082 sporov in štrajkov s 47.000 delavci; in pri tem je bila večina štrajkov v državnih podjetjih.
Da se delavstvo obrača od države proč, je deloma vzrok iskati tudi v dejstvu, da se ravno najuglednejši politiki sovjetske Rusije, naprimer Sinoviev, izrekajo proti skupnim ali kolektivnim pogodbam. Sinovjev je na omenjenem zadružnem kongresu formuliral stališče ruske komunistične stranke glede na kolektivno pogodbo takole:	Osrednji
odbor ruske komunistične stranke je spričo sedanjih razmer proti temu, da se dekretira dolžnost pristopa h kolektivni pogodbi, čeprav take pogodbe načelno ne odklanja, ker je ena od oblik poseganja države v gospodarsko življenje. Za to diplomatično obliko se skriva zopet isti namen:	Kolektivna
pogodba je najbolj učinkovito sredstvo za zvišanje plač, zvišanje plač pa ne odgovarja sedanjim tendencam ruske države.
Najvažnejši zaključek vseh teh socialnopolitičnih razmer v sovjetski Rusiji, je pač ta, da se tudi tam, kjer ima država najodločilnejšo besedo, kakor pri kolektivni pogodbi, zmeraj bolj pripravlja prehod državne industrije t privatno,
Beograd, 14. nov. (Izv.) Bivši vodja Presbiroja g. Aleksander Bodi je imenovan za prvega tajnika našega poslaništva pa Čunaju.
Makedonsko vprašanje.
IL
Spomladi I. 1912 Je bila osnovana med Bolgarijo, Grško, Srbijo in Črno goro takozvana »balkanska zveza«, ki J« Imela namen izriniti Turke iz Evrope in osvoboditi krščanske balkanske narode težkega turškega jarma. Poleti istega leta so bili sestavljeni nato natančni operacijski načrti za zvezne armade, obenem pa tudi načrti o razdelitvi ozemlja, ki bi jim v slučaju zmage pripadel.
Balkanska zveza je računala s tem, da Ji pripade vse turško ozemlje v Evropi prav tja do pred Carigrada, zato je tudi sestavila razdelitveni načrt v tem smislu. Srbija in Črna gora naj bi dobile ves Sandžak, Kosovski vilajet in ves severni del Albanije, Grška južno Makedonijo, južni del Albanije in del turških otokov v Egejskem morju, Bolgarija pa Makedonijo in Tracijo.
S tem sporazumom so vda rile na Turčijo in jo v par mesecih popolnoma potolkle. Ko je bilo pa treba razdeliti plen, so se pokazale naenkrat velike težave. Italijanski in avstrijski diplomaciji se je posrečilo pridobiti velesile za Idejo samostojne albanske države in s tem je bil Srbiji preprečen pristop na Jadransko morje, na drugi strani pa balkanski zvezi iztrgan velik del teritorija, ki je bil določen kot vojna nagrada Srbiji in Grški.
Samo po sebi je tedaj umevno, da je zahtevala Srbija zato kompenzacij drugod in v poštev je mogla priti le Makedonija, ki je bila namenjena sprva Bolgarom. Ferdinandovi politiki pa o taki kompenzaciji v Makedoniji niso hoteli mnogo slišati, temveč so se oholo postavili na Črke pogodbe, čeprav Je Mia ta vsled avstrljsko-ltalijanskih intrig prekrižana. Velike zmage bolgarskega orožja so zapeljale Ferdinanda, da je začel sanjati o nekaki svoji hegemoniji na Balkanu. To je bilo eno.
Drugo je bila nespretna taktika srbskega vojaštva in srbske uprave v Makedoniji. Kakor smo povdaril! že zgoraj, so Je bojevala Makedonija za svojo svobodo že dolga desetletja in v tem pogledu z veliko hvležnostjo sprejemala sprva bolgarsko, pozneje pa tudi srbsko in grško pomoč. Cilj Makedoncev je bila vedno samostojna, svobodna in neodvisna Makedonija in ko je jeseni 1. 1912 prodirala srbska armada v deželo, jo je ljudstvo navdušeno sprejemalo kot svojo osvoboditeljico. Cele trume mož in mladeničev so se prostovoljno pridruževale srbskim in bolgarskim armadam ter se bojevale v njihovih vrstah proti Turkom.
Tedaj so pa storili Srbi veliko napako. Kamorkoli so prišle njihove čete, so takoj odstavljali bolgarske učitelje in duhovnike ter jih nadomeščali s »vojlmi. Ljudstvo se je ponekod z vso odločnostjo zavzelo za te svoje voditelje, ki so živeli in trpeli z njim dolga desetletja pod težkim turškim jarmom v najtežjih okolščinah, a srbska uprava tega ljudskega mišljenja ni razumela ln upoštevala, temveč začela postopati takoj z drakoničnimi sredstvi, kar je moralo vzbujati le hudo kri med komaj osvobojenim prebivalstvom. Posledica takega netaktičnega ravnanja je bila ta, da so začeli uhajati makedonski pro-
Klerikalci OaSeio naprej.
stovoljci iz srbske armade v bolgarsko, kjer so netili že itak precej razpaljeno bolgarsko imperijalistično stremljenje.
Tako je prišlo do Bregalnice, kjer so Bolgari podlegli in Makedonija je pripadla Grkom in Srbom.
Pa tudi po vojni ni bilo mnogo bolje. Zloglasni partizanski srbski upravni sistem je pošiljal v Makedonijo najslabše elemente, ki so stiskali in odirali ubogo ljudstvo, da je bilo groza. Povsod so preganjali bogarščno in make-donščino, Iz cerkva in šol, čeprav je bila v rabi pogosto že cele rodove in jo nadomestilo s srbščino, ki jo je ljudstvo, zlasti po jugov7.hodni Makedoniji le slabo razumelo. Za vsak najmanjši prestopek so pele batine in ječe so bile stalno prenapolnjene. Znano je, da tako postopanje ni moglo ugodno vplivati na svobode željno ljudstvo in zlasti inteligenca Je v vedno večjem številu bežala v emigracijo, v Bolgarijo, Švico, Nemčijo, Ameriko in drugam, kjer je vodila živahno in neutrudno propagando za svobodno in neodvisno Makedonijo.
Najdclavncjša Je bila makedonska emigracija v Bolgariji, kjer je našlo po nesrečnih dogodkih 1. 1913 tudi največ ugodnih tal. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so bili ravno makedonski emigranti oni, ki so delali v Bolgariji z vso silo na to, da se udeleži Bolgarija svetovne vojne na strani centralnih velesil in teh se je potem poslužila tudi družba okrog Ferdinanda in Radoslavova, da je napadla Srbijo v njenih najtežjih dnevih. Tisoči makedonskih prostovoljcev so se borili v bolgarski armadi in ravno tem je pripisati tudi največ grozovitosti, ki jih je faktično zakrivila bolgarska armada v nesrečni srbski zemlji
Svetovna vojna se je končala z zmago zaveznikov. Bolgarija je bila poražena, iz Srbije se je pa razvila velika Jugoslavija od Triglava doli do pred vrat Soluna In Sofije. S tem je bilo pa tudi definitivno rešeno državno pripad-ništvo Makedonije, ki je danes ustavni del Jugoslavije in Stambolijski je baš te dni v Beogradu slovesno izjavil, da ne goji službena Bolgarija nobenih aspiracij več na Makedonijo, vkljub temu, da je danes v Bolgariji in v inozemstvu več makedonskih emigrantov, kot ke-daj poprej, ki potom nešfevilnih makedonskih odborov, deluiočih po vseh velikih svetovn. središčih nevsod .vodijo najživahnejšo propagando za »rešitev makedonskega vprašanja«.
Doli v Makedoniji sami pa tudi vre na vseh koncih in krajih, saj prav vsak dan, celo v vladnih listih beremo o več kot balkanskem režimu, ki vlada v tej nesrečni deželi. Kakor nekdaj, tako pošilja sedanji režim tudi danes tja doli najslabše elemente, ki davijo in izžema-
ubogo makedonsko rafo precej tako, kakor se je godilo to v turških časih. To je konstatiral sam LJ. Davldovič pred nedavnim, ko se je vrnil s svojega makedonskega potovanja. Ljudstvo samo beži v gore med »o-tmc*n’ke« in hajduke, ali sc pa trumoma Dedinje. Dannšnie pol. stam'e ima tam le ma-
lo,	mn’o zagovornikov.
Tak je razvoj makedonskega vprašanja do danes.
Klerikalni demagog je v včera'šnjem »Slovencu« napisal članek o »Mestni hranilnici ljubljanski« z namenom, da udari po narodnih socijalistih. Da se je pri tem poslužil zopet potvarjanja dejstev ni nič čudnega za klerikalca, ki živi od samih laži.
Narodni socijalisti so že pri zadnjih občinskih volitvah povdarjali kot eno najvažnejših točk svojega komunalnega programa ustanovitev komunalne banke. Tudi komunalni program »Jugoslovanske zajcdnice« zahteva ustanovitev komunalne banke, dočim so klerikalci v svojem programu na to pozabili. Ce tudi klerikalci v svojem komunalnem programu ne zahtevajo več ustanovitev komunalne banke, jih prav nič ne moti, da naknadno pripisujejo svojemu programu ustanovitev take banke, pač zato, ker to zahteva — Jugoslovanska zajednica. Klerikalci so mojstri v prepisovanju komunalnih programov.
Klerikalci lažejo, če pravijo, da so edino narodni socijalisti krivi, da se že ni ustanovila komunalna banka. Klerikalci lažejo, če trdijo, da so narodni socijalisti katerikrat sprožili samo misel, da se razbije bivša občinska večina, če se ustanovi komunalna banka. Lažejo zavestno, ker nimajo zato nobenega dokaza.
Zakaj se ni ustanovila komunalna banka, naj klerikalci primejo raje za ušesa svojega zaveznika dr. Petriča, ki je tako po polževo vodil predsedniške posle Mestne hranilnice in ravno tako ustanovitev komunalne banke.
Res je, da so narodni socijalisti zahtevali, da se upravniška mesta v Mestni hranilnici razdele po proporcu. Res je tudi, da so se narodni socijalisti uprli zahtevi klerikalcev, ki so hoteli dobiti v Mestni hranilnici na račun JDS kar največje zastopstvo z namenom, da bi dobili neomejeno možnost razpolagati s hraniin^niml blagajnami.
