ŠTEVILKA 17 — LETO VI. KRANJ, 25. APRILA 1953 Ureja uredniški odbor / Odgovorni urednik Slavko Beznik / Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg štev. 2; telefon štev. 475; tek. račun prt NB Kranj okol. štev. 624-»T«-127 Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400.— din Polletna naročnina 200.— din četrtletna naročnina 100.— din Mesečna naročnina 35.— din POSAMEZNA ŠTEV. 8.- DIN PREMALO POLITIČNEGA DELA le v nekaterih organizacijah SZDL na Gorenjskem -Priprave na kongres so živahne Danes bo pričel kongres Socialistične zveze delovnega zornosti SZDL. Frontovci se ljudstva Slovenije. Trajal bo štiri dni. Novost bo v tem, da pridno udeležujejo prostovolj- bo večji del svojega poteka zasedal ločeno v treh skupinah: v nega dela zlasti v Tunjicah, tisti za organizacijska in politična vprašanja SZDL, v sku- na Perovem in v Palovičah. V pini, Id bo obravnavala delavsko samoupravljanje, in v sku- Tržiču so se člani SZDL po- pini za politično delo na vasi. Kongres bo zlasti pomemben sebno uveljavili na zborih vo- zato, ker so bodo delegati, ki jim je bližja ena od navedenih Uvcev, ko so razpravljali o problematik, po treh glavnih referatih posvetili globljemu in mestnem družbenem planu in temeljitejšemu razpravljanju v ustrezni skupini. Slovenskim postavljali koristne predloge, okoliščinam bodo približali in konkretizirali načela z zveznega kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva. Maršal Tito častni občan Zminca G P o vsem tem je videti, da je Socialistična zveza delovnega ljudstva skoraj povsod na Gorenjskem V nedeljo, 19. aprila dopoldne je predsednik republike tov. Tito sprejel tovariše Blaža Habjana, Jožeta Bergamta, Staneta Javorška in Matevža Platišo, ki so ga obiskali kot delegati obč. Zminec, da mu izroče diplomo častnega občana in ga pozdravijo v imenu občanov. V daljšem razgovoru se jim je tovariš Tito zahvalil za počastitev in jih zaprosil, da zmin-škim občanom izroče njegove pozdrave. vsebine Rojstvo Kokrškega odreda Jesenice se bodo razvile v pomembno turistično središče O netočnih davčnih prijavah Majdi če v otok — končno last ljudstva Besnica se prebuja Obiskal nas je pevski zbor »Emil Adamič« Spomini na slavne dni Občinski praznik v Begunjah Vrata so se odprla Drobne vesti — S sodišča — Tedenska kronika Kotiček za žene in pionirje — Podlistek J ovorili bodo o tem, kako oddaljene Leskovice. Povsem daleč se je pri nas že je razumljivo, da se niso od- e1 ■ razvilo upravljanje go- zvali temu vabilu. Menili so, da ^ ^ * spodarstva po delovnih bi laže prišel v Leskovico kak s .. ekod lo kolektivih kaj se mu še zoper- član občinskega od^ra inhnel ^SS^JSam PohSmu stavlja, kako napreduje socia- tam sestanek, Id bi bil polno- JJ^J SZD£ sama ^ listična demokracija, z drugimi številno obiskan. j ^ kar M lahk(> sto_ besedami — sodelovanje vsega Povsod je opaziti, da so se drugi, n. pr. Ijudskoprosvet-Ijudstva v kovanju lastne uso- v predkongresnem času front- na in delavska prosvetna dru-de. Razpravljali bodo^o vse- ne organizacije manj posvetile štva na kllltUrnem in zbori vo-bim m oblikah dela SZDL kot političnemu delu, več pa dru- volivcev na gospodarskem in osrednje množične politične or- ^ tudi zelo važnim stvarem komunalnem področju. Ko pazi ganzacije, kot javne tribune _ predvsem gospodarstvu in prvenstveno na gospodarstvo vseh delovnih ljudi. kulturno-prosvetnemu delu. m ljudskoprosvetno delo, često Seveda kongres ne bo pred- Vse organizacije SZDL na pozablja, da je in ostane predpisal nobene občeve javne od- Gorenjskem pripravljajo za ju- vsem politična organizacija. In rešilne formule po kateri naj tri akademije v počastitev dva- politično delo se ji vča- bi delale naše frontne organi- najstletnice ustanovitve Osvo- sih ^„^^ (Nemara je zna-zacije. Vsaka zase bo morala bodilne fronte. Na Jesenicah eilno to-le: Ko so na nekem najti sebi ustrezne oblike. De- bodo priredili velik koncertni masovnem sestanku SZDL go-legati pa bodo vendarle na kon- Večer, na katerem bo nastopi- vorili « nekaterih predlaganih gresu lahko izmenjali dragoce- lo okrog dve sto jeseniških kul- komunalnih delih, so nekateri ne izkušnje iz zadnjega časa turnih delavcev. Precej je kra- menili, da mora te naloge sa-pred kongresom. jev, ki bodo proslavili svoje ob- ma Fronta tudi izvesti, name- Po vsem Gorenjsikem je črnske praznike in se nanje res sto da bi jih predlagala in pod-Fronta v tem času se- vneto pripravljajo, V Podnartu prla na zboru volivcev ali pri znan jala svoje članstvo z je SZDL močno poživila kul- ljudskem odboru.) če bi bilo gradivom s četrtega kon- turno-prosvetno življenje. V povsod dovolj intenzivno poli-gresa SZDL Jugoslavije. Pov- Mengšu že sedaj tečejo pripra- tično življenje, v Mengšu in v »od, kjer je prišlo do takih se- ve za svečano otvoritev glasbe- nekaterih krajih kamniške o-stankov, so se v razpravi pri- no šole 22. julija. kolice ne bi tu in tam doživ- zadevali dogovoriti, kako bi Se večje zanimanje kažejo ljali na videz nebogljenih zna-kongresne sklepe oživotvorili organizacije SZDL za gospo- kov klerikalizma, na svojem terenu. Lahko re- darska vprašanja. V Kropi je V zadnjem času so komuni- - čemo, da so bile take debate Fronta zainteresirala res vse sti na vsem Gorenjskem pričeli primer v Mavčičah, — ne de- ju sestajali kar predstavniki teden pregleduje poročila in poprav koristne. Do sedaj so bili ljudi za gradnjo kulturnega do- mnogo več delati v SZDL Ze- lajo. Ponekod je bilo v delu zadevnih svetov, ne pa pred- tem sprošča denarna sredstva, najboljši sestanki v škof ji Lo- ma in drugih važnih objektov. lo pozitivna izkušnja iz pred™ Svetov za zdravstvo in social- sodniki občinskih odborov, če če meni, da so priprave dobro ki, na Jezerskem, pri Sv. Ani, V Bohinjski Bistrici so se po kongresnih tednov je, da je no politiko opaziti sorodniško bodo obravnavali vprašanja s izvedene in da bo denar ko-v Sovodnju, Selcah, na Bledu njeni zaslugi tako vneli za stanje zelo ugodno povsod tam, hi podobno pristranskost, ka- področja gospodarstva in ko- ristno izrabljen. v Domžalah in gradnjo opekarne, da kar sami kjer so osnovne organizacije dar je šlo v njihovem sklepa- munalne dejavnosti ali prosve- DAVČNA ODMERA prinašajo prostovoljne prispev- Zveze komunistov znale prene- nju za gmotne koristi. So tudi te im kuiture ali s področja ke. Tudi v Kamniku je komu- sti svojo dejavnost na osnovne občine, v katerih ljudski odlbo- socialne politike in zdravstva. „ tlA ^oncu s bovških vaseh, kjer nimajo niti nalna dejavnost v središču po- organizacije SZDL. ri ne vedo dosti o delu svojih Dogovorili so se tudi, da bodo radijskih sprejemnikov niti ča- POROČILO O OBČNEM ZBORU OSS V KRANJU 4 V Sveti še precej nesamostojni Sestanek predsednikov občinskih ljudskih odborov kranjskega okraja - Načela pri določanju davčne osnove Pretekli teden je bil pri Okrajnem ljudskem odboru v odslej tudi tovariši iz okrajnih Kranju sestanek predsednikov vseh vaških občinskih ljudskih svetov prisostvovali sejam sve-odborov. Sestanek je vodil podpredsednik OLO in predsednik tov po občinah in jim pomagali. Gospodarskega sveta tov. Dušan Horjak. Obravnavali so predvsem tri stvari: delo svetov pri občinskih ljudskih od- LETOŠNJE INVESTICIJE borih, investicije po letošnjem okrajnem investicijskem na- V diskusiji so poudarili, naj crtu in osnovna načela dokončne odmere davkov za leto 1952 občine sedaj, ko je že pričela v kranjskem okraju. gradbena sezona, razvijejo res vso iznajdljivost, si priskrbijo DELO SVETOV svetov in na sejah ne obrav- gradivo in delovno silo in prič- O prvem vprašanju so poro- navajo njihovih poročil. Njiho- no z štab samostojni ali pa, kakor }iie nili, da se bodo odslej na okra- za okrajne Investicije«. Ta vsak