pE/p/m
TIENTSIH
HANK/NG
SHANGHAf
Poštnina plačana v gotovini
DRUŽINSKI TEDNIK
>*	x	u
j	Se	noben filozof ni	rekel, da bi	E
j	se moral kateri narod iz ljubez-	■
j	ni	ali spoštovanja	do drugega	:
\ naroda odločiti za smrt. :
a	m
-	Fr. Palacky,	:
!	češki	zgodovinar	■
•	(1798—1876)	■
r	m
  .......
Leto XI.
Ljubljana 22. junija 1939
štev. 25 (505)
»DRUŽINSKI TEDNIKc
(uhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v LJubljaai. Gregorčičeva ulica St. 27/111. PoStui predal St. 845. Telefon St. 33-32. Račun poštne hran. ▼ Ljubljani St. 15.393. • Rokopisov ne vračamo, nefr&nkiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti *a 3 din snamk.
NAROČNINA
lU leta 20 din, */* leta 40 din, vse leto 80 din.
V	Italiji na leto 40 Ur, v Franciji 70 frankov v Ameriki 2•/* dolarja. Drugod sorazmerno — Na ročuino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in Širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:	I
5	,Tg
: Tatvina	slike »Mone	lise«	j
iz pariškega Louvra
(Gl. str. S)	■
j	,	s
••■■■■■«*aaMaaaaaa«Baaaiaaaaaaa■■■■■■«■■■■■■■■■■■••■•>■■■?
V	Ljubljani, 21. junija.
Ob istem času, ko je šel francoski generalisimus Gamelin v London, je obiskal svoje angleške prijatelje tudi Kerillis, znani desničarski poslanec solastnik protimonakovskega lista »Epoque«. Tam se je sestal z Duffom Cooprom, Churchillom, Edenom in Halifaxom in obiskal tudi več drugih Prijateljev, ljudi, ki sicer ne stoje v ospredju političnega dogajanja. Eden izmed njih, star angleški bogataš, se Je sredi pogovora o razvoju mednarodnega političnega položaja obrnil do svojega gosta z nepričakovanimi
besedami:
"Ali želite, dragi gospod Kerillis, da vam izdam skrivnostni vzrok političnega somraka, ki ga opažamo pri das? Spomnite se samo, kako in kdo le zgradil ta neizmerni britanski im-Perij, imperij, ki je danes ogrožen na Vseh morjih in na vseh celinah. To 5° bili celi rodovi siromašnih Angle-Zev, pregnanih iz domovine, ki jih ni mogla več rediti, in so se zato drug Za drugim vrgli v osvajanje Novega 8veta. Brez upanja v vrnitev so po-fidmni možje dali slovo svojim domovom, zapustili očete in brate in mesece in mesece jadrali po morjih, dokler niso pristali na obalah daljnih dežel. Tam so se morali boriti na ‘jvljenje in smrt s sovražnimi doma-mni, z nezdravim podnebjem, z neštetimi drugimi stiskami in težavami. Vi-d)te, ti divji pustolovci, ti čudoviti Pionirji so ustvarili naš imperij. In ja imperij je treba danes braniti, a 1° bo morda težje, kakor smo ga gradili.
»Naša nesreča je, da tisti, ki imajo nalogo braniti naš imperij, niso ^eč nekdanji lačni, za vse odločeni Angleži, ampak Angleži, ki so bajno °bogateli od dela in žrtev svojih Prednikov; da • so to siti Angleži, ki žive od skakanja ali padanja tečajev ??. borzi in mislijo, kako bodo prebili svoj dopust na Spitzbergih ali v Cannesu. Vidite: jaz, zelo imovit bur-zuj, vam povem: vsa naša drama je v tem. Naša veleburžoazija drhti pred možnostjo vojne. Zato je pripravlje-oa na vse mogoče popuščanje na rovaš imperija, da reši vsaj trohico svojega udobstva. In zato stojimo da-aes pred usodno krizo vodilnih slo-lev, še več, pred socialno krizo.«
Te besede smo brali v Kerilliso-vem uvodniku pariške »Epoque« dne ’?• t. m.
Tientsin ne pomeni začetka konca. Tientsin je samo člen v verigi. Gor-nje besede starega angleškega bogataša mu dajejo samo psihološko ozadje, ne pa tudi stvarnega.
Japonci bi radi Angleže izrinili iz Azije, to vsi vemo. Vprašanje je le: zakaj ravno ta trenutek?