Narodni socijalisti so vedno zastopali pravično stališče, da je Mestna hranilnica gospodarski zavod, ki se mora kc‘ tak tudi upravljati. Strogo sc pa mora varovati načelo, da sc ne zanaša v zavod, katerega so vlagatelji pristaši vseh strank, strankarska eksploatacija te ali one politične skupine. Tudi od strani klerikalcev ne!
Narodno-socijalistična stranka je naj-manje interesirana na kreditih ali vlogah Mestne hranilnice, saj nima nobenega lastnega zavoda, ki bi čakal na vloge Mestne hranilnice. Ravnotako ni res, d n je narodno-sOcijalistično zastopstvo v Mestni hranilnici favoriziralo katerikoli banko. »Slovenec« se Je pre-drznil oboje trditi, ne da bi za to doprinesel najmanjši dokaz.
Upravni odbor Mestne hranilnice je sprejel predlog ravnateljstva (tudi predlog NSS), da se odpovedo hranil-nične vezane vloge vsem ljubljanskim bankam. To predvsem zato, da se doseže zvišanje obrestne mere. da se od- ' višni denar sorazmerno razdeli med vse ljubljanske banke, delniškim glavnicam odgovarjajoče, in da ima Mestna j hranilnica na razpolago večje vsote za |
one, ki so prosili za posojila. Vezane vloge so se odpovedale s pritrdilom vseli zastopanih strank in je naravnost smešno trditi, da Imajo klerikalci pri tem pesebne zasluge. Z ozirom na »Slovenčev« članek konstatiramo, da se vloge niso odpovedale Union banki, ker ni imela nobenih vlog, ravnotako ne Kreditnemu zavodu, ki je imel od Mestne hranilnice komaj pol milijona nevezane hranilne vloge. Ker spravlja »Slovenec« Kreditni zavod v zvezo z narodnimi socijalisti konstatiramo, da je Kreditni zavod izjavil, da sploh ne refleklira na kakšno večjo vlogo Mestne hranilnice.
Ko se je govorilo o novi razdelitvi hranilnih vlog na ljubljanske banke, je sedanji zaveznik klerikalcev dr. Petrič na vse pretege prosil, da se ne odvzame Jadranski banki nobene vloge. To pa zato, ker so socijaino-demokratične konsumne zadruge navezane na kredite Jadranske banke, katere bi jim banka gotovo odpovedala, če se ji odpovedo milijonske vloge Mestne hranilnice. Klerikalci in narodni socijalisti so ugodili tej prošnji v veri, da se s tem podpira delavsko zadružništvo. Nesramno je od »Slovenca« sedaj, ko trdi, da so narodni socijalisti varovali Jadransko banko. Res je, da so Ja varovali tisti socijalni demokrati, ki so danes v zvezi s klerikalci.
Za slučaj nove razdelitve vlog Mestne hranilnice po l]ub']anskih bankah so zahtevali klerikalci za svejo Zadružno gospodarsko banko 15 milijonov vlog, dovoljenih Jim je pa bilo le 3—4 milijone, to je toliko, kolikor odgovarja de’nlškl glavnici te banke. S to ugotovitvijo je »Slovenec« postavljen na novo laž, češ, da klerikalci niso reflektirali na nobeno naložbo Mestne hranilnice.
V duhu socialnega napredka.
Iz časopisnih poročil zvemo, da je Imenovana gdč. dr. Winter za sodno avskultantlnjo v Zagrebu.
To bo prvi sodnik v Jugoslaviji, zato moramo odločni in inlcljatlvnl čin našega justičnega ministra le iskreno pozdraviti. Pravzaprav Je to le mal dogodek v polstoletnem gibanju, ki ga imenujemo žensko emancipacijo. Kljub Velikanskemu napredku na socijalnem polju, je ženska danes še silno daleč od enakopravnosti napram svojemu moškemu drugu. Vsi se še spominjamo razburljivih nastopov, ki so jih vprizar-Jale angleške sufragetke, ko so se borile za svoje politične svobodščine. V vseh parlamentih civiliziranih držav so le razpravljali o splošni in enaki ženski volilni pravici, toda povsod je večinoma zmagala reakcija, ki se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bi mogla biti ženska enakopraven državljan.
In vendar ni ta borba nič drugega kakor člen v skoraj brezkončni evoluciji človeštva v svojem napredku. Vsi družabni razredi so se morali boriti za svojo svobodo, svoj napredek. Od srednjeveškega fevdalizma pa do danes — kako velikanski napredek družabne
sti na načelu, da je telesno in duševno šibkejša. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da je zlasti duševna nesamostojnost predvsem posledica niene vzgoje in stoletne družabne inferiornosti. V borbi za svojo enakopravnost pomaga ženski osoblto teme’liti preostro j gospodarskih razmer. Mož omaguje pod pezo eksistenčnega boja, vzdrževanje družine mu je skoraj onemogočeno, mož si deloma ne more več ustvarjati svojega doma. ženi postaia de’ovanje v ozkem družinskem krogu in materinstvo preozko, danes morda šele iz materijel-nih o71rr>v, Jutri pa bo šla po tej poti radi širšega duševnega obzorja, radi lastne notranje potrebe. Spremenieni živlicnski pogoii rodilo čisto naravno drugo nazlran'e o življenju, drugačne žlvRenske ohbke...
Feminizem? Stra*l'o. da bi ženski element kvariiivo vplival na ves socijalni organizem. Ravno nasprotno, popolnost bo ustvarila harmoudn moškega in ženskega e'cmentn. plodovito medse-bo>no tekmo, novo žMiente. Nameček človeštva bi bil ncnnpoln brez peptične ln gospodarske enakopravnosti ženstva. ženska mera na vsi črti strniti v brez-
Iz povedanega sledi, da ravno narodni socijalisti niso imeli nobenega interesa na naložbah Mestne hranilnice, dočim so socijalni demokrati in klerikalci hoteli biti soudeleženi z največjimi vsotami; socijalni demokrati F -rektno, dočim klerikalci direktno. Sedaj pa prihaja »Slovenec«, ki trdi obratno, seveda brez dokazov. Poslužuje se brezvestne politične demagogije in računa s tem, da bo z lažmi oblatil narodne socijaliste. Toda uračunal se bo. 2e zdavnaj so minuli časi, ko je ljudstvo mislilo, da »posvečena« usta niso zmožna izgovoriti tudi največjih lopovstev.
Zastopali smo stališče, da se gospodarske institucije ne vlačijo v politični boj občinskih volitev. Zato smo do danes molčali tudi o Mestni hranilnici. Klerikalci so nas izzvali, da stopamo v tem vprašanju iz rezerve. Danes imajo že en odgovor, dočim drugi še lahko slede. Zadnji mi ne bomo, ki bi molčali! Molčati tudi zato nočemo, ker ne istimo, da bi se z klerikalnimi sum-
i	in lažmi jemal ugled največje-slov. denarnemu zavodu Mestni hranilnici, kar ni v interesu ljubljanske komunalne politike.
si pravzaprav predstavlja rešitev teh zakonov še ni gotovo. Ce bi sedanja
vlada odstopila in bi na njeno mesto stopila volilna, bi vsekakor morala delovati še nekaj časa s sedanjo narodno skupščino in to vsaj dotlej, dokler se ne izglasujejo navedeni zakoni. Ce bo prevladovala treznost in dobra volja, bomo topot definitivno krenili k ozdravljenju našega notranjega razvoja. Izgleda. da se bo v bodočih dneh sortiralo mnenje hrvatskega bloka glede načina sporazuma med Hrvati in Srbi.
Spor med Anglijo in Francijo radi lozanske konference.
Med Anglijo in Francijo je izbruhnil spor radi lozanske konference. Anglija zahteva od Francije in Italije, da se vse tri sporazume pred sestankom orijentske konference, da na ta način zastopajo proti Turčiji enotno stališče. Temu se zoperstavlja ministrski predsednik Poincare, ki pravi, da si naj prizadete države ohranijo proste roke. Ne gre, da bi se ravno proti Turčiji nastopilo enotno, ko se je pri ostalih mirovnih pogajanjih postopalo povsem deljeno in nezavisno. Nasprotovanje Francije izhaja odtod, ker zahrbtno in danes že tudi javno podpira angorsko vlado, koje simpatije si skuša pridobiti na ta način, da jo podpira proti Angliji. Razvoj celokupne orijentske krize potrjuje to zadržanje Francije. Čudno je, da si Anglija dovoli tako zavezniško sodelovanje od strani Francije, koje reparacijski interesi napram Nemčiji potrebujejo odločno pomoč od strani Anglije. Lahko se tudi zgodi, da angleška javnost kljub burni volilni borbi, nastopi proti Franciji, kar bi pomenilo poostritev nesoglasja med Parizom in Londonom in odgoditev ori-jentske konference. Anglija je namreč izjavila, da se orijentske konference ne udeleži dotlej, dokler med zavezniki ne bo določeno enotno stališče napram Turčiji.
Generalni komisar avstrijske republike.
Kakor poročajo iz Dunaja, se te dni izvrši im.novanje generalnega komisarja avstrijske republike, ki ga nastavi društvo narodov v smislu pogodbe, ki je dala Avstriji znano mednarodno posojilo. Zadeva je zelo mučna, kajti postavljati nad državo posebnega generalnega komisarja pomeni rušiti njeno državno avtoriteto in samostojnost Lord Balfour je izbral za to mesto ame-rikanskega finančnega strokovnjaka Bovdena, ki Je tudi pripravljen prevzeti to mesto, vendar zavisi njegovo imenovanje od pristanka ameriške vlade.
V	nasprotnem slučaju se bo imenovalo za komisarja župana mesta Rotterdam dr. Zimmermanna.
Politične vesti.
strukture. P0 brezkončnem trpljenju je končni živHer-Vi boi. a rei*nrfwn«i bor-
ustvaril razvoj kmetiški stan, osamosvojil delavski razred. Saj še ni izumrla generacija, ki se ni mogla spoprijazniti
*	zahtevo po političnih pravicah delavstva. Danes je vse resnica in napredek *re svojo pot naprej preko umirajočih rodov...