in Jesenicah, drugod. Teže je v oddaljenih in hri »opisov. Člani SZDL tam malo vedo o sklepih beograjskeg-a kongresa in o preimenovanju Ljudsko fronto v SZDL. Še bolj žalostno je, da se ponekod občinski odbori še premalo za-v«Mlajo svoje naloge in osnovnim organizacijam ne nudijo tistega, kar bi lahko. V večini občin vseh gorenjskih okrajev so bila razen masovnih se- ZANEMARJANJE MANJŠIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC sindikat ne more lastiti pravi- koriščanjem fonda treba po-ce edinega zastopnika delav- kriti proračunski primanjikljaj, čelih, ki bodo vodili okrajni in občinske gospodarske svete v dokončni odmeri kmečke dohodnine za leto 1952. Znano je, da bodo v vsej Jugoslaviji kmetovalci obdavčeni po katastru in ne več po vsakokratnem dejanskem dohodku. To bo vneslo precejšnjo stalnost in sigurnost v krne- le prvi uspeh. V Domžalah je SZ 1)1, strnila vse množične organizacije v povečanem zanimanju za politično življenj«'. Zsul-njo ledno imajo dobro obiskana redna politična in gospodBjr-«ka predavanja, pa tudi v lastno vedno preveč, krajevno politično problemati- ko s«-* spuščajo. V večjih krajih so obravnavali nedelavnost nekaterih odbornikov in jih zamenjali z boljšimi, bolj delavnimi Žal ni povsod tako. Dobrih niso imeli masovnega sestanka, na katerem bi razpravljali o rv. kongresu LJFJ. Več pa di-skutirajo o teritorialni razdelitvi osnovnih organizacij. Nekateri občinski odbori SO tudi Precej birokratičui. Zanimiv primer je občinski odbor v Gorenji vasi, ki je na sestanek Vabil člane odbora iz dve url skega razreda. Drugič, kar ve- ki bo predvidoma znašal kakih Proizv°dnjo. Vendar je lja zlasti za razmere v podie- 25 milijonov. Sindikat bo mo- Judi ^zmo, da so obstoječi ka-sindikalni funk- ral resno nadzirati namišljene tastri silno zastareli in izkazujejo čisto druge kulture, kot so v resnici. Katastri še ne bodo xo hitro urejeni. Zato se niti sedaj ne bomo mogli držati ka-cev največ iz. vrst poldelavcev, tastJa> Pf *» mu bomo ki se izdajajo za bolne, ko jih vendarle nekako približali, čaka delo na njivi. Mnogo so davčno osnovo bodo gospodar-govorili tudi o pomanjkljivosti "J ' ^^SSL^HS^SL uredbe z željo, da tako opozo- rijo organ oblasti, ki sedaj pripravlja novo besedilo uredbe. Omeniti je treba še ugotovitve, ki zadevajo vzgojno delo sindikatov. Kar lepi uspehi so bili doseženi pri strokovni Okoli dve sto delegatov sin- movolje in edino veljavne bese dikalnih podružnic kranjskega de posameznih obratnih moj okraja se je v nedeljo zjutraj strov, direktorjev in upravni sastalo na redni letni občni kov (zlasti v manjših pod je zbor, da se na osnovi enoletnih tjih), pri čemer je tudi ostalo, tjih, čim je Stankov Občinska posvetovanja izkušenj pogovore o nadaljnjem Vsa razprava je šla mimo os- cionar v nekem organu, pa če- bolnike, ki zlorabljajo trdo pri frontnih aktivov o vsem nov«'m delni in izvolijo novo okrajno novnegu problema, ki danes ta- prav samo v delavskem svetu, služena sredstva delovnih ko- in zamujenem. V Radovljici je vodstvo. Po izvolitvi vseh ko- re mnoge delovne kolektive: se slej ali prej z njim solidari- lektivov. Vsi delegati so si bili „^k^P^'ctk i«? n. pr. tako posvetovanje lepo misij in drugih formalnostih je birokratizem v podjetjih, ki se žira in tako ne more več ostati edini, da je teh izkoriščeval uspelo. V ustanovitvi Društva dobil besedo predsednik Košir, je v mnogih primerih vgnezdil nepristranski branilec intere-prtjateljov mladine že vidimo ki je skupio s poročilom po- tudi v organe delavskega u- sov kolektiva pred eventualni- dal pregled' dela sindikatov, pravljenja. Vzpodbudo, da se mi nepravilnimi postopki ali Sledila je večurna razprava, 0 tem kaj več razpravlja, je celo birokratizmom. Sindikalna ki je skupno s poročilom po- dal tovariš Loštrk. Govoril je organizacija mora ostati ko-kazala, da delo sindikatov ne 0 tem, kako člani delavskih rektor vseh zastraševanj, po-gre podcenjevati, prav tako pa svetov le v izjemnih primerih sredovati mora pri vseh ne-tudi ne slabosti, ki jih je še poročajo svojim volivcem o pravilnostih, da se zaščitijo ko- delu sveta, še manj pa se z risti njenih članov. Sindikalne organizacije so v njimi konsultiraj© pred sestan- Pretežni del vse razprave se preteklem letu mnogo storile, kom, čeprav bi v svetu morali je sukal okoli socialne politike. da se delavsko upravljanje čim- tolmačiti njih voljo, često je že referent je temu poglavju vzgoji, saj so skoraj vse po-bolj uveljavi. Ti napori so bili temu vzrok, ker se sestanki posvetil precej pozornosti. Go- družnice organizirale preda-stopnjevanl zlasti v času tek- sklicujejo v naglici in tako tu- voril je o pomanjkljivostih u- vanja, strokovne seminarje in movanja, ki ga je razpisal Re- di sami člani delavskega sveta redbe o socialnem zavarovanju, tečaje, mnoge pa tudi gospo-puibliškiii svet, tako da so mno- prihajajo nanje nepripravljeni, o nepravilnih pokojninskih pre- darske šole ob sodelovanju OjMtnsklh posvetovanj nI bilo v ga podjetja tedaj prejela zastal- Dalj od tega razprava ni šla. vedbah, o nepravilnem odpu- Društva ekonomistov. Vendar ll«'M,iei, Sabnici, Mavčičah in ženo priznanje: Iskra, Sava, Poročilo se je dotaknilo tudi ščanju delovne sile, ki je zajelo je škoda, da tu prednjačijo ^V'ecelšnte^Za^iive iVn*n"r Kmh-dnlku. Nezadovoljivo je Tiskanimi, Inteks, TBI, Plete- nejasnih odnosov, odnosno ne- žene in mladino (preprečeni pa samo večji kolektivi, ki so se katastrski donos na 1 ha v ni-RMtt stanje v osnovnih organi- n,ina( LIP, BP Tržič, Gorenj- jasnost! v kompetoncah sindi- so bili odpusti invalidov!), o izkazali že v omenjenem tek- žinskem rajonu od 60 do 70 wM-ijaii mesla Kranja, kjer se ,.;>......; , iglav ter tr- kata in organov delavskega številnih nesrečah in nezgodah movanju. V manjših podjetjih tisoč, v srednjem od 40-50, v govska podjetja Kokra, Tka- upravljanja z ene strani ter pri delu, ki so posledica slabe Je stvar drugačna, tako da bi višinskem rajonu pa od 20 do nina, Obutev in Puškama. Da slednjih in uprave podjetja, zaščite, o zlorabah socialnega lahko vse analize dela sin- 25 tisoč dinarjev, ta trud res ni bil zaman ali pa Cesto se dogaja, da se po ne- zavarovanja itd. Pri vsem tem dikalnih organizacij razdelili v pri gozdovih bodo upoštevali rolo le prazna hvala, nam po- potrebnem mešajo drug dru- je najbolj značilna ugotovitev, dve poglavji: večji in manjši oboje — prirastek in dohodek, trjujejo tudi zaključni gospo- gemu v delo, zanemarjajo pa da mnoge sindikalne organiza-darski računi podjetij, ki so iagtne dolžnosti. K temu pro- cijc ne poznajo delavske zako-otipljiv dokaz življenjsko spo- blemu je povedal svoje mnenje nodaje In tako ne morejo da-sobnosdi organov delavskega ci(an Republiškega sveta tova- jati svojim članom učinkovite upravljanja. riš Boštjančič. Dejal je, da je zaščite proti zlostavljanjem. V kla v razvoju sindikata. Mno- dohodnine za lansko leito izve- JSe mmogo manj pa se lahko povsom zgrešena težnja sindi- obširni razpravi sta sodelovala £° slabše pa je s politično in dena v popolnem skladu s pred-sindiikalne podružnice pohvali- kalnih organizacij, češ v vsa- tudi dva zastopnika Zavoda 2» kulturno vzigojo, da ne govo- pjgli ki bi wiiaji tudi za ka-jo z utrjevanjem demokratič- kem organu in organizaciji mo- socialno zavarovanje, ki sta rt™0 o telesni. To se najbolj nih odnosov v kolektivih. To- ra biti zastopnik *sindikata, ki opozarjala zbor na težave in odraža v delavskih gimnazijah variš Košir je v referatu žal bo ščitil intrerese delavstva. To zlorabe. Dejala sta, da bo s ln Svobodah. Sindikalne podru-samo naštel nekaj primerov sa- je dvakrat napačno. Prvič si smotrnim in upravičenim nah posameznih kultur, ki so služile za določanje katastrskega