Poglejmo, kaj vse se »ta trenutek« dogaja drugodl
Najprej: kočljiva pogajanja z Ru-sijo. Potem: dogodki na Češkem in Slovaškem, napetost v Gdansku. In hazadnje: nesreče ameriške, britan-ske in francoske podmornice. Torej samo stvari, ki gredo bolj ali manj »na živce«. In na živce naj gre tudi blokada tientsinske britanske koncesije.
To trditev naj pomaga podpreti tale premislek:
Tientsin je edino pomembnejše mesto na Kitajskem, kjer Američani nimajo svoje koncesije. Če so si Japonci izbrali to mesto za svoj prvi večji napad na Angleže, tega niso storili tjavdan. Vedeli so: Angleži se hm ne bodo upali prej postaviti po fobu kakor tedaj, ko bodo imeli na svoji strani ne samo FršSCozč, um-Pak tudi Američane. V Tientsinu to-rej ne. Tientsinska blokada utegne Japoncem prinesti bolj ali manj upoštevanja vreden uspeh, nikakor pa ho vojne z Angleži. A brez vojne Japonci ne bodo Angležev pregnali 'z Azije.
“ri v Tientsinu so torej samo člen v verigi dosedanje japonske politike nasproti zahodnim velesilam, he pa začetek dejanskega konca an-Bleškega gospostva na Daljnem Vzhodu. Zato bodo Japonci imeli od nje v glavnem samo moralno korist — *er smemo skoraj z gotovostjo pričakovati, da bodo Angleži na koncu 'e odnehali — Angleži pa v prvi vrst' le moralno škodo.
Takšni škodi so se Angleži zadnja jeta že privadili. Zato ji lahko gle-‘mjo hladnokrvneje v oči in trezneje Ptesojajo okoliščine, ki jim še pred Pekaj meseci ne bi bili videli do dna. “no je pa tole; Japonci naj odvrnejo angleško pozornost od Evrope.
Tientsin na videz v ospredju
Angleži pravijo, da se ae dajo fzmamiii na Daljni Vzhod. — V Moskvi se še niso zedinili
V	tej točki so si namreč vsi angleški listi edini, opozicijski prav tako kakor vladni. Vsi se izprašujejo: zakaj so Japonci vprizorili tientsinski incident prav ta trenutek, zakaj ne že zdavnaj prej, ko so imeli priložnosti zanj na prebitek? In listi so si tudi edini, da se Velika Britanija to pot ne bo dala izmamiti v Azijo, čeprav bi morala prepustiti Japoncem nov masten založaj.
Gornje razmišljanje podaja približno sliko, kako sodijo o tientsinski zadevi povprečni Angleži. Slika utegne biti točna v dejstvih, ni pa treba, da bi držala tudi pri izvajanju posledic iz njih. Kajti v uvodu ponatisnjene besede angleškega bogataša niso brez podlage.
Eno pa nedvomno drži: na Angleškem prodira spoznanje,' da so temelji britanskega imperija v Evropi, ne v Aziji.
Pogajanja z Rusijo
Moskovska pogajanja med Anglo-Fiancozi in Rusi se ne premaknejo z mrtve točke. Ko je šel Strang v Moskvo, so listi pisali, da nosi s seboj več variant obrambne pogodbe; če ena ne bo užgala, bo pa druga. Toda pokazalo se je, da ni nobena.
O	ruskem stališču ugibajo vse mogoče. Po enih trditvah so kamen spotike še zmerom baltiške države Finska, Estonska, Letonska in Litva. Drugi spet govore, da zadaja težave Daljni Vzhod Tretji so uganili najnovejšo tezo: Rusija se ne zadovolji več s poroštvom za Baltik, ampak za-
Zemljevid Vzhodne Kitajske s Tien-tsinom, Nankingom in Šanghajem.
Sir John Laurie, vrhovni poveljnik britanskega vojaštva v Tientsinu.
hteva poroštva kratko in malo za vse evropske države. In četrti vedo povedati, da v Moskvi na zvezo z Anglijo sploh resno ne mislijo, temveč Angleže-samo za nos vlečejo, da se jim maščujejo za njihovo septem-bisko izigravanje.