To pot pojde tudi ženska ln njene zahteve. Mož ji dela največje zapreke, kar je naravnost neraz.umliivo, če pomislimo, da se ji vsaj na zunaj ravno tisti mož klanja. Njegova argumentacija napram njenim zahtevam sloni zia-
bn bo rt o svnii že!c,,r,i '•fbnnpnsti sama IridluČila v«e. kar bi bPn proti žrncki naravi. r!enemn bistvu. Ir teva velikega boja bo še-lc izšla ženska bodočnosti ...
Minister pravde dr. Markovič le storil prav in popolnoma v duhu socl-lnlnega napredka, da Je odprl ženi sodno dvorano...
Tudi avtonomisti.
Klerikalci ko že tako radi govore
o	avtonomističnem stališču narodnih socijaliitov, zakaj ne razjasnijo volil-cem, odkdaj so postali socijalni demokrati in komunisti avtonomisti. Ali nista obe stranki še do zadnjega najodločneje povdarjali centralistično stališče, socjalni demokrati celo še nekaj tednov pred razpustom občinskega sveta?! Kar sedaj naenkrat so se pa »načelni« komunisti in socijalni demokrati izjavili za klerikalno avtonomijo. Kar čez noč.
Klerikalci še vedno molče...
Ponovno smo že ugotovili, da so zasledovali klerikalci že v bivšem občinskem svetu namen oškodovati občinsko blagajno za težke stotisočake in namen importirati na magistrat kolikor mogoče največ klerikalnih agitatorjev. Bivši finančni referent gospod Kocmur bi lahko navedel lepe štorije, kako se je otepal klerikalcev, ki so zahtevali stotisoče, da si postavijo kar največ klcrikalno-agitatorlčnih zavodov po Ljubljani. Zupan dr. Perič je pa odlagal imenovanja za razne važne referate na magistratu zopet zato, da se otrese klerikalnih interesentov za visoka uradniška mesta. Gospod dr. Perič je namreč takrat še zastopal stališče, samo klerikalca ne na rotovž. Vendar klerikalci o vsem tem nočejo govoriti. Nočejo in nočejo. 2e vedo zakaj!
»Crna Ljubljana.«
JDS bo Izdajala ob času občinskih volitev v Ljubljani dnevnik »Napredna Ljubhana«. Škoda denarja in truda. Kar ima JDS v Ljubljani še pristašev, teh bo okoli 800, jo bi volili brez posebnega trobilca. Edino v tem slučaju ima pomen nov list, če hoče še izdatneje podpirati klerikalno listo, kot to že danes dela »Jutro«. Kaj bi zato krstili svoj
list s tako lepim imenom, imenuje se naj kratkomalo »Crna Ljubljana«. Bo vsaj vsakemu brez premišljevanja takoj jasno, zakaj gre!
Agitator!!.
Nekdo, ki je poslušal, nam poroča: Na vse nač ne poskušajo klerikalci dokazati, da so »ta revna« stranka. Pošiljajo agitatorje po delavnicah in povsod, kjer je le pet delavcev skupaj. In tu ti prično agitatorji naganjati, da mora vse voliti klerikalce, ker so stranka tistih, ki nič nimajo. Klerikalci se v po-krepitev svojih dokazev ne izognejo niti slavospevov na »ta revnega« škofa s Korarji vred, na »ta revnega« Pollaka, klerikalne banke itd. Možje poslušalci seveda zmajujejo z glavami, ker jim te pridige o »ta revnih« ne gredo nič do srca, čeprav so komunistični »voditelji« izjavili, da mora vse s klerikalci. — Lahko trdimo, da se še nikdar ni nobena stranka bolj norčevala iz delovnega ljudstva kot klerikalna. Plačilo za to norčevanje ne izostane.
Hrvatskl blok v Beogradu.
Odposlanci hrvatskega bloka so že v Beogradu. Stopili so v stike z opozi-cijonainimi skupinami naše narodne skupščine. Posctili so Stojana Protiča ter se bodo razgovarjali tudi s predstavniki Davidovičevtga krila demokratske stranke. S tem so nastopili v Beogradu dogodki, ki znajo iz temelja izpremeniti naše politične prilike. Odposlanci hrvatskega bloka imajo nalogo, razčistiti možnosti ev. zrušitve sedanje vlade, kakor tudi, in to je značilno, pospešiti rešitev gotovih sociialno pomembnih zakonskih načrtov, lirvat-ski blok sc je torej odločil, r.e samo strmoglaviti sedanjo vlado, temveč po možnosti sodelovati pri izgradnji gotovih nujnih zakonov, kakor so invalidni, uradniški, vojnoodškodninski itd. Kako
Gospodarstvo
STABILIZIRANJE DINARJA IN UREDITEV NAŠEGA GOSPODARSTVA.
Pomočnik finančnega ministra. K. Dušan Plavšič, je imel po svojem povratku iz inozemstva z urednikom zagrebške »Riječi« daljši razgovor o našem finančnem položaju. Iz tega razgovora posnemamo radi zanimivosti nekatere podrobnosti.
O.	Plavšič je potoval v Inozemstvo v prvi vrsti, da se prepriča, kako se vodi v inozemstvu valutna politika. Prepričal se je pri tem, da položaj pri nas ni slabši, kakor na Češkem, ter da so vse dosedanje mere naše vlade, da Izboljšajo naš dinar, popolnoma pravilne. Namen g. PlavŠiča je bil, da v inozemstvu stvori organizacijo, ki naj bi bila zaledje dinarju. Obenem je šlo njegovo prizadevanje za tem, da postane dinar blago, s katerim se bo trgovalo na svetovnih tržiščih. Naša finančna akcija v inozemstvu bazira v prvi vrsti na ozkem sodelovanju s Češkoslovaško, ki sl J® zgradila čvrste vezi z Inozemstvom, kakršne si moramo zgraditi tudi m*-Naše gospodarske odnošaje s Češkoslovaško je treba čimbolj poglobiti ter kasneje misliti tudi na gospodarsko zbli-žanje z ostalimi državami male antante, kajti danes je jasno, da bo mogla l2' vršiti gospodarsko obnovo Srednje Evrope le ona sama. Skrbeti moramo, “•* bomo tudi mi uživali ugled, kakršne?« uživa pri vseh državah Češkoslovaška, ker le na ta način moremo postati v*' žen in odločujoč faktor v Srednji Evropi.
V	svrho ustvaritve zaledja za din* Je bilo v prvi vrsti potrebno, da zaim®" resimmo švicarske gospodarske kroR za dinar, vsled česar je g. Plav5,5.!!L0 odpotoval v Zflrich. Odslej bode^ stalno informirali Švico o naših K®*? darsklh prilikah, kajti ona J« ° vsled svojega prirodnega bo?1a« * ugodne lege in vsled svojih moc zvez z inozemskimi gospodarskimi gi zelo važno svetovno tržišče. raa ^ sar bi bila za nas tudi zelo važna tuelna kreditna zveza z njo.	y
Vsled dvojne oznake naše ^®una§a inozemstvu, »immlcrona« in dina .
inozemstvu, »jugokrona« »i “""TL, meri valuta tam sp'oh ni bila v ^ados fl0, poznana. Odslej se bo uvedlPrj,ci0 tudi tiranje dinarja ter se bo ** y ino-za to. da se bo mogio z din*	,
2eu »stvu popolnoma svobodno razpolagati Isfotako se bodo oskrbele boljše
zvez e z inozemstvom, pri čemur nas bode i podpirali tudi Čehi, ki so si take Zve. ze že davno oskrbeli. V prvi vrsti Pri' de tu v poštev Amsterdam, ki postaja čedalje važnejše svetovno tržišče v E vropi.
Glede nadaljne svoje akcije je iz-ia' /il g. Plavšič, da bo sedaj v prvi Vi ti deloval na to, da se izdela nov P rtlnlk o prometu z devizami in valu mi. Nato bo treba urediti vprašanje izve >za in uvoza, pri čemur ga bo vodilo načelo, da kolikor mogoče pospešimo naš izvoz, dočim se bodo uvažali le najpotrebnejši predmeti. Vso energijo nam je treba posvetiti nadaljnemu padanju cen. Češka krona se bo po nje-iovttn mnenju stabilizirala sedaj na 18 centimov, dočim se bo dinar stopnjevale dvigal ter ga bomo skušali stabilizirati na 12 centimov. Da pa se to stabiliziranje posreči, je treba z vso silo delovati za znižanje cen, za kar se bo 8. Plavšič sedaj zavzel. Vse te akcije *e bodo izvedle v sporazumu z pridobitnimi sloji. Ako se to paralelno znižanje cen izvede, bo tudi gospodarska kriza, ki se ji ne moremo popolnoma izogniti, mnogo lažja.
G. Plavšič bo imel te dni več konferenc z gospodarskimi krogi po vsej državi. Cez mesec dni namerava zopet Potovati v Prago, Trst in Zlirich, da se 2&sigurajo njegovi akciji trajni uspehi.
H* Dobava mesa. V intendanturi IV. •linijske oblasti v Zagrebu se bo vrnila dne 20. novembra t. 1. ob 10. uri ^Opoldne javna ustmena licitacija glede dobave mesa za zagrebško garnizijo *a čas od 1. decembra t. 1. do 30. junija. eventualno 31. julija 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtnike zbornice v Ljubljani interesentom 8« vpogled.
+ Dobava raznega olja In bencina. Pri odelenju za mornarico v Zemunu *• bo vršila dne 24. novembra t. 1. ob l. uri dopoldne II. ofertalna licitacija tiede dobave 150 ton plinovega olja,
*	ton strojnega olja in 24 ton težkega bencina. Predmetni oglas je v pisarni frgovske in obrtniške zbornice v Ljub-Ifani Interesentom na vpogled.
+ Dobava plinovega olja (nafte) In Angleškega premoga. Pri odelenju za Mornarico v Zemunu se vrši dne 25. Novembra 1.1. ob 11. uri dopoldne ofer-*alna licitacija glede dobave 1000 ton Ninovega olja (nafte) in 4000 ton an-tleSkega premoga. Predmetni oglas je
V	pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo-tled.
+ Jugoslovansko - češkoslovaški Ppstni promet. Češkoslovaška vlada je °bvestila naše poštno ministrstvo, da ppošlje v kratkem v našo državo debate z nalogo, ga obravnavajo z prisojnimi krogi vprašanje izboljšanja ®°štnega, telegrafskega in telefonskega dometa med obema državama.