donosa. Ves okraj so ža razdelili v tri rajone in za vsakega sestavili posebno lestvico za določanje hektarskega donosa. Prvi rajon je nižinski in obsega vse Sorsko polje in druge ravninske predele. Drugi, srednji, zajema nižje, bolj ravne dele Sorske in Poljanske doline in njim podobna območja. Tretji rajon obsega hribovska kmečka posestva. Razlike ;kolektivi. Slednjim bo moral t. j. razliko do čistega izku- okrajni svet temeljito in vse- pička, če prej odštejemo re- stransko pomagati, če naj ne žijske stroške bodo v prihodnje še vedno co- Tako bo dokončna odmera PRVO M A J BK Pm BTEJVTLK A GLASU GORENJSKE J/-J-1>E V SREDO NA 20 STR. (Nadaljevanje na 3. strani) tastrsko določanje. Okrajni gospodarski svet je določil zgoraj omenjene lestvice na podlagi dolgoletnih izkušenj. Zunanjepolitični komentar INICIATIVA ČAKANJA Radio Peking je v neki svojih oddaj izrazil prepričanost, da bo kmahi prišlo do podpisa premirja na Koreji. Neka severnokorejska radijska postaja je celo objavila, da bo premirje podpisano okrog 20. junija. Izmenjava ranjenih in bolnih vojnih invalidov napreduje, kakor bo se dogovorili. Vse to vliva upanje, da bi konec korejske vojne utegnil pripeljati do olajšanja svetovnega položaja, iz katerega bi resnično lahko izšel mir. Seveda je vse predvsem odvisno od Rusije. To je v znameniti izjavi 16. aprila jasno povedal ameriški predsednik Eisenhoaver. S tem je iztrgal iniciativo iz rok Sovjetske zveze, ki je v zadnjem mesecu s svojo »mirovno ofenzivo« spet in spet presenečala svetovno javnost, pa vendar obdržala prave moskovske zunanjepolitične cilje zavite v temo. Glasno je zastavil vprašanje: »Kaj je Sovjetska zveza pripravljena storiti? Naj bo odgovor kakršen koli že, jasno naj ga slišimo!« Rotil je, da človeštvo ne more več nadaljevati po poti, na katero je krenilo po zadnji svetovni vojni, in navedel zelo efektne podatke o tem, kaj vse bi ljudje lahko imeli, če bi se odrekli nezaslišani tekmi v oboroževanju. Končno je naštel vprašanja, pri katerih naj bi Moskva s čisto konkretnimi dejanji pokazala, kolikšne so njene mirovne pretenzije. Omenil je vojne ujetnike, ki so še od konca vojne v ruskih taboriščih, sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, nato pa še vrsto »točk«, kot »hiter pričetek političnih razgovorov o svobodnih volitvah v združeni Koreji«, zedi-njenje Nemčije, neodvisnost vzhodnoevropskih držav, razorožitev in zagotovilo, da orožje s Koreje ne bo preneseno na druga azijska bojišča. Zanimivo je, da se z Eisen-howerjevim govorom vsi strinjajo, povsem različno pa tolmačijo njegova nejasna, a silno važna mesta. Za nekatere so omenjene »točke« le želje, za druge pa zahteve in celo prvi pogoji za sklenitev korejskega premirja. Republikanski senator Smith je celo zahteval sklep, da bodo ZDA obnovile sovražnosti, če Severna Koreja v 14 dneh po sklenitvi premirja ne bi dovolila komisiji OZN prostega gibanja po njenem ozemlju. Tudi ameriški zunanji minister John Foster Dulles je dal pred dnevi podobni izjavi, ki sta optimiste neprijetno presenetili, čez čas pa je pojasnil, da je treba doseči predvsem premirje. Ti o je tudi mnenje britanskih krogov. W. Churchill je pozdravil ELsenhower-jevo iniciativo. Važno je, da je opozoril, naj ne pričakujejo, da bi sovjetska politika tako kmalu odgovorila na ameriško pobudo. Videti je, da je hotel omiliti »točke« ameri- Netočne davčne prijave so v shoda skupnosti in posameznikom John Foster Dulles škega pa?edsednika, ko je dejal, da v njegovih besedah ni zasledil nobenega izzivanja. Nemara Churchill razume bolje od Amerikancev, da Sovjetska zveza z ene strani ne more opustiti svojih dolgoročnih agresivnih ciljev, po drugi plati pa se boji vojne. Zdi se, da ima Velika Britanija precej drugačna gledanja na nekatera vprašanja, ki jih je omenil Ei-senhower, zlasti glede Daljnega vzhoda. Tega angleški predsednik vlade ni jasno povedal bržčas zato, ker meni, da je mnogo bolje poudarjati tista gledišča, v katerih se zahodne države ne razhajajo. Po njegovem mnenju je treba pokazati slogo, nepomirljivost pa ohladiti z iniciativo čakanja. Upamo, da nam bralci ne bodo zamerili, ker zopet načenjamo davke. O tem se je že toliko pisalo in govorilo, da človeku že preseda, žal pa kaže, da še vedno ni dovolj in še dalj časa ne bo. Za kaj gre zopet? Pisali smo že, da se pripravlja nov način odmere za letošnje leto, da bo odslej veljal kot osnova katastrski dohodek. Toda pomanjkljivi katastrski izračuni, ki so že zastareli, praktično izključujejo možnost, da bi se jih posluževali. Treba se je bilo odločiti za izdelavo novih, kar pa zahteva nekaj časa, če naj bodo temeljiti in točni. Menimo, da je bolje malo počakati, kot pa hiteti in izdelati nekaj površnega, kar bi jutri zahtevalo novih popravkov. Vedno smo priznavali, da je bilo pri odmeri davkov dosti pomanjkljivosti in celo zlorabljanj. Trudili smo se, da bi se stvar čimprej uredila in vsakdo, ki je količkaj resnicoljuben, bo moral priznati, da je že marsikaj bolje. Toda, ali je mogoče nekaj izboljšati, če se le ena stran trudi ?! Ali je mogoče pravilno odmeriti davke, če pa se nešteti trudijo, kako bi prikrili dejansko stanje? Kako naj komisije pravimo obdavčijo vsakogar, če pa dobijo lažne podatke? Pri pregledu davčnih prijav za leto 1952 je Uprava za dohodke OIX) Kranj ugotovila, da je 90 odstotkov vseh prijav, ki so jih poslali obrtniki, gostilničarji in ljudje prostih poklicev, — netočnih, pomanjkljivih in celo lažnih. Kaj sedaj storiti, da ne bo krivic ? Je mar to izpolnjevanje državljanskih dolžnosti? To je navadno varanje, ki je po zakonu kaznivo! Poglejmo najprej žage! 26 lastnikov sploh ni poslalo prijav, od vseh ostalih pa je le 6 točnih. Krajevne davčne komisije bodo morale same določiti dohodek in promet na osnovi primerjave z drugimi podobnimi žagami. Vse netočnosti In krivice, ki se lahko zgodijo, naj lastniki kar sebi pripišejo. Posebno poglavje pa .je pri žagah prometni davek, ki je bil ali nepravilno zaračunan ali pa sploh ni bil. Skoraj noben žagar ga ni odvedel! Podobno je z mlinarji. Ti so poslali naravnost smešne prijave. Franc Ahlin iz Cerkelj pravi, da sploh nima nikakega zaslužka, Agata Bajt iz Sovod-nja 315 din, Jernej Lampret iz žirovskega vrha 50 din pri 4 mesecih mletja, Franc Jelene iz Bukovščice 850 din, Rudolf Seljak iz Todraž 2000 din pri 8 mesecih mletja itd. Mar so mislili, da jim bo kdo verjel, da Iz usmiljenja meljejo?! Mnogi mizarji pa žive kar od zraka! Jakob Udovč iz Dolenje vasi pri Naklem ima 1 vajenca in 1 pomočnika in 5 člansko družino, zaslužka pa le 86.110 din. Ludvik Sajovic z Jezerskega trdi, da se je preživljal celo leto s 5.500 din. Luka Toporiš iz Srednje vasi pri Goricah je prehranil svojo petčlansko družino s 23.000.—, enako podjeten pa je tudi Fr. Fajfar iz Sp. Brnikov, kateremu je bilo dovolj 19.400 din in 7 arov vrta za enako število ust. Takih je še in še. Preveč, bi bilo, če bi navajali toliko primerov po vseh strokah. Poglejmo le tu in tam še kakega: čevljar Janez žepič iz Križev ima 8-člansko družino, pa trdi, da ni nič zaslužil. Kovač Franc Strel s Trate pri Gorenji vasi s 6 člansko družino je imel lani le 5.600 din zaslužka. Kolar Peter Peršič ima 3 člane družine in 78 arov zemlje, zaslužil pa je 2.682.