Da se hočejo Rusi maščevati za september, je človeško zelo razumljivo, ne pa tudi politično. Maščevanje (če se že hočemo tako izraziti) prihaja samo od sebe; ali niso mar Rusi dobili zadoščenje že s tem, da se morajo Angleži potruditi k njim
v	Moskvo? Toda v politiki ne igrajo čustva prve vioge, zato s takšno poceni razlago ne pridemo daleč. '
Tudi trditev, da je Daljni Vzhod kriv zavlačevanja pogajanj, ni preveč tehtna. Še prav posebno ne v luči najnovejših dogodkov na Kitajskem. Kajti tistega, ki bi si danes utegnil želeti zavezništva na Daljnem Vzhodu, bi morali prej iska.vi ob Temzi kakor v Kremlju. To ugotavljajo celo Angleži sami.
Ker ni verjetno, da bi bila želja po zvezi samo na eni strani — ta pomislek smo že zadnjič ovrgli — mora torej biti vzrok moskovskega odlašanja že nekoliko globlji. Morda so res samo baltiške države kamen spotike; morda so pa vmes še druge stvari.
Mislimo, da se bomo še najbolj približali bistvu stvari, če si ogledamo zadevo s psihološkega vidika.
Angleži se zunanjepolitično silno neradi vežejo; tako n. pr. še do danes niso prav preboleli ne obrambne pogodbe s Poljsko, ne pakta s Turčijo. Že zato jim zveza z Rusijo nič prav ne diši, zraven pa kajpada tudi ne s svetovnonazorskega stališča; pomislekov proti njej torej ne manjka. A če so se zanjo odločili, bi jo radi dobili v kar najbolj razredčeni obliki, da jo bodo laže prebavili.
Rusi to vedo, vedo pa tudi to, da ne bo nobena pogodba z Angleži zalegla, če ne bo v njej točno in nedvoumno napisano, kaj je treba storiti v določenem trenutku. Ce so Rusi potrebovali še kakšen dokaz za upravičenost takšnega naziranja, so ga jim dali lanski dogodki v kemično čisti obliki. Zato Rusi odklanjajo vse izmikavanje in vztrajajo pri tem, da mora biti pogodba jasna in nedvoumna kakor saldiran račun; le tako, pravijo, bo izpolnila svoj namen.
V	Moskvi sta trčila drug ob drugega dva svetova; hladni in stvarni anglosaški in romantično-nedoločni slovanski. Edini dosedanji uspeh tega stika bi se dal izraziti z besedami, izposojenimi iz fizike: predznaka obeh partnerjev sta preskočila drug na drugega: anglosaško stvarne so se pokazali Rusi, slovansko nedoločne pa Angleži,	Obsenrer.
Ozadje tientsinske afere
9. maja t. 1. so kitajski rodoljubi ubili v nekem tientsinskem kinu čen-čikanga, predsednika tamkajšnje podružnice narodne banke pekinške lutkovne vlade. Angleška občinska obla-stva so skupaj z japonsko policijo izvedla preiskavo in aretirala več osumljencev. Japonci so trdili, da so štirje izmed aretiranih Kitajcev teroristični zarotnki in da so oni ubili čenčikanga. Angleži so te štiri Kitajce »posodili« Japoncem, da jih zaslišijo. Pri zaslišanju so Kitajci priznali umor, toda ko so se vrnili v angleško koncesijo, šo' izjavili, da so jim Japonci s trpinčenjem izsilili priznanje. Ker drugega dokaza njihove krivde ni bilo, so An-' gleži sporočili Japoncem, da jim »morilcev« tako dolgo ne morejo izročiti, dokler se ne dožene njihova krivda.
Tedaj so Japonci poslali Angležem ultimat: če jim r.e izroče »morilcev«,: bodo blokirali njihovo koncesijo.
Angleži so predlagali kompromis: mešana preiskovalna komisija pod nevtralnim predsedstvom naj izvrši nepristransko preiskavo, in kar bo komisija dognala, bo obvezno za vse. Japonci ra to niso pristali, temveč so uresničili svojo grožnjo: 14. junija ob 5. zjutraj, ko je potekel njihov ultimat, so proglasili blokado angleške in francoske koncesije: francoske zato, ker je zaradi njene soseščine blokada an- _ gleške koncesije same neizvedljiva.
Takšno je stvarno ozadje tientsinske afere. V resnici seveda je bil pa umor čenčikanga samo dobro došla pretveza za uresničenje daljnosežnejših načrtov na Daljnem Vzhodu in drugod.,
Zemljevid Tientsina in njegovth koncesij. Zastavice kažejo razdelitev mesta: (s severa proti jugu in z zahoda proti vzhodu) kitajski del mesta, italijanska koncesija, japonsko področje, francoska in britanska koncesija.