+ Romunski Izvoz. Od januarja do JliJa 1922 je znašal romunski izvoz >865.534 lejev. Posameznih predmetov ^ je izvozilo, kakor sledi: Žita in mlev-jj* produktov 454.405 ton (1,298.573 *tev); lesa in lesnih izdelkov 260.431 (344.747 lejev); petroleja in proštov 183.375 ton (870374 lejev); go-gdi 75.414 kosov (216.195 lejev); svinj ™>54 kosov (95.0931ej.); jajc 8,122.119 .-Sov (9845 lejev); vina 36.250 hekto-Fov (16.747 lejev); soli 19.965 ton lejev).
u + Italijansko-ruski trgovski promet J* Predlog italijanske trgovske delega-^ v Moskvi je pozvala italijanska
J»da večje italijanske trgovske in in-
J^tojske družbe, da pošljejo svoje za-?0r “	~
* ^Pnike v Rusijo, ki naj se tam prepri-
o možnosti sklepanja trgovinskih Sodb med Italijo in Rusijo. u'[' Madžarska zunanja trgovinska j^jca. Po ocenjevalni sestavitvi mad-^«e zunanje bilance znaša primanj-za prvih deset mesecev tekočega O 35 milijard madžarskih kron; v Ketti polletju so znašale pasive samo y‘ milijard madž. kron. To veliko podnje primanjkljaja je nastalo vsled ,8a Padca madžarske krone. Izvoz v tretjem četrtletju zmanjšal. V 1$ c četrtletju se je uvozilo bombaža 1^ milijard, volnenega blaga za 5,1, 1,5 *a,.5>5- Premoga za 1.8, sukanca za ^'liiard. Največ se je izvozilo moke *tr0j mlljard), živine (za 2,1 miljarde), L (za 13 milijard), ovčje volne milijarde).
Podaljšanje roka za žigosanje posojil bivše Avstro-ogrske
* li k e* ^e^egac^a ministrstva financ
1	obiav,ja’ da 3e gospod fi-min5ster odredil: l. Do 15. de-1922 se morej° še Popisati in obveznice Predvojnih posojil ^tniufVStro‘°Krske monarhiie, katerih
i	d°slei še niso bili da,i žigosati. V^nin in žigosale se bodo ‘udi ob-Predvojnih posojil, ki so bile
?VVane in so se naliaja,e v ino-
^ v ^ ter so bile vrnjene lastnikom *** to .ne v na®° državo, brez ozira Nj ’ so žigosane z inozemskim ži-ne‘ ^se obve2nice< so bile \*Te v našo državo, pa doslej še ^Sostme x našim žigom, se morajo
predložiti radi žigosanja. 2. Obveznice vojnih posojil se ne bodo več popisovale in žigosale, zato naj se ne predlagajo več. 3. Gornji rok za žigosanje se po sporočilu reparacijske komisije ne bo več podaljšal. Lastniki nežigosanih obveznih predvojnih posojil, ki obveznic do gornjega roka ne dajo žigosat, bodo trpeli škodo, ker se take obveznice ne bodo upoštevale pri razdelitvi dolgov in jih naša država tudi ne bo mogla zamenjati. 4. Prošnje za naknadno žigosanje, ki jih je opremiti po zakonu
o	taksah, je z obveznicami vred predložiti generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu.
+ Nov davek na vino, alkohol H špirit Finančno ministrstvo namerava uvesti nov davek na vino, alkohol in špirit, ki naj bi vrgel državi 200—300 milijonov dinarjev. Ta vsota naj bi se porabila za pomoč uradništvu v letošnji zimi. Toda materijelno stanje urad-ništva bo mogoče ugodno rešiti šele z davčno reformo, ta novi davek pa bi popolnoma uničil našo vinsko trgovino, ki že itak ne uspeva, ker je naše vino predrago.
+ Carina na žito v italljL V Italiji je ukinjena carina na žito.
+ Cena debelih svinj v Banatu. V Banatu je padla cena debelih svinj na 13 din, vsled česar je mogoče proizvajati mast po 20 din kg.
+ Nova tovarna duhana. Uprava državnih monopolov namerava prihodnje leto zgraditi v Nišu novo tobačno tovarno. Obenem z tovarno bo uprava
zgradila tudi stanovanjske hiše za delavstvo in uradništvo.
+ FVamet avtomobilov preko meje. Vožnja z avtomobili preko naše državne meje ni dovoljena ter mora vsakdo, ki hoče z avtomobilom pasirati mejo, istega na zadnji postaji pred mejo natovoriti na železnico, da se izvrši carinjenje samo pri carinarnicah na železniških postajah. Za uvoz avtomobila v našo državo je potrebno dovoljenje deviznega odbora Narodne banke, odnosno njenih podružnic.
+ Nova knjiga o narodnem gospodarstvu. Jugoslovenski Lloyd d. d. v Zagrebu je izdal v nizu svojih za trgovce, industrijalce in vse pridobitne sloje potrebnih knjig zopet delo, ki je ne-obhodno potrebno vsakemu inteligentnemu človeku, zlasti učencem trgovskih srednjih šol, akademij ter vsem akademikom: Prof. V. Beloševič, Politična ekonomija, drugo revidirano iz-danje. — To delo obravnava vse panoge v narodnem gospodarstvu: produkcijo in pridobivanje dobrin, promet, razdelitev in konstitucijo dobrin ter izčrpno obravnavo zgodovine nacijonalne ekonomije: Merkantilizem, fiziokrati-zem, Smithinizem, socijalizem, komunizem, anarhizem ter ostale novejše ekonomske šole in struje nacijonalne ekonomije. — Knjiga stane v upravi Jugoslovenskega Lloyda v Zagrebu in po knjigarnah 20 din, po poštnem povzetju ali, ako se pošlje denar naprej, priporočeno 24 din. — To izborno delo vsakomur najtopleje priporočamo.
Dnevne vesti.
— Razpisane ustanove. Kranjska hranilnica v Ljubljani razpisuje 14 ustanovnih mest po 200 kron na leto iz doneskov »Matevž Supanove ustanove za hiralce«. Po ustanovnem pismu z dne 23. junija 1922 in po sklepu ravnateljstva Kranjske hranilnice od 10. novembra 1922 so poklicani do uživanja teh ustanovnih mest pred vsemi drugimi, ubogi In obubožani hiralci iz ustanoviteljevega sorodstva brez razlike stopinje, potem ubožci, zlasti vojni invalidi, pristojni v občino Begunje na Gorenjskem v dosedanjem obsegu okoliša. Uživanje ustanovnih mest se podeljuje za celo življenje pod pogojem nezmanjšane potrebnosti, vrednosti in brezhibnega življenja, kar imata potrditi župnik in občinski predstojnik v Begunjah. Ustanove se izplačujejo v dveh letnih obrokih dne 2. jan. in 1. julija po 100 kron. — Prošnje je vložiti do 5. decembra t. 1. pri Kranjski hranilnici.
— Važno za lastnike motevjev, avtomobilov etc.I Policijsko ravnatejstvo razglaša:	Policijska direkcija bode v zmislu §§ 1, 22, 25, nar. min. za notr. zadeve z dne 28. aprila 1910* št. 81, drž. zak. pričela izstavljati v njenem področju stanujočim samostojnim voznikom vozil z eksplozijskim motorjem (avtomobilov, motornih koles, koles z motorjem takzv. »Morette«, motornih vlakov), ki niso izvzeta v § 1 omenjene na-redbe, v navedenih §§ predvidna »vozna dopustila«. V to svrho se jim je zglasiti s svojo fotografijo v formatu 4Vs krat 6 cm in izkaznico o položenem šoferskem izpitu v sobi št. 13, podpisane direkcije (II. nadstr. desno). »Vozno dopustilo« je podvrženo kolekovini 3 dinarjev, tiskovina pa stane 1 dinar.
— Italijanska zavarovalnica »Riu-nione Adriatica di Sicurta«, o kateri smo poročali v 261. številki našega lista, ima v Ljubljani Pod Trančo napis »Jadranska zavarovalna družba« ter s tem napačnim imenom vara slovensko javnost. Kolikor je nam znano, sme imeti vsaka tvrdka javno označeno le tisto firmo, pod katero je protokolirana. Opozarjamo na to naše oblasti, kajti omenjena nacijonalno-italijanska zavarovalnica je protokolirana pod imenom »Riunione Adriatica di Sicurta« in ne pod firmo »Jadranska zavaroval, družba«, kakor jo ima obešeno v Ljubljani Menimo, da se morajo tudi tujci na našem ozemlju ravnati po naših zakonih, ako se morajo naši državljani!
— »Znižane cene.« V neki zagrebški trgovini je bila v izložbi pred dobrim tednom numerirana damska bluza z 110 dinarji. Cez dva dni je poleg te bluze visela v izložbi tudi tablica z napisom »Znižane cene- — ampak cena iste bluze je bila označena — 135 din.; zopet po dveh dneh pa kar 150 dinarjev. Tudi v Ljubljani je nekaj takih trgovin, pri katerih padajo — dinarji v žepe oderuhov.
— Kako se »delajo« milijoni? To bi najsigurneje povedal industrijalec in multimUjonar v Brodu Samuel Kop, čigar rod izhaja iz Jutro ve dežele. Tega reveža so namreč sedaj aretirali v Beogradu, ker ga je obdolžil neki Štefan Grupič, da ga je bogati Samuel za časa okupacije ogoljufal za 420.000 dinarjev.
— Umrl Je nenadne smrti včeraj g. Josip Košak, veleposestnik in gostilničar v Podgabru.
— Smrtna kosa. V Radečah pri Zidanem mostu je v pondeljek po daljši bolezni preminul tamošnji okrožni zdravnik dr. Alojzij Homan. Pokojnik je bil blaga duša, ki je služil z vso vnetno in največjo požrtvovalnostjo svo-
jemu poklicu. Bodi mu ohranjen časten spomin!
— Ponesrečen avijatik. V Boki Kotorski je avijatik naše vojne mornarice, poročnik Slavko Prebanda padel s svojim aparatom v morje in utonil. Ponesrečenca so prepeljali v Split, kjer so mu priredili svečan pogreb.