— din. Krojač Andrej Savinc je z 1 arom zemlje in 13.600 din preživel 9 člansko družino. Dovolj je že imen. Tako gre dalje pri vseh, le s to izjemo, da so nekateri malo previdneje lagali. Isto velja Še posebej za gostilničarje, katerih imen pa nima smisla naštevati, ker ni nikogar, ki bi se posebno »odlikoval« z drznostjo v prikrivanju. Priznati je treba, da so mnogi tudi nerodni. Nehote so poslali pomanjkljive podatke, kar je pripisati malomarnosti. Res lahko bi bili bolj pazljivi in ne povzročali sitnosti komisijam in sebi. So pa tudi taki, žal maloštevilni, Id pa zaslužijo javno priznanje za iskrenost v svojih prijavah. Krojač Andrej Cuderman s Kokrice je prijavil 84.000 din, šivilja Iva Perko Iz Tržiča 82.000, čevljar Franc Meglic iz Sebenj 105.000, mizar Anton Svetelj iz Šenčurja 120.000, kolar Ivan čemažar Iz Form 110.000 in dentistka Boga Radovan iz Cerkelj 330.000 dinarjev. Ko bi bili vsi taki, ne bi bilo toliko krivic pri odmerjanju in nepotrebnega razburjanja proti davkom. Jesenice se bodo va%vile v pomembno turistično središče V eni zadnjih številk smo v grobem poročali, kaj vse nameravajo Jeseničani zgraditi. Tokrat nekaj podrobnosti o tem. Razen komunahoih gradenj, zajetih v družbeni načrt, bodo Jeseničani zgradili še stadion z nogometnim igriščem in s pokrito tribuno za 3000 gledalcev, letno kopališče s skakalnim stolpom, z brodiščem za neplavalce, z garderobami, klubskimi prostori in vsemi potrebnimi pritiklinami. Letni sta^ dion že gradijo, v neposredni bližini pa urejajo še zimski stadion, ki bo obsegal, kakor smo že omenili, ledarno z umetnim drsališčem (60 m x SO m), s pokrito tribuno za 2.800 gledalcev, js klubskimi prostori, z garderobami, bifejem, delavnicami za klube Ljudske tehnike itd. Posebno pozornost posvečajo Jeseničani zimskemu športu, zato bodo zgradili novo;, 60 metrsko skakalnico. Zimski stadion bo služil tudi poleti; na njem bodo uredili 3 teniška Igrišča, ki bodo zmeraj nared za košarko, odbojko ali za gledališke predstave na prostem. Na tem prostoru bo mogoče prirejati tudi boksarske prireditve, telovadne in pevske nastope, razna zborovanja ipd. Načrti so resda zelo obsežni in nič čudnega ni, če kdo podvomi v ostvarjenje le-teh. Vendarle med Jeseničani ne manjka takih, ki bi v realizacijo načrtov ne verjeli, saj je 400 m3 zemlje že odmotane in to tam, kjer nameravajo zgraditi ledarno. Ledarna bo že letos poleti proizvajaLa dnevno po 10 ton ledu, če bo potrebno pa tudi 30 ton. Prostor za u-metno drsališče, ki bo prvo v državi, so tudi že začeli pripravljati in ga bodo hokejisti lahko že to jesen uporabljali. Vse te naprave, potrebne le-darni, n. pr. kompresorji, cevi ipd., bi stale 680 tisoč švicarskih frankov. Deviz ni, je pa neizčrpen rezervoar dobre volje, tako da si bodo Jeseničani z lastnimi proizvodi opremili ledarno, ki jo nujno potrebuje tudi naše gospodarstvo, gostinstvo in izvozna podjetja za le-denje izvoznih artiklov. Jeseničani bodo začeli izdelovati celo hladilne omarice, ki jih naše gospodinje še zelo pogrešajo. Za malenkostno odškodnino si bodo tudi najskromnejša gospodinjstva lahko nabavila led za hlajenje jedač in pijač. S prodajo ledu, t. j. izkupičkom za led bo mogoče vzdrževati u-metno drsališče in vse naprave na tem prostoru. Samo še skromen podatek o tem, kolikšnega gospodarskega pomena bo nova ledarna: razna naša izvozna podjetja so morala plačati lani za led, nabavljen v Beljaku, nad 62 milijonov din. Včasih je ta led toliko časa »romal« do nas, da so se pošiljke sadja, rib, vina ipd. pokvarile. Odslej bodo ta podjetja vsekakor hitreje prišla do ledu in za približno isto količino kakor lani plačala le okoli 10 milijonov din. še pomembnejši objekt, ki ne bo koristil samo Jesenicam, temveč širši okolici, bo javno zimsko kopališče. Za začetna dela imajo na razpolago 11 milijonov din. Lokacija je že določena, kopališče pa bo dograjeno prihodnje leto. Uredili ga bodo za sedanjim kinematografom »Radio«, v neposredni bližini tovarniške kalorične centrale, ki bo kopališče oskrbovala s toplo vodo. V novem kopališču bo bazen 16 X 25 m, skakalna deska, bazen 5 x 16 m za neplavalce, garderobe, prhe, brivnica, slaščičarna itd. Imelo pa bo celo kadi, parno, električno in blatno kopel ter solarij za višinsko obsevanje. Zagotovljeni bodo tudi zdravniški pregledi. V istem poslopju bodo uredili javno pralnico, šivalnico in likalnico z veliko zmogljivostjo. Posebnost teg,a oddelka bo pralnica za dojenčke, kjer bodo mamicam postregli z e~ notnimi in higijenično pripravljenimi pleničkami. V pralnici bodo posebni stroji za velike »žehte« perila iz zavodov in ustanov in posebni stroji za pranje v manjšem obsegu. Del strojev je že na Jesenicah, o-stale pa bodo konstruirali sami. V zimskem kopališču bo poskrbljeno tudi za številne športne prireditve. V pritličju' bo urejeno dvostezno kegljišče mednarodnega formata, s potrebnimi garderobami in sanitarnimi napravami. Sicer pa bo to zimsko kopališče tako urejeno, da se ga bo mogoče posluževati skozi vse leto. Ob zgradbi bo terasa za sončenje. V bazenu nameravajo organizirati razne plavalne prireditve, zato bodo zgradili posebne montažne tribune za okoli 500 gledalcev. Predvidevajo, da bo javno zimsko kopališče stalo nad 150 milijonov din. Pri odločitvi glede lokacije so mislili predvsem na to, naj bi bilo kopališče čim bliže glavnega izhoda diz železarne, tako da bodo delavci takoj, ko zapuste delovna mesta, šli v kopel. (Dalje prihodnjič) Franc Štefe - Miško ROJSTVO KOKRŠKEGA ODREDA Napadi in izdajstvo 23. januarja se je Kokrški četi pridružil Edo Krofel, pleskarski pomočnik s Primsko-vega, kar je pozneje rodilo usodne posledice. Na novo nastajajoča enota jc imela v svojih vrstah mnogo novih in neoboroženih ljudi. Zato se ni mogla spuščati v preveč drzne akcije. Tega ni mogla tudi zaradi hude zime, saj je bilo v dolini skoraj tneter snega, v hribih pa še toliko več. Po takem terenu bi Nemci lahko zelo uspešno zasledovali partizane zlasti še, ker je Krvavec mogb&j zelo dobro obvladati. V času najhujše zime se je četa zalo zadrževala domala ves čas le v taborišču. Preskrbovale so jo v celoti le organizacije OF. Hrano so zbirale organizacije in posamezniki, predvsem v Šenčurju, Vogljah, na Visokem, v Velesovem, Cerkljah itd. Dovažali so jo z vozmi na razna tlo-« govorjena mesta nad vasjo Grad pod Krvavcem. Drugo zbirališči; hrane je bilo pri mlinarju in aktivistu Valentinu Ivokalju na Visokem. Pri zbiranju hrane in drugega materiala je Fronta akiivizirala veliko število članov in pridobila za odpor proti okupatorju mnogo novih simpatizer i ev. S tem je ob samem nastajanju partizanskih enot opravila /do važno politično akcijo. Nemci so kmalu začutili, da na Krvavcu nekaj ni v redu. 2e januarja so dobili od nekega nemškega učitelja iz Stiske vasi na Krvavcu prve podatke. Ta je ponori hodil Vohunit po vasi in kmalu v snegu zasledil stopinje, ki so vodile, proti gozdu. To je takoj sporočil na žandarmerijo v Cerkljah. Takoj nato je več kot 3(M) policistov preiskalo vso okolico okrog Stiske vasi, tja do Sv. Ambroža, kjer so delali preiskave tudi po hišah. O partizanih do tedaj še niso 2" GLAS GORENJSKE izvedeli nič točnejšega, četudi so imeli gosto omrežje žandarmerijskih in policijskih postojank v Cerkljah, Šenčurju, Preddvoru, Kranju, Smledniku, Komendi, Kamniku in druuod. pred Kebetovim prihodom Jože Ropret in Janko Martinjak. 