Japonci so z bodečimi žicami, nabitimi z elektriko, zagradili vhod v britansko in francosko koncesijo in temeljito preiščejo vsakega Angleža, ki hoče v koncesijo ali iz nje. Angleži (in celo njihove žene!) se morajo sleči do nagega, da so v zasmeh kitajskim zijalom. Na sliki: Japonci marširajo mimo angleške koncesije.
Slučaji...
Pred 3 tedni: skrivnostna katastrofa ameriške podmornice »Squalus«.
Pred 2 tednoma: skrivnostna katastrofa angleške podmornice »Thetis«.
Pred t tednom: skrivnostna katastrofa francoske podmornice »Phe-nix«.
Pred 3 dnevi: skrivnostna katastrofa novega angleškega potniškega ve-leletala »Conemara«.
Pred 2 dnevoma: skrivnosten umor slavnega angleškega letalskega konstruktorja poročnika Comperja v Fol-kestonu.
Pred l dnevom: skrivnosten požar smodnišnice v Angoulemu na Francoskem.
Propaganda...
Angleži so sklenili ustanoviti ministrstvo za propagando. Njegova naloga bo sicer skromnejša kakor drugod: razširjalo bo samo poročila o Veliki Britaniji (to se pravi, tisto, o čemer poroča navadno že spodoben tisk sam).
Na čelo novega ministrstva bo Chamberlain postavil nekega starega gospoda, lorda Pertha po imenu.
Lord Perth je bil še pred nekaj tedni britanski poslanik v Rimu. Za njegovega delovanja v italijanski prestolnici ga imajo posebno Francozi v dobrem spominu. V Rim je bil lord Perth prišel pred tremi ali štirimi leti iz Ženeve; od ondod se ga spominjajo vsi, ki so imeli kaj opravka z Zvezo narodov. Lord Perth je bil namreč njen glavni tajnik, samo takrat še ni bil lord: imenoval se je sir Erič Drummond. Da se je Zveza narodov razvila v veliko in ugledno mednarodno ustanovo, kakršna je danes, je v veliki meri zasJuga rčVr.S sira Druntmonda.
Zato so vsi angleški patrioti prepričani, da bo novi propagandni minister tudi v Londonu prav tako mož na mestu, kakor je bil v Ženevi in v Rimu...
Ati ste frcati...
... da so na Dunaju ustanovili »madžarsko legijo«, po vzoru nekdanje avstrijske in sudetske legije?
... da je slovaški minister Tuka izjavil. da je »Bog pomagal Slovakom, ker jim je dal za voditelja velikega nemškega fiihrerja Adolfa Hitlerja, plemenitega in velikodušnega zaščitnika«?
... da se bo s češkim zlatom, ki ga je dobila od Angležev, zlata podlaga nemške narodne banke početverila?
... da je Švedska sklenila, da ne bo podpirala Finske zahteve po utrditvi Alandskega otočja zoper rusko voljo?
...da je šlo leta 1936. za narodno zdravje na Angleškem povprečno po 2.500 din na prebivalca, pri nas p« 55 din?
,Cvek - fabrika1
! Konec šolskega leta je... Vesel in žalosten konec. Kamor pogleda človek, povsod znaki oddiha. Mi, ubogi študentje, smo se oddahnili. In zdaj, kaj počnemo? Lenarimo! Skoraj bi rekla — dolgočasimo se. Leto je za nami. Staro žalostno leto. In spet pride novo, polno trpljenja, solza, preklinjanja. Vse to je zdaj le spomin — bežen spomin.
Kako smo sedeli zadnjič v razredu! Kako smo trepetali, čakali konca našega truda! Vsi smo razburjeno čakali imen, svojega uspeha. Profesorica je z mrkim obrazom razgrnila knjigo, to peklensko tbuklot! Zdaj, zdaj nas je ošvrknila s svojim temnim
X/
Zena mu je skočila skozi okno
Nesrečen zakon zagrebške študentke z leskovačkim milijonarjem. Kako je, če je tašča osem let mlajša od svojega zeta
Leskovac, junija. Leskovac ima svojo družabno senzacijo. Bogatemu leskovačkemu trgovcu Aleksandru Culjkoviču je te dni pobegnila za polovico let mlajša žena kar skozi okno. Ozadje te nenavadne senzacije je dokaj romantično.