— Mrtvo moško truplo, močno razmesarjeno so našli te dni ob železniški progi v Stranskem pri Rimskih Toplicah. Pozneje se je ugotovilo, da je to že dal.'e časa pogrešani A. Šopar, 29 let stari posestnikov sin iz Plazovja.
—	Poboj. V Št. Rupertu nad Laškim so se stepli ondotni fantje. V pretepu je neki Vrbovšek do smrti pobil posestnikovega sina Ivana Zemeta. Ubijalec je pobegnil čez mejo v Avstrijo.
— Skok z vlaka. Med postajama Laze—Zalog je skočila z vlaka rudarjeva žena Alojzija Zalokar iz Hrastnika. Pri padcu se je tako težko poškodovala, da so jo morali prepeljati v bolnico. Zalokarjeva je skočila z vlaka v namenu, da bi ušla orožniku, ki jo je spremljal v ljubljanske zapore.
—- Zopet fantovska vojska. V neki gostilni v Zg. Tuhinju je sedelo več fantov, ki so pridno praznili kozarce. Vino Je dalo korajžo in fantje so si skočili v lase. Najhujšl med vsemi je bil Janez Lukan, ki je Pavla Hribarja s sekiro težko poškodoval na roki.
— Nezaželjena »perica«. Koncem pretečenega tedna je neznan prijatelj perila odnesel posestniku Pišljaru v Sujci, obč. Dobrava, za pranje pripravljeno perilo ter povzročil preko 8000 kron škode.
— Prev.den ljubitelj koles. Te dni so orožniki zaplenili nekemu železničarju iz Ježice kolo, ker ga je kupil od nekega sumljivega mladeniča iz Šiške. Dotični »kolesari iz Šiške je bil zelo previden, kajti kolo je sestavljeno iz delov različnih drugih koles, da je niso mogli lastniki ukradenih koles spoznati.
— Novo skladišče. Pri nekem delavcu v Kozarjah je zasledilo orožništvo kar celo skladišče ukradenih in razdrtih koles, več vlomilnega orodja ter posebno angleško pripravo za vrtanje blagajn. Ukradenega blaga je bilo toliko, da so je morali odpeljati z vozom. Nekoncesioniranega skladiščnika pa so djali v luknjo.
Ljubljana.
= Imenovanje. Podravnateljem Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo je bil imenovan g. Riko Jug. — Iskreno čestitamo!
== Objava preselitve. Tvrdka J. Meinl nas naproša za sledečo objavo: Naše cenjene odjemalce opozarjamo s tem najvljudneje, da smo našo trgovino Julio Meinl d. d. uvoz kave in čaja, preselili iz Aleksandrove ceste št. 1 v Šelenburgovo ulico št. 3.
— Umrl je na Mirju št. 4 ravnatelj podružnice »Prve hrvatske štedionice« v Ljubljani, gospod Henrik Debevc. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4. uri. Naj počiva v miru!
= Zlato poroko sta pretečeno soboto obhajala v Šentpeterski cerkvi poduradnik g. Ivan Wimmer in njegova žena Nežika. še mnogo let!
=StanovaIci v Hrenovi ulici so postali skrajno nervozni vsled večnega vpitja in zmerjanja v različnih izbranih nemških izrazih, ki si jih dovoljuje g. Z. Mera bo kmalu polna in lonec se bo prevrnili
= Iz zapora v zapor. Marija Bedo-vič, stara Sele 22 let ima bolezen, da
rada izmakne tuje reči. Dne 4. t. m. Je
prišla šele iz zapora, pa je že v Begunjah neki svoji znanki izmaknila 2000 kron vreden plet takoj nato pa je v Kranju neki služkinji ukradla razne obleke v vrednosti 350 kron. Včeraj Je trdovratno tatico na tuk. glavnem kolodvoru aretirala ljubljanska policija in jo zopet vtaknila kamor spada.
—	Napad na Cesti. Na Resljevi cesti se je navalilo več neznanih vagabundov na bolniškega strežnika Franceta Nečimarja. Začeli so ga brez povoda obdelavati s pestmi in eden od njih ga je celo z nožem sunil v hrbet. Nečimar je moral v bolnico. . .
= Težka poškodba. V bolnico so pripeljali težko poškodovanega Avgusta Megušarja, ključavničarja, zaposlenega na južni Železnici. Megušarja je stroj pri premikanju močno stisnil čez vez život. Nahaja se v zelo nevarnem stanju.
= »Quo vadls« v kinu »Tivoli«.
Opozarjamo, da predvaja kino »Tivoli« na vsestransko zahtevo film »Quo vadiš« (samo štiri dni), in sicer od jutri četrtka do vštevši nedelje 19. t. m.
= V kino »Ideal« se predvaja od četrtka 16. t. m. naprej velik misterijo-zen kino-roman od Guy de Teramona v treh delih z najboljšo amerikansko igralko Mollie King. Dejanje prične na atlantskem brodu »Huron« na potu v New York in se nadaljuje v New Yorku in okolici. Zanimivi naravni posnetki in vseskozi decenten program. Radi boljšega umevanja in zasledovanja posameznih delov se dobi kratek popis tega sporeda pri blagajni
= Tedenski zdravstveni izkaz. Od 5. do 11. novembra je bilo v Ljubljani rojenih 19, umrlih 17, med temi 7 tujcev. Vzrok smrti: 3 jetika. 1 otroška vročica, 3 zastrupljene rane, 1 srčna hiba, 4 rak, 5 naravni smrtni vzroki. Naznanjene nalezljive bolezni: 2 da vica,
1	Škrlatica in 1 otroška vročica.
Maribor.
»Lisinski«, slavno pevsko društvo iz Zagreba, priredi v nedeljo, dne 19. t. m. v Gotzovi dvorani v Mariboru koncert.
Vlom. V nedeljo, 12. t. m. so neznani lopovi vlomili ob 9. zvečer v Gosposki ulici pri trgovcu Zentnerju ter mu odnesli zlato uro njegove soproge, mnogo likerja in konjaka, živeža ter tudi nekaj gotovine. Istotako so vlomili pri krojaču Kokalju v Gosposki ulici ter mu odnesli vso obleko in blago za obleke, ki je je imel v shrambi. Napravili so mu nad 100.000 kron škode.
Celje.
Francoski krožek namerava tekom tega meseca otvoritl dva tečaja, enega za početnike, drugega pa za deloma že izvežbane. Organizacijo' kurzov bo oskrbel g. prof. Napotnik.
Trgovsko bolniško !n podporno društvo v Ljubljani namerava s 1. januarjem v Celju otvoriti svojo poslovalnico.
Obrtniško predavanje. Občesloven-sko obrtno društvo priredi jutri v četrtek 16. nov. javno predavanje v hotelu »Balkan«. Predava finančni nad-svetnik g. dr. Alojzij Rant »o valutah in devizah«. Začetek ob 8. uri zvečer.
Na sadni razstavi v Ce'ju je bilo odlikovanih okrog 62 sadjarjev-raz-stavljalcev. 25 sadjarjev je bilo odlikovanih s častnim priznanjem I. razreda, 37 pa II. razreda. Manj premožnim so se priznale tudi denarne nagrade. Odlikovanci prejmejo diplome.
Preobteženo električno omrežje. Mestni magistrat celjski javlja, da je električno omrežje že tako preobteženo, da so vse prošnje prebivalstva za nove inštalacije bodisi za luč, bodisi za pogon motorjev, brezuspešne. Ko bo speljana skozi Celje falska elektrika, se bodo želje občinstva zopet v polni meri upoštevale.
Železniški tir so pričeli graditi v Pečovniku k pečovniškemu premogokopu. Rudniški tir se bo odcepil od proge južne železnice pri apnenici.
Vodovodna cev celjskega mestnega vodovoda se je zopet pri Vitanju pokvarila. Vsled popravil so vodovod zopet zaprli za dva in pol dneva.
Prvenstvena nogometna tekma se je vršila v nedeljo popoldne med S. K. Celje in celjskim športnim klubom »Svobode«. Končala je z zmago S. K. Celja v razmerju 5 : 2.
Pokrajina.
Trbovlje. Drugod cene padajo, pri nas pa rastejo. Minuli teden so hodili gospod gerent po mesnicah in spraševali, po čim se kupuje živina in po čim se prodaja meso. Potem so rekli, da bo šla prihodnji teden cena od 44 K nazaj na 36 K, ker ne pustijo dražje prodajati. To so s sladkim obrazom pripovedovali sestradanim prebivalcem. In točno so danes cene poskočile na 48 K! Od samih praznih besed konsument ne postane sit, če so še tako medene. Tc-likrat prevarano ljudstvo sodi danes samo po dejanjih. In teh ni. Silno drago in brezplodno občinsko gospodarstvo se mora spremeniti, zato razpišite vo-
litve! Okrajno glavarstvo pa prosimo, naj vendar enkrat ustavi podeljevanje novih gostiln.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo Ljubljana n priredi v sredo, dne 15. t. m. ob 20. url na realki za svoje člane predavanje. Predava brat dr. R. Mole o Balkanski vojni. K predavanju so vabljeni tudi člani drugih sokolskih društev in sokolstvu naklonjeno občinstvo. Bratje sestre, pridite polnoštevilno! r L Jugoslovenski vsesokolskl zlet Seja likvidacijskega odbora se vrfi v sredo, dne 15. t m. točno ob 6. zvečer v saveznih prostorih.
Jugoslovenski sokolski koledar 1923. IV. letnik je pravkar izšel. V mali lično vezani in krasno opremljeni knjižici najde Sokol vse najpotrebnejše. Na 128 straneh teksta je zbrano toliko zanimivega in važnega gradiva, da bo koledarček sigurno dosegel svoj namen. Vsi potrebni koledarski podatki, poštni pristojbenik, lestvica za ko-leke, cirilica in latinica, je postavljeno na čelo te krasne knjižice. Nato sledi kraljev manifest Sokolstvu ob priliki I. jugoslovanskega Vsesokolskega zleta ter več zanimivih člankov o tem zletu kakor tudi o Sokolstvu sploh. Med tekstom so slike o zletu, na koncu je pri-dejana statistika Sokolstva ter prostor za beležke. Koledar je tako okusno opremljen, da bo vsak Sokol Z veseljem segel po njem.