2. februarja 1912 je Cetina patrulja ob nekem opravku v Tržiču likvidirala nemškega vohuna VValteria Klemenca. Nemci niso prenehali zasledovati partizanov. Posrečilo se jim je, da so točno izvedeli, kje je partizansko taborišče. Takoj so se pripravili za veliko hajko. _ Za Zgodnje jutranje ure 2. februarja so pripravili napad. Z vseh strani so pripeljali ogrom- Nemci so i>ožigali slovenske vasi Okrog 20. januarja je obiskal čelo na Krvavcu Alojz Kebe - Štefan. Na posvet)! % boreri so obravnavali razna vprašanja življenja v četi in na terenu, Za političnega komisarja čete je bil takrat postavljen Marijan Rožanc, vodnika obeh vodov pa sta bila že no število policistov in žandarmerije. Mobilizirali so tudi več lovcev, dobrih poznaval cev terena, ki naj bi jim v globokem shegU kaiali pot Prav ti so pravočasno obvestili četo o nemškem načrtu. Slosarje* lanoak iz. Grada je prinesel sporočilo iz doline Fran- cetu Jeriču na Slefanjo goro. ta naprej Janezu Martinjaku k Sv. Ambrožu, slednji pa je še ponoči ob enih pritekel v četo in jo obvestil. Si; preden so Nemci prišli so sredine hriba, se je četa že umaknila s Krvavca nazaj nad Slefanjo goro. Proti večeru je odšla iz čete patrulja proti vasi, da ugotovi pOložaj. Se pred vasjo je naletela na Nemce. Ker so v čeli pričakovali, da se. bo naslednji dan hajka prenesla ludi na območje Stetanje gore, se je že v noči z 2. na 3. februar premaknila pod Sloržič. Okrog 1 ure zjutraj so borci, vsi utrujeni, mokri in premraženi, indegli pri nekem'kmetu v Paš lju. Toda niso še dodobra pripravili zajtrka, ko so že morali spet naprej. Nekdo ji 11 je bil izdal, [mx1 vasjo je bilo že vse 'polno Nemcev. Deta se je umaknila v sneg nekoliko nad vas. Prati večeru partizani niso več čutili Nemcev V svoji bližini. Premaknili so se V bližnjo Dolenčevo kočo pod Sv. Lovrencem, da bi v njej vsaj prespali na suhem. Komaj so določili zasilno stražarsko mesto pred kočo, že je stražar zagledal, kako se Nemci neopazno približujejo koči. Obrnjeni so bili v bele halje in nosili posode 7, bencinom. Nameravali so napasti kočo in jo zažgali. Stražar je brez oklevanja ustrelil na Nemce. Z vseh strani se je nenadoma vsnl na kočo Ogenj iz nešlelib 'brzostrelk i" DUŠk, Na ločo krogel je prvi odgovoril Tiri* Zaletel z. mitraljezom, lakoj za njim pa Milan Rožanc. s skrajno hladnokrvnostjo prisotnostjo duha se je postavil z, drugi"1 mitraljezom naravnost pred vrata in Z ostrimi rafali hitro pripravil pot za umik iz koče. Ta hladnokrvni preboj je rešil partizane grozne smrti v plamenih.' Padle so prve žrtve ž> v koči je ,H! ranjen brane Zupane mlajši, ki je v njej tudi Zgorel. Na umiku je padel Vinko Pur nik, čigar okostje so partizani našli šHNa vsaki mizi je pepelnik, pa ga večina gostov ne vidi ali noče videti. Kar naprej stresajo pepel in mečejo cigaretne ogorke na tla. Kako naj potem držim obrat v redu?! Dostikrat gostje po malomarnosti zažgo prt in mizo! Ali se neki doma tudi tako obnašajo ? Ali morda mislijo, da je v gostilni vse dovoljeno?!« »še vedno je nekaj takih gostov, ki brez vsakega sramu, vpričo drugih gostov pljujejo na tla, čeprav je v bližini pljuval nik.< Nato sem slišal, kako se posamezni gostje spozabijo napram strežnemu osebju, kar je tako mučno. Nekateri pobegnejo, ne da bi poravnali račun. Tu in tam zmanjka pribor, pepelnik in drugo. Nekateri gostje imajo čudovit smisel za razvedrilo. Za zabavo režejo drugim kravate. Seveda to vsem ni po volji. V preteklem letu sem bil v žireh. Tam' sem vprašal tujca, ki je bil na letnem oddihu, o njegovih vtisih. »Veste, je dejal, najbolj me je navdušilo to, kako lepo in prisrčno pozdravljajo tukaj otroci vsakega tujca.« Ker je bilo to prvo, kar mi je povedal, smatram, da je bil to njegov osnovni vtis iz tega kraja. Vendar, ko sem šel po cesti, sem btiil priča, ko neki gost, ki je bil tudi tam na dopustu, ni odzdravil skupini otrok, ko ga je pozdravila. Kot da ni slišal. Ah ni to slabo spričevalo o kulturnosti tega človeka. Mislim, da sta pravilna rast in razvoj našega gostinstva precej odvisna tudi od kulturne stopnje gostov, zato bi želel, da se v tdsku pogosteje razpravlja o napakah gostov in s tem nanje vpliva. J. D. Izletniška točka, ki ima vse pogoje, da se razvije t priljubljen turistični kraj Pred dobrim mesecem smo pisali o načrtih, ki jih imajo Besničani, da urede in olepšajo svoj kraj. Omenili smo velika pripravljalna dela za izpopolnitev cestnega omrežja, predvsem pa napore, da narede iz Besnice priljubljeno turistično točko. K uresničevanju teh načrtov so Besničani že pristopih z vso vnemo. Zelo lepo so uredili dohod k slapu »šumu«. Steza vodi od železniške postaje Besnica, ob levem bregu Nemiljščice, prečka pod slapom to rečico in se povzpne nad slap in pelje mimo njega do tzv. »Besniških toplic«. Slabih deset minut hoda od železniške postaje Besnica in že si v romantični, od človeške roke še nedotaknjeni soteski, pod slapom, od tam pa je do toplic samo še pet minut. Seveda toplice še niso preurejene, saj jih je zob časa močno nagrizel, so pa očiščene vse navlake, ki se je tam nabrala v desetletjih. Zgraditev hotela in dokončna ureditev modernih toplic je še stvar prihodnosti, od nas samih pa zavisi, kdaj bo vse to dograjeno. Čimveč turistov se bo oklenilo Besnice in njenih naravnih lepot, tem preje bodo vsi načrti lahko realizirani. S 1. majem bodo na pol poti) med slapom in toplicami uredili tudi okrepčevalnico, ki bo odprta vsako nedeljo. Za Praznik dela, ko bo nekakšna slovesna otvoritev sezone, pripravlja več delovnih kolektivov izlete k slapu in toplicam. Ko govorimo o prirodnih zanimivostih Besnice in okolice, vsekakor ne smemo prezreti na žalost od prve svetovne vojne sem že popolnoma pozabljen ne podzemske jame pod Rov- Potrebna je pomoči Težave pila t ne „Triglac" Pilarsko tradicijo v Tržiču nadaljuje pilarna »Triglav«. Njeni proizvodi se uvrščajo med najkvalitetnejše jugoslovanske pilarske izdelke. Po njih povprašuje tudi inozemsko tržišče, vendar pa jih pilarna prodaja le doma, saj niti domačih potreb ne more kriti. Vseskozi od osvoboditve je proizvodnja naraščala in v letu 1952 dosegla koUčino 16 ton vsakovrstnih piHarskih izdelkov. Kdor le malo pazna pogoje, v katerih dela maloštevilni kolektiv tržaške pilame, ve, da te uspehe doseza le zavednost, strokovnost in vztrajnost vsega delavstva. Ti ljudje delajo v skrajno težkih razmerah, v tesnih prostorih, lesenih lopah. Nehigieaiično okolje in zastarele naprave jim predstavljajo ogromno oviro pri delu. že leta 1948 so sklenili, da sedanje podjetje preselijo v nove, večje prostore in ga nato razširijo in temeljito preuredijo. Takrat je pričela gradnja novega poslopja. V začetku nikakor ni mogla z mesta. Odločilni činitelji se dolgo niso mogli zediniti, ali načrt ustreza potrebam ali ne. Kasneje je primanjkovalo denarnih sreid-stev, pa tudi delovne sile. Ves čas je bilo mnogo zaprek, nerazumevanja in zamude časa. Gradnja je vendarle počasi napredovala. Potem je spet manjkalo denarja. Tudi danes ga ni dovolj. Zato letošnji družbeni plan tržiške občine ne predvideva nobenih investicij za dograditev poslopja, ki je po zaslugi Ljudskega odbora mestne občine sedaj že v tretji fazi. Če bi hoteli, da se podjetje vseli v novo stavbo in tam prične z obratovanjem, bo treba še postaviti ves pod, dokončati ohišje za transformator in napeljati vodovod ter zunanjo in notranjo električno instalacijo. Komur je znan težaven gospodarski položaj tržiške pi-larne, ta ve, da podjetje samo ne bo kot tej težki nalogi, saj kolektiv le za ceno skrajne požrtvovalnosti lahko izpolnjuje svoje proizvodne in finančne obveznosti do države. Tudi poslopje samo še ni dovolj. Podjetje je treba razširiti in modernizirati. Potrebni sta dve ncvi peči za žarjenje in kaljenje. Pri današnji carinski tarifi bo to velik strošek. TixLi sicer bi bilo treba temeljito obnoviti in reparirati strojni park. Sredstva, s katerimi podjetje razpolaga, niti izdaleka ne morejo zadostovati za temeljito preosnovo. Ljudski od/bor mestne občine je iz finančnih prispevkov tr-žiških podjetij dovolj pomagal v gradnji novega podjetja. Tudi Okrajni ljudski odlbor ;*'e v letu 1952 obljubil, da bo pomagal z denarnimi sredstvi, vendar se ta obljuba do sedaj še ni uresničila. Delavni pogoji so nevzdržni, že leta 1950 je Okrajna inšpekcija za delo zaradi nehigienič-nosti prostorov nameravala u-staviti obratovanje. Razširitev podjetja je nujna tudi za splošne koristi našega gospodarstva. Pilarske izdelke danes v veliki kc4ičini uvažamo in zanje plačujemo precejšnja devizna sredstva, če bi se podjetje vselilo v novo poslopje, bi lahko povečalo svojo proizvodnjo za 6 krat in še več in tako precej ublažilo veliko povpraševanje na tržišču. nikom. Prav do prve svetovne vojne je bila ta jama zelo obiskovana. V njej so krasni kapniki in zato bi bilo prav, da se ta naravna lepota spet »odkrije«. Razen tega je Besnica izhodišče za številne izlete v kraje, znane po svojih zgodovinskih spomenikih m naravnih krasotah. Tudi z gradnjo ceste železniška post. Besnica—Besnica so že pri čeh. Ko bo cesta zgrajena in prihodnje leto podaljšana še do Podnarta, bo predstavljala glavno prometno žilo na desnem bregu Save. v Šoferji in pijača V zadnjem času je bilo v radovljiškem okraju več težjih avtomobilskih nesreč. Za večino teh nesreč so krivi vinjeni šoferji. Ljudje se upravičeno zgražajo nad tako očitnim razsipanjem družbene imovine, saj gre škoda v milijone, razen tega pa je ogrožena varnost prometa. Izrazit primer skrajne malomarnosti pri opravljanju svoje službe je primer Karla Begu-ša, šoferja tovarne »Plamen« iz Krope, ki je bil zaradi ogrožanja varnosti prometa že večkrat kaznovan, sedaj pa spet čaka na sodbo — ki bo gotovo ostrejša kot dosedanje — ker je pretekli mesec zakrivil težjo prometno nesrečo. Ko je s težkim tovornim avtomobilom prevažal deske razdrte barake iz Dražgoš v Kropo, je zaradi pijanosti za krmilom zaspal, samo seibi prepuščeno vozilo pa je strmoglavilo v dolino in se večkrat prevrnilo, človeških žrtev sicer ni bilo, čeprav sta bila na avtomobilu še dva delavca, le šofer je dobil lažje telesne poškodbe. Materialna škoda pa je ocenjena na pol milijona dinarjev. Ko so v medicinskem institutu preiskali šoferjevo kri, se je pokazalo, da je bil šofer močno vinjen, saj je bilo v njegovi krvi koncentriranega 2,49°/o alkohola, medtem ko je skrajno dopustna mera le 0,5 procenta. Del škode, ki je na ta način nastala, bo sicer moral povrniti šofer — seveda vprašanje je, kdaj — ostanek pa bo moral prav verjetno doplačati kolektiv. Zato bi bilo prav, da podjetja bolj pazijo, kaj delajo in kako žive njihovi šoferji. dcfUsuite so ga v Begunje, kjer so ga kasneje ustrelili kot talca. Ob napadu je izginil Eko Krofelj. Sele kasneje se jo ugotovilo, da je takoj po bilki odšel v Kranj na Gestapo. **st:inki hunkarja obveščevalno službe Kokr-MtBffa mlreda v pobočju Javorja nad Sv. Ano Četa je doživela svoj ognjeni krst. Mogli "i reči, da ga je dobro opravila, če pomisli" f,1(>, da so jo sestavljali večinoma hiovincl '"''•z kakršnih koli vojaških izkušenj, in da " bila vrhu vsega še izredno huda zima. Težak položaj, v katerem se je četa /" je že ol) prvem napadu očistil ' ^'";>ie. Nekateri so obupali in odpadli W so vzhajali, jekleneli iti sprejemali [" sredo nove in nove borce, (( ftfOla seveda ne moremo sleti med MVCe. Kakor bomo kasneje videli, j< 1- n jene drugi ,' svo- (Otnenjenega omuli-pri.šel T. Partizane s čisto določenimi nameni.) £y> je iz čete na Visokem pobegnil l'c Jož.e Ropret, bivši jugoslovanski vod oficir. S seboj je odnesel tudi puško s 50 naboji. Za njim so pobegnili še štirje. Položaj v četi je bil s tem Nemcem dodobra poznan, zalo so še naprej kovali načrte, da za vsako ceno še pred pomladjo uničijo četo. Vedeli so, da spomladi, ko skopni sneg, s partizani ne bodo imeli lahkega posla. Za nekaj časa je morala Kokrška četa izpremeniti svojo taktiko: razdelila se je v 3 grupe. 1'rva, ki jo je vodil vodnik Janko Martinjak, se je zadrževala y Polici, kjer je uživala močno oporo pri kmetu Kvedru. Druga grunfl je odšla pod vodstvom Janeza Zlalela v Trboje h kmelu Roglju. Tretjo skupino je vodil Milan Rožanc na sektorju pod Šmarno goro. Tako so Nemci izgubili sled. Se preden se je četa razdelila, se ji je pri Valentinu Kokalju na Visokem pridružilo več novih borcev, ki so 'prišli preko Save iz Cankarjevega bataljona, brane Šiška iz Kranja, Ivan Zupane s Primskovega, Alojz 1 trovat iz Begunj, Karel Kravcar iz K rižev in neki Svagelj. Četa je spet Štela \\\ mož. Vsi novi borci so prišli skozi Šenčur s pomočjo Antona Stefeta. On jih je tudi pripeljal. Takrat je stanoval pri družini Valentina Kokalja in pri sosedu Ledrarju na Visokem in si zdravil rane, ki jih je bil dobil v Poljanski dolini. Pri Kokalju je bila stalna partizanska javka. Tam se je s komandirjem čete Pečanom sestajal tudi tovariš Tone Dolinšek. 19. februarja je pripeljal Stane Pečan na javko k Antonu Stefelu v Šenčur nekega novinca iz Tržiča. Kden od borcev iz Ko-krške čete ga je potem prišel iskat. 22. februarja se jima je pridružil še 1(5 letni Janko Pipan, sin sekretarja tamkajšnje celice. KI'S. Komaj so prišli iz vasi. Jih je 'napadla nemška pahulja. Novinca iz Tržiča Je ranila in ujela, druga dva partizana pa sta se umaknila, ("lez nekaj časa so novinca ustrelili kol talca. Prav v ta čas najtežje situacije sodijo tudi velika izdajstva v Kranju in okolici, ki so osvobodilnemu gibanju prizadejala ogromno škodo. Izdane so bile skoraj vse organizacije OP in KPS. Izdajalec Kunierdaj in še nekateri drugi so povzročili številne aretacije naših aktivistov. Gestapu se je posrečilo odkriti več kot 250 članov terenskih organizacij. Kdor se ni takoj umaknil, je bil aretiran. je vračal po stranski stezi v vas na nek sestanek, so ga pripadniki nemške žandarmerije nenadoma napadli in ujeli. Odpeljali so ga v Kranj in kasneje v Kamnik, kjer so ga nečloveško mučili. Crhnil ni niti be- —j Skica prvotne oblike čevljarske delavnice Kokrškega odreda nad Počivalom nad Tržičem Zaradi izdajstva so Nemci 21. februarja zjutraj ob 5. uri obkolili tudi hišo, v kateri sta stanovala Anton Štete in njegov sin brane. Našli niso nikogar, ker sta bila že oba v ilegali. Ko se je Anion Štele tri dni kasne- sedice. Po neznosnih mukah si je sam vzel življenje. (Se nadaljuje) GLAS GORENJSKE 3 SPOMINI NA SLAVNE DNI Besedilo ali izgovarjava 26. aprila 1943 so se sestali ferenca SKOJ-a za Gorenjsko, gka razstava, ki bo prikazala na Martinj vrhu delegati vseh Prinesla je bogate plodove. V udeležbo gornje Selške doline Rad bi pojasnil bistven ne- šibkejša točka in najbolj za- »človk« namesto »človek«. V gorenjskih SKOJ-evskih orga- daljnjem toku bojnih let je go- v narodnoosvobodilnem giba- sporazum o nekem važnem, na- ostalo področje dela igralcev v resnici pa sem zagovarjal r renjski mladi rod neštetokrat nju. Razstavljeni bodo predme- čelnem in za sodobno gledaJdi- PG. Trudimo se, da bi to po- nekaterih konverzacijsklh pri-pokazal, da" je vreden imena ti, fotografije in dokumenti, ki ško ustvarjalnost vobče kar pravili. — A to nima prav no- zorih sodobne drame stavek (n. Titove mladine. pričajo o neštetih junaštvih in programatskem vprašanju; sa- bene zveze z vprašanji stiliza- pr.) >Lahko pridete noter!« V nedeljo poteče 10 let od trpljenju, o žrtvah in zmagah mo zato tu javno odgovarjam cije dialoga, tabora besed in namesto stavka >Zdaj že sme-prve pokrajinske konference, prebivalstva Železnikov, Mar- na zadnji odstavek B.-jeve kri- stavčne gradnje, o čemer sem te vstopiti!« ali »Bi rekel, da Mladina kranjskega okraja si tinjvrha, češnjice, Zalega loga, tike; drugače nebi polemiziral, govoril v omenjenem ekspozč- si se spet napihnil, a?« name-je ta dan izbrala za svoj praz- Sorice, Podlonka in drugih ker ne čutim prav nobene hu- ju. Tista pripomba je bila na- sto papirnatega »Sodim, da si nik. Odslej ga bo proslavila tamošnjih naselij. de misli ali prizadetosti niti men jena avtorjem, prevajalcem zopet postal prevzeten, mar vsako leto. Za nedeljo tečejo Kot poročajo, bo za ta dan zase. niti za ustanovo. In dramaturgom, ne pa igral- ne?