Glet aiišče in glasba.
Popravek. V včerajšnjem poročilu o koncertu »Lisinskega« se ima v tretjem stavku glasiti:	Iz neizmernega boga-
stva narodnega pesništva (in ne pesimista). — V 21. vrsti mora stati: ... in pod ognjevitim, globoko zajemajočim dirigentom K. Baranovlčem je bil dosežen izredni moralni uspeh za Izvajajoče.
Spored simfoničnega koncerta muzike Dravske div. oblasti, ki se vrši
v pondeljek 20. nov. ob 8. uri zvečer V Unionu je sledeči: Ludwig v. Beethoven:	Uvertura »Prometejeva stvar-
stva«, op. 43; dr. Ant. Dvorak: Legende op. 59, št. 1, 2, 3, 4. — Risto Savin: Suita iz baleta »Cajna punčika«, op. 26. I. Pri podzemskih boginjah. II. Svidenje. III. Pozdrav čajnih punčik. Tempo di menuetto. IV. Marcia. — dr. J. Brahms: »Simfonija št. 4«, e-mol, op. 98. I. Allegro non troppo. 11. Andartte moderato. 111. Allegro giocoso. IV. Allegro energico e passionato. — Vstopnice za ta koncert so od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, Kongresni trg št. 9 (poslopje Filharmonične družbe).
Repertoar narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sreda, 15. nov.: Jack Straw. Red A, Četrtek, 16. nov.: R. U. R. Red E. Petek, 17. nov.: Svatba Krečinskega. Red B.
Sobota, 18. nov.: Ploha. Izven.
Nedelja, 19. nov.: ob 3. pop. Krojaček-junaček. Izven. — Ob 8l uri zvečer: Jack Straw. Izven.
Ponedeljek, 20. nov.: Ploha. Red G Torek, 21. nov.: Zaprto. ■
Opera:	‘
Sredo, 15. nov.: Jcnufa. Red C.
Četrtek, 16. nov.: Madame ButterHir. Gostovanje gospe Ade Poljakov«. Izven.
Petek, 17. nov.: Zaprto.
Sobota, 18. nov.: Carmen. Red E. Nedelja, 19. nov.: Sevilski brivec. Izven. Pondeljek, 20. nov.; Zaprto.
Torek, 21. nov.: Tajnost. Red D.
SEVILJSKI BRIVEC.
(K uprizoritvi v ljubljanski operlj
Klasična buffo opera I Nje stvaritdi
Giachimo Rosini, je bil ustanovitelj novejše italijanske šole, skladatelj restavracijske dobe od leta 1815 do 1830. Od vojne izmučena in utrujena Evropa je navdušeno pozdravila Rossinijeve lahko tekoče, vesele melodije in si je odpočila od dolgoletnih, nesrečnih viharjev. Rossini je bil takrat skladatelj po modi in ima kot tak svoj velik pomen, obenem svoje velike slabosti. Ko so se leta 1830 narodi prebudili iz apatije, Je bilo tudi Rossinijevih zmag hitro konec. Vendar je pa krona vseh italijanskih komičnih oper njegov »Seviljski brivec«, katerega je baje napisal v štrinaj-stih dneh, ostala še do danes v repertoarjih opernih gledišč in še danes žanje Povsod lepe uspehe, tembolj, Če Jo uprizarjajo kot veseloigro in ne natrpajo dialoga s slabimi dovtipi, kar se pač večkrat dogaja in izpremeni opero po nepotrebnem — v burko.
Vsebina:
I.	dejanje: Grof Almaviva priredi podoknico ljubljeni Rozini, katero tovsko straži in nadzoruje dr. Br ki bi jo zaradi denarja sam rad p Pomaga lahko le Figaro, »faktot' pega sveta«. Grof pozna veselega ca, katerega hitro podkupi za
»HRT
TjoimiAvi jy :wvM*mr vm
Stev. Ž61
načrt: Bartolo mora groia Almavlvo, preoblečenega v častnika, nekega da*
ne» v Sevlljo dospelega regimenta v svoji hiši prenočiti. Figaro Je oberstov 2nanec In načrt bo izvesti tem lažje.
Izprememba. Rozina piše v sobi dr. Bartola ljubavno pismo Llndoru, pod tem imenom samo pozna namreč Alma-vivo. Presenetita Jo dr. Bartolo in učitelj glasbe Basilio, ki premišljujeta med tem ko ona odide, kako bi odstranila grofa Almavivo. Ko sta Rozina in Figaro zopet sama, mu prva lahko izroči pismo za grofa. Bartolo ju zaloti, a Rozina ga vnovič prekani. V sobo naenkrat vstopi pijani častnik, nihče drugi kot Almaviva, ki se da ljubici spoznati. Pribite še Bazilio, Figaro in Marcelina. — Ropot je čezdalje hujši, poseči mora celo straža vmes. Almaviva pa vkljub vsem protestom ostane v hiši.
II.	dejanje. Da se omogoči zopet se-
stanek z Rozino, pride Almaviva v obleki učitelja glasbe nadomestovat obolelega Bazilija. Dr. Bartolo Je spočetka nevoljen nad smešno vsiljivostjo novega učitelja. Ko mu ta dopove, da Je dober znanec grofa Almavive, se stari potolaži. Komaj prične glasbeni pouk, že vstopi v sobo Bazilio, ki sploh bolan ni bil, pa takoj zboli, ko ga Almaviva podkupi in odide. Ura postaja čezdalje bolj zanimiva — grof in Rozina premišljujeta, kako bi ubežala —, Figaro pozabi celo na britje. Dr. Bartolo končno opazi sumljivo vedenje pri klavirju in razžene zaljubljenca. Zdi se mu vse že preneumno. Vse skupaj napodi in pošlje po notarja, ki naj takoj izvrši poročno listino za njegov zakon z Rozino. Med tem ko zunaj divja nevihta, se priplazita skozi okno grof in Figaro in ko prideta še Bazilio in notar, ponovno podkupita Bazilija, da podpiše kot priča
pogodbo 2a zakon med Rozino in grofom Almavlvo. — Dr. Bartolo ostane na dilcl in se mora zadovoljiti s tolaibo, da mu ne bo treba Rozini šteti dote.
Novo odvetniško in notarsko tarifo
je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Lična brošurica velja s poštnino vred Din 8.80.
Slovensko-italijanska slovnica, ki
jo je sestavila Marica Stepančičeva, je dobila v razprodajo »Nova Založba«. Knjigo bo z velikim pridom uporabljal tako učenec pod vodstvom učitelja, kakor tudi samouk, ter jo priporočamo.
J. n. a. d. »Jadran# završuje revizijo članstva. Vsak redni član, ne glede na to, od kdaj je že v društvu, mora obnoviti do 20. novembra svoj vpis. Vse,
ki se do tega dne ne prijavijo, se črta iz »Jadrana«. — Tajnik.
Jug. na pr. akad. drugtvo »Jadran« priredi svoje plesne vaje v dvorani naprednega dijaškega doma (Tomanova ulica, bivša arena Narodnega doma). Otvoritvena plesna vaja se vrši v petek 17. nov. točno ob 20. uri. — Odbor.
Osrednja zveza javnih nameščencev In vpokojencev ima nujno sejo širšega odbora v četrtek, 16. t. m. ob 20. uri na magistratu. Dnevni red: odobrenje zapisnika zadnje seje, poročilo predsedstva, izredni občni zbor. Vsak delegat naj stori svojo dolnžost.
Predsedstvo.
Jugoslov. napr. akad. društvo »Jadran« vabi na izredni občni zbor dne 16. nov. (četrtek) ob pol 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Naknadno poročilo revizorjev. 2. Pakt z »Janušičem«. 3. Vo-
litve načelnikov za sekcije. 4. Redakcij* poslovnika. 5. Slučajnosti. — Odbar.
m
SVILA.
modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače
najceneje pri:,
aJioniuJ. Soss,
Ljubljana, Mestni trs St. 10.
Taiinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
•To naj bo ladija?« je Tom neverjetno zmajal z glavo.
»Seveda, in še celo taka, ki se nima bati niti vetrov niti valov. Moja ladija ni kakor vaše neokretne »barke«, ona plove pod vodo, krmari Moja ladija je ladija podmornica.«
»To je vendar popolnoma nemogoče! V njej se vendar ne more živeti, saj se morajo v njej zadušiti vsa živa bitja!«
»Kaj še!« se je smehljal kapitan. »Moja podmornica vzame zrak s seboj pod vodo, po potrebi za pol tedna. Sedaj pojdite, Tom, da si ogledate svojo bodočo ladijo.«
Brez besede je Tom sledil svojemu voditelju. Presenečen le opazoval svetiljke. ki so motno razsvetljevale ves prostor. Sedaj sta dospela tik do tajinstvene ladije. Tom je takoj opazil, da je zgrajena iz železa. Ladija je bila po svoji obliki podobna skoro velikanski cigari. Spredaj, na skrajni konici se je bleščala V zlatih črkah ena beseda.
»Telrror«, je nehote vprašal.
»To se pravi »Strašni«!« je dejal Jak.
Pri luči svetiljke je opazil Tom, da vodijo ob strani podmornice železne stopnice na nekako ploskev vrhu nje. Kapitan Je Stopil nanjo in trikrat udaril z nogo ob doneče železne ploskve. Takoj se je ena brez vsakega šuma pomaknila na stran in Tom je zagledal majhne stopnjice, ki so vodile v notranjost čudne ladije. Kapitan je šel naprej. Tom mu je sledil in takoj se Je za njim zaprla železna ploskev. Tomu se je zdelo, da je živ okopan. In vendar je bil kar oslepljen. Iz majhnih steklenih ogelj Je lila na hodnik dnevna svetla luč, pri kateri je Tom zapazil, da je tudi notranjost podmornice vsa iz železa.
Kapitan je odprl neka stranska vrata in Tom je stopil v Čedno mebllrano sobico, v katere ozadju se je nahajala še ena stranska sobica, ki je bila opravljena očividno kot spalnica.
»To je vaše stanovanje,« je dejal Jak. »Sluga, ki se nahaja na podmornici, vam jo bo držal v redu in vam prinašal vašo hrano.«
»Ali naj se ne prehranjujem raje sam?« je skromno vprašal varčni Tom, ki se je bal, da bi mu kapitan previsoko ne zaračunal prehrane.
»Seveda to lahko storite, kadar ste na dopustu. Sicer boste pa dobivali dobro hrano na ladijl in znesek za prehrano se vam bo vseeno izplačeval. Pojdimo sedaj, povedem vas k krmilu.«
Mlademu pomorščaku se je vrtelo v glavi, sedaj od veselja. Njegov novi gospod se mu je zdel silno radodaren. Mitro mu je sledil In kmalu sta se nahajala v majhnem, štirioglatem prostoru, v katerem se je nahajalo krmilo, kompas, karte in razna druga za krmarjenje potrebna sredstva.
»Tukaj je vaše bodoče torišče. Nad krmilom se nahaja oblok iz debelega kristalnega stekla, skozi katerega vidite svojo pot nad in pod vodo.«
»Ali ne bo pretemno, da bi mogel kaj videti?« je vprašal Tom, medtem ko si je ogledoval kompas.
»Električna luč, ki je pritrjena na podmornici, vam bo razsvetljevala vodo daleč naokoli,« je bil kapitanov odgovor.
Tomu je bilo naenkrat vse jasno. Čudna svetloba, katero so opazovali njegovi tovariši ponoči na Themsi, Je izhajala od te ladije, ki je plula pod vodno gladino.
»Za danes ste videli dovelj,« je dejal Jak. »Pojdite z menoj!«
Stopal je napre? no stopnicah, ki so vodile na ploščo in zopet se je pomakni' na železnih ploskev na stran. Takoj nato sta stala oba zopet r a stopnjišču podzemeljskega oboka. Ves prostor pa je bil sedaj sijajno razsvetljen. Svetloba je prihajala Iz majhne steklene polkroglje, ki je bila pritrjena na enem koncu podmornice.
»Pri tej luči boste lahko našli svojo pot pod vodo«, je dejal maskiranec k strmečemu krmarju.
Tiho sta stopala po stopnicah navzgor in neslišno so se zapirala vrata za njima. Ko sta prišla v vežo, je peljal neznanec Toma v krasno meblirano sobo.
»Tako! Sedaj pa izpijeva kozarec vina na prav dolgo skupno delovanje. Potem se vam bo pokazala vaša soba v hiši. Če se nahaja »Terror« tukaj v pristanišču, vam ni treba spati na njem.«
Tom si je ponovno potegnil z dlanjo preko čela. On, reven pomorščak, je po lastnem mnenju postal naenkrat velik gospod. Sobo na ladiji, sobo v hiši — njegovo začudenje je rastlo z vsakim trenotkom.
»Ostanete lahko kar tukaj,« je dejal Jak.
»Pa moje stvari?« je jecljal Tom.
»Jih najdete že v vaši sobi. Pustil sem jih spraviti semkaj.«
Krmar je molčal. To je bila naravnost čarovnija. Toda z veseljem se je vdal v svoj novi položaj, ki mu je prinesel toliko nepričakovanih ugodnosti.
»Tukaj je vaša prva mesečna plača poleg dodatka za prehrano,« je dejal kapitan, medtem, ko je naštel na mizo pest zlatnikov. »Sedaj pa izpijeva čašo vina!«
Tom je slišal zamolklo zvonenje, ki je moralo imeti svoj izvor v eni sosednjih sob. Takoj nato se je odgrnila ena zaves In v sobo je stopil mlad služabnik. Prinesel je na zlatem nosil-niku več teklenlc vina in čaše.
»Aha«, si je mislil Tom, — »to je nojbrže moj bodoči sluga.«
Ko so bile čaše natočene, je dejal Jak.
»Torej krmar, trčiva na to, da ostaneva kot kapitan in prvi častnik prav dolgo skupaj. Zaupal sem vam svoje skrivnosti in vas postavil za krmarja na svoji tajinstveni ladiji. Ne pozabite nikdar, kaj ste mi obljubili! Ne zahtevam od vas poleg zvestobe v službi ničesar kot molčečnosti —molčečnosti do groba!«
. '1
Jakovo pismo.
V privatnem kabinetu policijskega ravnatelja je sedel ta v živahnem pogovoru z detektivom Davlsem.
»Kaj naj počnemo sedaj, gospod Davis? — Nikakor ne smemo držati rok križem in vreči puške v koruzo, medtem ko bi tajinstveni morilec divjal dalje.«
»Seveda je to izključeno. Toda za vse na svetu, kaj naj počnemo?! — Poskusili smo vse, kar je v človeških močeh: preoblekli smo se, skrivali smo se. nastavili vse mogoče pasti, preiskali ves Themsin breg — vse zaman. Odkrito priznam, da ne vem naprej — prvikrat v svojem življenju.«
Policijski ravnatelj je jezno udaril s pestjo po mizi, da je zagrmelo.
»Toda prosim vas, gospod Davis, ali naj se izpostavimo zasmehu vsega sveta? Londonska policija je svetovno znana po svojih zmožnostih in sedaj ne more prijeti niti morilca, ki liki krvoločni zverini pobija svoje žrtve kar na cesti. Potem nam ne preostaja pač ničesar drugega, kot da vloživa prošnjo za odpustitev.«
Detektiv je mračno zrl v tla. Čez nekaj časa je dejal:
»Nekaj je gotovo. Jak ima pomagače in poseduje skrivališče v zidovih Themsinega pobrežja. Le to se mi zdi čudno, s čim da plačuje svoje pomagače. Svota, ki je razpisana na njegovo glavo, bi morala vendar zapeljivo vplivati na kakšnega revnega potepuha in vendar se ne najde nikak izdajalec. Tukaj stojim pred neko tajnostjo.«
»Ootovo je tudi tat. Zadnji večji vlomi, ki so ostali žalibog po večini rekaznovani, ker nismo mogli izslediti zločincev, gredo najbrže na rovaš njegovih pomočnikov.«
Davis je zmajal z glavo.
»Ne, vse to se mi ne zdi preveč verjetno. Za tem mor# tičati povsem kaj drugega.«
»Toda kaj?« — To je bilo vprašanje, s katerim sta se oba vodilna policijska uradnika zaman mučila.
Če bi ga bil vsaj kdo videl! Tako pa tavamo v popolni temi.«	.	.
Policijski ravnatelj je hotel ravno odgovoriti, ko je nastal v glavni pisarni strahovit hrup.
»Kaj pa se je za vraga zopet zgodilo?« je vprašal. — »ri° se vendar sliši kakor pasje lajanje!«
In v resnici se je slišalo od zunaj lajanje velikih psov kakor tudi mnogo glasov, ki so očividno prihajali iz ust policistov.
»Držite pse nazaj — hitro, drugače pobijem zverine s tol-kačem, — proč z mrcinami!« Tako so kričali eni preko drugega.
»Ho, ho!« je odgovoril močan moški glas. »Teh psov fl* bo pobil nobeden, ki noče, da bi njegovo grlo prišlo v nežno dotiko z njihovimi zobmi!«
V tem trenotku je stopil policijski ravnatelj v spremstva Davisa v pisarno. V sredi precej velike sobe je stal krepa^ mož, ki je držal na vrveh dva velikanska psa, ki sta se kak« obsedena zaganjala proti stenam, kamor so se umaknili poI>’ cisti s pripravljenimi pobijači v rokah.
»Kaj se je zgodilo? Kako prideta psa semkaj?« je stro^ vprašal ravnatelj.	'■
Tujec se je nerodno poklonil in mu obenem predal pis#'
»Psi so namenjeni vam, gospod ravnatelj.«	•
Ravnatelj je hitro odprl pismo in prečital vsebino. Plsr je glasilo:
Ljubi gospod tovariš!
Pošiljam Vam dva psa, katere mi je posodil neki prijaj v svrho izsleditve tajinstvenega morilca deklet. Zadostuje, ® peljete psa takoj po kakem umoru na mesto umora, nakar bos z gotovostjo sledila morilčevemu sledu.
S tovariškim pozdravom Vaš
Charles Warren
policijski prezldent.
»Jako prijetno,« le besno zaSkripal policijski ravnate^ »Torej sedaj moramo čakati toliko časa, da bo Jak Izvolil klati kako novo žrtev, da bomo mogli pognati te zverine njegovi sledi. No pa sedaj imamo vsaj eno upanje.«
»Psa naj pustim kar tukaj», je dejal tujec, ki je pripelje Pse-	,	.	.• -o«
Sedaj je nastala zopet nova težkoča, ker vsi policisti se branili vzeti ljubeznive živalice v svojo oskrbo. sta imeli očividno velik tek in bi ne zavrgli, kot se je za niti nekaj kosov mesa iz stegna kakega policijskega strazm če bi ravno ne* našli ničesar drugega.	.
Šele po dolgem pregovarjanju se je opogumilo neka] si nikov, da so	prevzeli nevarni posel. K sreči so bili *;0y
vidni, da so	prinesli najpreje iz bližnje mesarije nekaj *
mesa, nakar	sta postali lačni zverini nekoliko pohlevni
sta se končno od svojih hranilcev pustili mirno odpeljati-	.
»To so pa prijetni pomagači!« je dejal policijski ravna k Davisu.	jjš
»Saj pravi star pregovor, da mora imeti hudiča za P p telja, kdor prebiva v peklu. Sedaj imamo vsaj eno upanjci primemo Jaka.« je odvrnil Davis.
Ravnokar je stopil v pisarno nov stražnik.
»Kaj je novega, gospod Grover?«	^
»Tukaj je pismo, ki naznanja nov umor in ki je podP15^ od Jaka.«
94 AU OGLASI S
PROOAJA:
GOSLI, tipa »Stradivari« po usodni ceni. Naslov pri upravi lista.	814
MALO POSESTVO. h!5a z vrtom, nllva, 2 gozda, ob Klavni cesti, pol ure oddaljeno od mesta Brežic, eno uro od železniške postaje.
v zelo leoem kraju. Proda se na dražbi dne 19. nn. vernbra ob 1. uri pop. Ana Račič 5t. 75, Krška* vas pri Brežicah. 815
POSESTVO z 3 njivami in sadovnjakom. Natančneje se poizve Vrbje št. 2ti pri 2alcu.	810
MIŠO V BELJAKU (Koroško) na epem kraju, s prostim stanovanjem, tronad-stropno, 21 prostorov, vodovod in drvarnice in lepim vrtom po nizki ceni takoj.