« samo še zadnje priprave, ki jih obnovljena tudi tehnika Go- Prijatelj B. namreč ni prav cem in lektorjem. Samo toliko — da bodo poj- vodi iniciativni odbor pri' občin- renjskega vojnega področja v razumel moje vmesne pripom- En sam zgled: B. mi tako- mi jasni in razumljivo razme- neposredni bližini Martinj vr- be o slogu in jeziku v moderni rekoč očita, da načelno zago- jeni tudi nestrokovnjakom, ki ha, tako da bo lahko na ogled dramatiki (»Pota moderne dra- var jam izreko »pejmo« name- bero najine članke, vsem gostom ki se bodo ude- me«, Naši razgledi LT/7, ekspo- sto »pojmo«, (»pojdimo«) ah H. Grli«. V soboto zvečer bodo prišle v ležm p&omembne proslave. ze na razčlembeni vaji za Železnike patrulje nakar bo ob Pro^ava M K ie ;bo udeJ[|6_ »Tramvaj Poželenje«). Niti jaz, ^°rn^^.k^J?lSIK> S4ak^ »iti kdorkoli v PG nikdar ni okraja, — in ne samo kranj- skušal »iz nuje napraviti vr-skega!— bo lep uvod v razgi- bno«, niti nisem »tem igral- V nedeljo dopoldne ob deve- bano kulturno-umetniško in te- oem na razčlembeni vaji doka-tih bo na Martinj vrhu zbor lesnovzgojno dejavnost mladin- zoval nepotrebnost župančiče-preživelih delegatov prve po- skih organizacij v maju, »me- vega odrskega govora«, kar bi skem komiteju LMS v Železnikih. red. Sodeloval bo SKUD mladinski pevski zbor. in Pevski zbor „Emil Adamič" nas je obiskal Prijetno sem bil presenečen, zbor dela. Pri težjih kompozi- krajmske konference SKOJ-a. secu mladosti«. Že v prvem te- bilo — mimogrede povedano - kQ ^ y Qedeljo ob pol enaj- cijah, kot n. pr. pri Lajovče- Oor^nivkP.r« .„in^ Na kr»Ju. kJer F bila, bodo dnu maja bo, kakor smo že po- razvodno celo že ob natančnem dopoldne stopil v domala vem >Lanu«, je bilo čutiti nest Gorenjskega vojnega področja odkrili spominsko ploščo. Oko- ročali, mladina šenčurjanske branju objavljenih odlomkov, ^SL. T^ZZ, h™™ P-,,™™* v fc^»rk»v*, v^aT. t. Zasilni izhod iz tehnike ijcimi wu,umW, polno dvorano Sindikal. doma gurnost v izvajanju. Vendar to liške šole bodo nastopile s občine priredila celo vrsto na- temveč sem govoru o nečem v Kran]-U Ko sem namreč pred ni kvarilo splošnega vtisa pri- nizacij in se pogovorili o ude- skupnim kulturnim progra- stopov. S svojim programom je aocela dmgem: o s^istiKi daa- dnevi bral ^ iepaku, da bo v reditve. Več ugovorov bi za- ležbi mladih komunistov v Na- mom. Pel bo pionirski pevski lahko za zgled drugim vaškim l0G,a. ki se poslužuje tudi »ne- ned,e)lio dopoldne koncertiral v služila glasovna sestava" zbo ---- pravopisnih« besed, žargona in p,^^!, ^guua u K pevski zbor »Emil A- ra. V njem namreč prevladu- slanga, zasti pa (to sem celo j ^em neh^ . jejo ženski lasovi medtem ko poudaril ) o besednem redu, o na'propadlo uteratoo ma- so moški, predvsem tenorji, strukturi govorjene namesto pisane besede. Nikakor pa ne gre tega zah- rodnoosvobodiilnem boju in o zbor. Sledilo bo rajanje. Popol- osnovnim organizacijam LMS tem, kako bi v borbo pritegnili dne se bo svečanost spet pre- Seveda bomo pa še videli, čamširše plasti vse mladine. To nesla v Železnike. Itako bo svoj program tudi u- je bila prva pokrajinska kon- V nedeljo bo odprta spomin- resničila. To ni samo občinski praznik Obletnica osvoboditve Begunj Pred IV. kongresom Sociali- častili spomin padlih talcev. Za letošnji praznik so pii- v^ečne1S^S^siV v PG^" stične zveze delovnih ljudi Ju- Obiskali bodo še grobišče na pravljene lepe fotografije Be- rxOTiisIdte celo iaz' — pravdo goslavije so bile po vseh ob- kazniiniškem vrtu in tudi tam gunj, bivše kaznilnice in gro- £ro vemo da ie rx>trebna »či- činah konference delegatov iz položili vence k spomeniku. Ob bišč v Draei in na kaznilni- <*+n n-oc, ' . w__. «— osnovnih organizacij OP. Na li. uri bo glavna^lava na iSn vrtu.^Laf oo^sS- ^Y ? ,JVT S^r^0 eni ta^koferenc. v Begunjah, prireditvenem prostoru, nakar DL. je izdal tudi spominske ™1 «tZ in nSodt j^SopU fuSEŽ**« ^«J^S*VT^-" so sklenili, da bodo odslej vsa- bodo nastopni člani begunjske- značke, ki predstavljajo vrata io « ToJ tvoril sm r,Tw, , f3^^11 I^HJ: tw 1^,7^^«, i~L kega JL maja praznovali svoj f .Parana« in gasilskega zapora, nad^aterinifura kaže ^VSSeS Tsz£* S£ fn^uju^ * *** ^ j S X ?5S "pokS" občinski praznik. društva. Popoldne bo drug te- pol treh. Ob tej uri so se 4. Q nj€nih konverzacijskih šesta- Navdušenje s katerim je ob- kako široko je polje kulSr Na ta dan so leta 1945 borci lovadm nastop. Sledilo bo ljud- maja 1945 vrata za vedno od- i0ffično je da zahteva «^ t™ Katerim je od- *a*o ^ko je Kokrškega odreda pregnali iz sko veselje s plesom. prla. Begunj okupatorjevo vojsko in iz proslulega gestapovskega r, zapora osvobodili 680 zapornikov struktura stavka, ki ga je tre- Hhki. ba pn pisanju in prevajanju z£ sestavljajo u€itelji m Tudi v Cerkljah so bili pev- SSS? ™Lfn^T^ Profesorji iz vseh krajev Slo- ci lepo sprejeti. Dvoranah- veni je. Vsaka dva meseca se družnega doma je bila nabito zberejo za dva — tri dni na polna in občinstvo je hvaležno vaje in ko našt udira jo pro- sprejemalo toplo domačo pe- tevka spravljati v zvezo z vpra- gram, gostujejo z njim širom sem. Učiteljsko vodstvo in vod- po Sloveniji. Nastopa v Kra- stvo gospodinjskega tečaja v nju oziroma v Cerkljah sta bi- Cerkljah (s to prireditvijo in la šele med prvimi, nedvomno z gospodinjsko razstavo, je bil pa med najuspelejšimi doseda- zaključen gospodinjski tečaj), Obletnica osvoboditve Begunj ni samo občinski praznik. Na tisoče poštenih, svobodoljubnih in požrtvovalnih delovnih ljudi z vse Gorenjske je šlo skozi begunjske zapore. Na stotine partizanskih borcev, aktivistov, ilegalcev, borbenih članov Osvobodilne fronte je med okupacijo pustilo v Begunjah svoja živjenja. Zlokobna beseda »Begunje« se je v letih zmag in trpljenja kakor mora vlegla na vso Gorenjsko in neznosno težila slehernega človeka. 3. maja 1945 je Kokrški odred pregnal to moro. Na predvečer zmage, ko smo slišali za osvoboditev talcev, je vsa Gorenjska prosto zadihala in sklenila, da bo iz Begunj napravila svetišče Narodnoosvobodilnega boja. Begunjske množične organi-zacjie so v pripravah za letošnjo proslavo resno prijele za delo. Občinski praznik bodo letos praznovali 2. in 3. maja. V soboto zvečer bodo po vsej okolici goreli kresovi. V Begu-njih bo akademija. Uprizorili bodo enodejanko »žrtvam«, sledile bodo recitacije in pevske točke. 3. maja zjutraj se bodo na prireditvenem prostoru zbrali občani in gostje. Nato bodo od. šli na grobove v Dragi in po- Na Okroglem V nedeljo, 19. aprila je bila pri /n;mi jami na Okroglem pri Kranju spominska svečanost ob cnajstletnici herojske smrti 12 pripadnikov Kokrško tete. Zbralo sc je 2000 ljudi, U so se poklonili padlim tovarišem. Prisotni so bili svojci vseh padlih. O poteka in pomenu bitke fe govoril tov. Ing. Janez Perov Zaslužijo jauno kritiko/ S partizanskega tabora v Begunjah 11. maji 1952 v Kranju sprejemalo udejstvovanja naših prosvetnih moderna retorična tirada drug vsako pesem, je zgovoren do- delavcev, ki se ne smejo zapi- slog kot vsakodnevni pomenek, da je prireditev prav lepo rati samo med ozke stene učil- a zopet drugačnega kot Can- ugpela. Pevovodjd Jožetu Gre- nic, marveč morajo ponesti karjeve jezikovne umetnije ali gorcu je vsekakor uspelo ostva- kulturo med najširše ljudske Shakespearova poezija. ^ti soliden in discipliniran ko- množice.' Sami prav dobro vemo, da je lektiv. Seveda je bilo tu in tam dikcijska tehnika (ki ni toliko čutiti, da manjka glasovne vprašanje pravorečja ali dia- skladnosti, kar pa spričo tako lektov, temveč v prvi vrsti redkih vaj ni nič čudnega. Tu- vprašanje pravilnega uporab- di repertoar pesmi je bil p»i- Ijanja govornih organov) naj- lagojen pogojem, pod katerimi Pod tem naslovom smo čutali 28. marca t. 1. javno kritiko delovanja IZKUD-a »Jože Rozman« v Smledniku in upravljanja doma. Ker je iz članka Pred desetimi leti so se d vi- več sto zamejskih Slovencev iz razvidno da pisec zelo dobro gnili sinovi Pece in Drave k Slovenske Koroške. Dolžnost ^lo presvete, smatra- oboroženemu uporu. Pod po- nas vseh, ki nas vežejo sporni- mo da njemu nismo dolžni od-veljstvom Staneta Rozmana so nI na Koroško, je, da bo ta govora, pač pa javnosti. 