Ignac Wedam, Beljak, Flus^ Kasse 10.	812
PRtTLlCNO HIŠO s hlevom, veliko drvarnico In malim vrtom. Gabcrle št. 100 pri Celju	809
UMETNI VALJČNI MLIN, 7 nekaj posestva na zelo prometnem k<-aju. 5 minut oddaljen od kolodvora na stalni vodi do fiO HP v najboljšem stanju. — Naslov orl upravi lista.	802
PLETILNI STROJ St. 8. nekoliko rabljen. Cena po
dogovoru
lista
Naslov
v upravi 789
SimBE:
PRODAJALKA za takoj se išče. Kje pove uprava lista.
808
GOSPODIČNA iz ugledne rodbine želi mesta prodajalke ali b!again!čarke. Ima več let pisarniške prakse. Ponudbe prosi pod »Marlii-va in zanesljivac na upravo lista.	756
vmmo:
SPREJEMAM v preoblikovanje moške in damske klobuke. Spreime tudi vsa modjistovska dela in Čepice: J. Stemberger, Dunajska cesta 9.	813
ISCE SE KOMPANJON k mesa skl in prekajevalskl "Ml. izurjen v tej stroki s kapitalom 40.000 do 50.000 kron. Obrt Je na prometnem kraju In dunajsko urejena. — Naslov pove uprava.	798
SOLIDNA TRGOVKA vzame manu?akturnc blago v komisijo za ptodajo. Dopise pod »Solidna trgovka* na upravo lista.	788
DRVA oddaja vsako množino. Rezani drv z motornim obratom. Ludvik llcr-5ič. na Friškovcu za prej. belg. vojašnico	671
Bazno perilo
za dime, gospode In c ec o orlporoža tvrdka
Dvonadstropna
HIŠA
z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga se vsled prevzema drusrega podjetja po ugodni ceni proda. Naslov pove anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
za damske P1*5? v veliki to**1'
Mestni trs
KOSTUME!! LES
vagonske množine
kupi
strojno
mizarstvo
Preddvoru nad Kranjem S STS
»padajoča dela. Izdelujejo se tudi umetni mlinski izdelki.
•••
• v
iz raznih letakov in tiskovin v raznih formatih proda vežio množino
Uprava »Jugoslavije"
LJUBLJANA, MARIJIN TRG St. 8.
Cena kg 5*— Din.
vsaki čas po najnižjih cenah
m
izvoz divjačine In perutnine
ČAKOVEC, medjimurje
(Jugoslavija.)
Brzojavi: Vajda, Čakovec — Telef. 59.
V
Gostilno	.
pri kateri bi se lahko Izvrševala w
mesarska obrt	,
vzamem v Ljubljani ali biiinjl tako) v najem pod zelo pogoji. — Naslov v upravi Hs*a ^	/
»GOSTILNA"
Izvežbane RUD^ilti
učne kopače in pomožne delavce wn ■
Qp)>
premogokop idjučarovci Pri 0Liillll>
•	:	V
15. novembra 1922.
Namesto vsakega obvestila.
Terezija Debevc roj. 3akopiž» kot soproga, in Stanko Debevc, artiljerijski kapetan, kot sin, naznanjata v svojem in svojih sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem, da je soprog, oče, tast, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Prva hrvatska štedionica u Zagrebu, glavna podružnica za Slovenijo u Ljubljani in uradništvo si dovoljuje naznaniti žalostno vest, da je njen ravnatelj in kolega
Henrik Debevc
ravnatelj podružnice Prve hrvaiske šte dionice v Ljubljani
v ponedeljek, 13. t. m. ob 22. uri 30 min. v 59. letu starosti previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v sredo dne 15. t. m. ob pol 4. uri pop. iz hiše žalosti, Na Mirju 4, na poko-lišče pri Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem v četrtek, 16. t. m. ob 8. uri.
Blagemu in nepozabnemu soprogu in očetu bodi ohranjen trajen spomin.
po dolgi mučni bolezni v pondeljek, dne 13. novembra 1.1. ob 7*11. uri ponoči preminul.
Pogreb se bo vršil dne 15. novembra t. 1. ob ‘/s 4 uri popoldne iz hiše žalosti na Mirju št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Vrlemu ravnatelju in vernemu kolegu ohranimo časten fn trajen spomin.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1922,
V Ljubljani, dne 14. novembra 1922.
Za posipanje ceste kupi premogokop Kijučarovci
Pri Ormožu. V ponudbi se naj navede cena naloženo v vagon, in nakladalna postaja.
Fani Košak, vdova Rus, naznanja v Imenu svojih hčera, zetov in vnuka tužno vest, da je njen soprog, gospod
premogokop KI;učarovci pri Ormožu.
•••••••t s® ••••••••
Sprejemališče:
Šelenburgova ul. 5.
Podružnice:
Maribor, Zagreb. Kočevje. Novo mesto. »®o®e@ 9 @®@©®e
dne 13. novembra 1922, ob 15. uri nenadoma preminul.
Pogreb blagega pokojnika se vrši dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Podgabru na pokopališče v Velikem Gabru.
Rodbine Košak, Štubelj, Nussdorfer.
POZIV K SUBSKRIPCIJI DELMC
Ministrstvo za trgovine in industrijo v Belgradu je pripravljalnemu konzorciiu za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. oktobra 1922 VI št. 4435 dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bode nazivalo
ZORA
Mestni trg 15
‘izdelovateli
dežnikov
Na drobnol Na debelo! ZALOGA
sprElialalnlh polic.
pravila točno in solidno.
PRISTflE KRRflJSKE KLOBASE
jugoslovanska zavarovalna d. d. v Mariboru".
|. Izvleček iz Statuta:
§ 12. Trajanje te družbe časovno ni omejeno.
§ 2. Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti ognju in direktnih življenskih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 3.	Delniška glavnica se	določa	na 2,500.000 Din in sestoji iz	10.000
komadov na	ime se glasečih delnic a po	250 Din nominalne vrednosti.
§ 4. Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 Din in mora vsal 'elničar takoj ob subskripciji vplačati a) 50% nominalne vrednosti delnic in b) "''renco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici, Z izijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu.
§ 5. Za ostalih 50% nominalne vrednosii delnic pa podpiže in izroči vsak delničar menice v prid družbe.
§ 15.	Prvi upravni svet, ki	obstoji	iz 5 članov in 2 namestnikov, volijo	koncesionarji in	znaša poslovna doba	prvega	upravnega sveta pet let.
_ § 18. P° preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skupščina delničarjev novi upravni svet sestoječ iz 5 članov in dveh namestnikov tudi za dobo 5 let.
§ 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesijonarji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu izhajajočih uradnih listih
§ 28. Ustanovna skupščina je sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev
navzočih, da predstavljajo njihove delnice vsaj %0 delniške glavnice.
§ 30. Ustanovni skupščini je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi družbe ter o statutu; o statutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike; b) volitev nadzorstvenega sveta; c) konstatacija, da je štatutarično predpisani del delniške glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o statutu s tako večino glasov, ki predstavljajo najmanj '/, vseh podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo.
V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutno večino glasov.
§ 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačeni denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini.
II. Podpisovanje delnic začne 5 novembra 1922 in se konča II. decembra 1922.
III. Javni subskribciji izročene delnice se bodo podpisovale pri Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljubljanski kreditni banki v Ljubliani in njenih podružnicah, .Jadranski banki in njenih podiužnicah. Trgovski l a iki (poprej Slovenski ©skomptni banki) v Ljubljani !n njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru.
Maribor, dne 3. novembra 1922.
Pripravljalni konzorciji snujoče se zavarovalne d. d. »ZOPA“ v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 12, pisarna dr. Karola Slokarja, odvetnika v Mariboru.
z garant samo svinjskega mesa izdeluje In razpošilja v vsaki množini stara renomirana tvrdka
M. Urbas, Ljubljana. Slomškova ul. 13
poleg mestne elektrarne.
Nabava železniških pragov in ozkotirnega železniškega materijala
Sekc‘la za eradbo železnice Murska Sobota-IJutompr-Ormož raznisuje pismeno ofertalnn licdanio za nabavo:
a! 20.000 fdva’settisoč) komadov nor-maVh ?e’eztvškni nragov dolžine 220 m in 30.000 (tridesetfisoč) komadov dolžine 2-50 m.
Pragi so lahko hrastovi ali impregnirani bukovi in moraio odgovarjati vsem tozadevnim prednisom.
Pontidhp se sprejemajo v celoti ali za rnamšo količin«5, toda naimani za lOOOftisočl komadov Cene označiti fronko vagon naj-bližna želez, postaja od mesta dobave.
Ponudbe ie predložiti sekciji do 20. do. cemkra tek. leta Rok predaje najkasneje do 15. marca 1923.
b) 8 (osem) kilometrov ozkotirnega železniškega materiala širHeO-fJOm in sicer Tračnice težine 7 kg Yn, 20 parov kompletnih skretnic, 2 okretnici, iedno lokomotivo na premog, potrebno Število lesenih
Ljutomer, 11. nov. 1922.
in železnih vagonetov, razne rezervne dele, materijal za ležišča in drugo.
Ves navedeni ozkotirni materijal mora biti nov.
Nadaljnja potrebna pojasnila daje sekcija na zahtevo.
Ponudbe je predložiti sekciji do 1. jan. 1923. Rok dobave do 15 feb. 1923 Dobava franko železniška postaja Ljutomer.
Izplačilo za gornje dobave sledi pa iz-vršenom prevzetju in utovorjenju pragov v vagone, oziroma za ozkotirni materijal, ko ta dospe na po-taju Ljutomer.
Vsak ponudbenik mora položiti kavcijo 5% ^odnosno 10%, oko je tuj državljan) ponu ene vsote, in sicer pri blagajni podpisane sekcije v Ljutomeru ali pri blagajni „Direkci’e za gradjenje novih železnic" v Beogradu.
Pri izplačiiu je plačati vse predpisane državne takse.
JUGOSLAVIJA«, 15. novembra 1922.
Sla vensko- amerikansko trgovačko dioničko društvo u Zagrebu
Tiska »Zvezna tiskarna«
Izdaja »Jusoslpv. novinsko d. d.«.
urednik Zi fakin.