3. aprila 1943 osvobodili Meži- proslava mogočna manifestne!- Glede preureditve prosvetno-co. Letos 1., 2. in 3. maja se ja. Iz Kranja in Jesenic vozita ga doma smo ponovno vpraša-bodo udeleženci teh zgodovin- v nedeljo posebna vlaka preko n. za. svet strokovnjake. Dosluh dogodkov sešli na proslavi Celovca. Informacije dajejo tu v Mežici, na katero bo prišlo ristična društva. i.—3. maja osi u Mežico/ Smo v času priprav na proslavo obletnice ustanovitve Kokrškega odreda. V Goricah z vso vnemo pripravljajo prosto- VRATA SO SE ODPRLA... Pripovedovanje udeleženca ko povedal, kaj vse so izražali veseli obrazi izmučenih zapor-rukov, ko so se odpirala vrata celic, druga za drugimi! — Za čustva takrat nismo re za glavno slavje, drugi spet staneta pr^ja, na- pustiti. Begunjski gestapovci zbirajo gradivo iz zgodovine te ^ol%lia „ „Hnm,^^^- So oklevali, poljski žandarji pa bneli časa. Pred nami je bila enote, zlasti o njenih prvih akcijah. Menil sem, da ne bi bilo napak, če bi se spomnili tudi enega njenih zadnjih dejanj, daljnje s pripovedovanjem: — Bilo je ravno prvega maja popoldne. S komandantom Stanetom sva bila v Srednji usti še, ker se ga bo čez te- ,vasi. Od nekod je prišel kurir den spomnila vsa begunjska s sporočilom, naj le pričnemo so bili povsem zagrizeni. Niti na dvorišču ogromna skupina slišati niso hoteli o vdaji. Mi oboroženih gestapovcev, nas pa smo ves čas grozili, da jih bo- je bilo le 22! Tovariši, ki so mo brezobzirno štrli, da nas je odklopali celice, so zagledali štiri divizije in da smo že pri- precej znanih obrazov. Izbrali pravili kombiniran napad z ar- so nekaj prekaljenih zaporni občina na svojem prazniku. Začeli smo obkoljevati Bogu- ^ letaMvom ^ reSI)Jcl j«,^ jj^ hitro oborožili in tx> Trlejev France se je v so- nJ&- Uporabili smo vso razpo boto popoldne ravno odprav- ložljive sile. Celo vsi kurirji ljal na delo, ko .sem prišel v so odšli na položaje. 2. bata- pa nas je bilo dosti premalo, stavili na stražo prod Nemci, Težke oborožitve sploh nismo ki so takrat že odlagali orožje, imeli. Za vsako ceno smo mo- Vse je šlo gladko. Z novim o- oboroževah Srednjo vas pod Dobrčo in ga Ijon se je razporedil ob Roch- ^ vzdržatl ^ položaju. ostre rož jem so .se oboroževali za presenetil. Ko sem mu povedal, nah 3 bataljon pa od Dobrče odbijali pri Rodi- boj sposobni zaporniki in že da bi rad zvedel, kako je bilo proU W- Pod ^^3^ 3« nah/nad Otokom, »v gmajni« so morali v bitko takrat, ko je Kokrški odred bil naš tenki obroč zaključen, osvobodil Begunje, se mu je Tako so bile obkoljene Begu- razjasnil obraz in veselo je pri- nje z zapori in gestapovsko in in ob Dobravi. v »gmajni« in na Dobravi Takrat nam je pomagalo je bil mongolski pritisk že ta čel pripovedovati, še prej pa policijsko postojanko ter Polj- naključje. Malo prej smo Nem- ko narasel, da se je obroč za-^v^u *» če, kjer je bila nemška žan- cem zagrozili z letalstvom in majal. Tudi - Kakšen Kokrški odred ne- darmerija. S pomočjo begunj- že so se na nebu pojavili »ti. spremljevalec sta odhitela tja. ki' Bilo nas je za cele štiri di- ske aktivistke Cvllejeve Ka- tovci«, jugoslovanski lovci, ki Mongoli so srdito napadali, vizije- Celih 22 mož nas je tre - tetke smo dobili stik z so takrat ravno napadali nek Partizani so se morali hitro bij0> odrezano gestapovsko posadko nemški transport ali kaj. Prav nič nisem razumel, pa hi pričeli s pogajanji, mi je kmalu pojasnil: Bila so v stanovanjski vili ski koanand;int je izjavil, da Veš, takrat je bil 1. ba- Voglarjeve žage. Tam so bili predaja sebe in vso postojanko £Ilj^<^5Sn^~uđe1» se jtaljon Kokrškega odreda na komandant Stane Prezelj, ko- z zapori. Po dvodnevnih poga- .ipovco in 1>0iiclste umakniti. Ta hip so ix.lcoii.stili nemški žandarji iz Poljč in hl-» B&B&S****"- tro izginili nekam proti Radovljici ali Lescam. Partizani so Tako jo begunjsko občino zapustil zadnji okupator. Trlejev France pa še nI končal s pripovedovanjem. Pravil šek. Z ubranimi otožnimi in štajerskem. Tukaj sta bila le rnisar Zvonko, namestnik Bo- janjih je 4. maja skupina 22 2. in 3. bataljon, četrtega pa, hinc, načelnik štaba odreda partizanov z zastavo prišla do kot veš, sploh ni bilo. Nemcem Boris Globočnik, Planine in šo glavnih vrat zapora. Odprli, so tedaj potekali zadnji oku- nekateri drugi. Trlejev France so se in na cesto je stopil patorski dnevi. Beli so se ka- je §e\ po t|va nemška funkclo- nemški komandant. zali, kot da hočejo vztrajati do narja prea vrata zaporov in ju _ Hitro smo postavili nekaj ml je o nadaljnjih bitkah, ki konca. Nemci tudi. Cez Gorenj- vodu na kraj pogajanj. »used, ker še nismo vedeli, ali jih jo vodil Kokrški odred v sko so se valile reke« pob»sne- ^ Nemcl nlkakor ni_ morda Nemci le ne pripravlja- kratkih a hudih zadnjih dneh so hoteli vdati. Položaj parti- jo kake zahrbtnosti. Vse se je vojne, potem pa je pogovor zanskega obroča je bil sila te- hitro odvijalo. Bili smo vsi na- zašel na prva leta partizanstva žak. Spet in spet so nanj pri- P«ti. Bilo je točno pol treh, ko ln če bi hotel napisati samo tiskali od zunaj in poizkušali so se odprla vrata, ki peljejo to, kar mi jo tisti večer pri partizanski in i pesmimi je nastopil i>cvski zbor Kulturno-imietniškega društva »Dobrava« iz Naklega. Učenoi osnovnih šol iz Naklega in Kranja ter dijaki I. in II. kranjske gimnazije so lepo deklamirali. Selo pretresljiva je bila zborna reeitaeija gojeneev Tekstilnega tehnikuma iz Kranja. Skupvjl grob je bil narav- lih zveri. Na poti proti obmejnim prelazom so se ustavljali ln še v zadnjih dneh pobijali in požigali. Pretila je velika nost zasut s cvetlicami. Po sve- .nevarnost, da gestapovci pobi čanosti na grobu so si navzoči jjejo tudi G80 političnih zapor še ogledali jamo. priti na pomoč odrezanima po- z dvorišča v glavno poslopje, povedovnl o partizanih v Sred- ;' '' • J ",' ta« olovala k velikonočni spovedi v sosednje mesto, kjer je, kakor veš, katoliška občina; potem je skrbi izpovedovala samo še svojemu možu. Na poročno jutro je oče Jožef položil predme na mizo dve. mošnji, večjo s starimi barskimi trojačami in manjšo, polno kremniških tolarjev. „Po tem nisi nič vprašal, Pavel!" je dejal. „Toda tako povsem siromašna moja Lizi vendarle ni prišla k tebi Vzemi tole! Jaz tega odslej ne, potrebujem več." To je bil prihranek za največjo silo, o katerem je nekoč govoril moj oče, in zdaj ga je dobil njegov sin pri obnovi svojega podjetja čislo o pravem času. Seveda j« Li/.in oče izročil s tem vse svoje premoženje in Samega sebe zaupal skrbi svojih otrok; toda zalo ni držal rok križem; snet je poiskal rezbarske nože in sc izkazal koristnega pri delu v delavnici. Lutke in oder smo v zaboju spravili na podstrešje stranskega poslopja Samo ob nedeljskih popoldnevih je prinesel dol v svojo izbiOO zdaj to zdaj ono, pregledal žice in Členke in snažil ali popravljal to ii ono. Tedaj je slal zraven lijeka stari Henrik in poslušal, kakšno usodo je doživela ta ali ona lutka, od katerih je skoraj vsaka imela svojo zgodbo; da, kakor smo tedaj zvedeli, j1' ''i' tisti, tako učinkovito narejeni .lurček, nekOC celo snubaČ za Svojega mladega izdelovale;«, ko je snubil l.i/.ino maler. Časih sla zaradi boljše ponazoritve tega ali onega prizora spravila v gibanje tudi žice; l.i/.i in jaz sva večkrat stala zunaj pri oknih, ki so iz /(>" lene trate že kar prijazno gledala na ttVO^ rišre; toda stara otroka notri sla bila navadno tako poglobljena v igranj«', da sta gledalca Opazila šele ob najinem ploska-nju.