Pred nekaj meseci sta se v Crikve-nici spoznala Aleksander in Bosiljka Zečeva, študentka filizofije v Zagrebu. Mlada, plavolasa Bosiljka je bila Aleksandru na prvi pogled všeč, čeprav se sicer ni zanimal za drugo ko za svojo trgovino. Prosil je njene starše za njeno roko. Oče, profesor na zagrebški gimnaziji, je pa to ponudbo odklonil. štirikrat je zaljubljeni trgovec prosil za Bosiljkino roko, četrtič se je dekle udalo in privolilo v poroko.
Bila sta kaj nenavaden par. On starejši, saj ima že 46 let,, ona miada, ko
pogledom in se potiho nasmehnila, to da mi smo čakali, Z enal&mmtm, i&razevela cvetlica v svojem 18. letu.
Sicer so bili pa vsi mnenja, da bo za-
glttš&hl je pela litanije svoje pridige, nas bodrila, mi pa nismo slišali dolgočasnega govora, strmeli smo v tla. Sele takrat smo se spomnili na dom, na mater, očeta. Šele takrat smo se kesali...
Da, ko je toča že deževala! Zehali smo, da je že morala pričeti z ocenami. Kakšno veselje, kakšna žalost. Vsuli smo se iz stare ,cvek-fabrike‘ in prvič svobodno zadihali svež, čist zrak. Za nami so pa zrli ,prfoksi‘ in se muzali. Pa niso slišali joka, kletvic in želj vsega najslabšega iz ust nesrečnežev! Odšli so kakor mi v velike počitnice.	Kronistka.
Politični teden
Dr. Maček je izjavil o sporazumu
Ib Hrvati, da Je nujno potreben, ker srbski narod dobro ve, da pomeni zadovoljna Hrvatska isto kakor močna Jugoslavija. — Prometni minister dr. Spe ho je odpotoval v Berlin In si tam ogledal moderne prometne naprave. — Kongres Zveze mest kralje, vine Jugoslavije se je sestal v Beogradu. Udeležili so se ga zastopniki vseh jugoslovanskih in nekaterih bolgarskih mest. Na kongresu je govoril tudi predsednik vlade dr. Cvetkovič.
—	Predsednik senata dr. Korošec se je udeležil v Jeruzalemu v Slovenskih goricah tabora slovenskih viničarjev, ki so manifestirali za svoje pravice.
Bolgarski kralj Boris bo avgusta odpotoval v London. Tja pride ob istem času tudi grški kralj Jurij. Grčija bi bila namreč pripravljena dati Bolgariji v najem ozemlje, ki si ga želi. — Angleški odposlanec William Stran g se je na poti v Moskvo ustavil v Varšavi. Poljski državniki so ga opozorili, da Poljska ne more privoliti v to, da bi Sovjetska Rusija sama odločala o tem, kdaj je katera izmed njenih sosed ogrožena in ji prišla na pomoč. Poljska zahteva v angleško-ruski zvezi pogoj, da sme Sovjetska Rusija Poljski pomagati le takrat, kadar jo sama prosi za to. — Madžarski regent Horty je v parlamentu dejal, da Madžarska ne bo zamudila nobene priložnosti za zbližanje z našo državo. Madžarska želi z Jugoslavijo živeti v čim tesnejšem prijateljstvu. Razen tega je predlagal, naj bi dal papež pobudo za konferenco velesil, kjer naj bi se uredila vsa sporna vprašanja. — Angleški kralj in kraljica sta zapustila Kk-nado. Na poti domov sta se ustavila na Novi Fundlandiji. — Japonska blokada evropskih koncesij v Tientsinu !je po mnenju diplomatov le uvod v nadaljne japonske ukrepe te vrste in preizkušnja demokracij. Japonci namreč groze z blokado vseh evropskih koncesij na Kitajskem. Anglija pa gro-
kon kljub temu srečen, kajti mož je neznansko bogat in zaljubljen v svojo mlado zaročenko do ušes.
Slabo znamenje na dan poroke
Ko so zvonili zvonovi k Aleksandro-
vi	poroki z Bosiljko, jih je slišal tudi stari Mirče iz ulice Stojana Protiča. Mirče je Aleksandrov krstni boter. Ta poroka mu ni bila prav nič všeč, ker ni odobraval, da je med mladoporočencema tolikšna razlika v letih. Zato je stopil k ženinu in mu poroko odsvetoval. Ženin se je pa zato tako razburil, da je velel vreči botra čez prag.
Užaljen je Mirče odšel v bližnjo cerkev, sežgal cvetlice, ki jih je prinesel mladoporočencema in se zaklel, da ne bo nikoli več prestopil njunega praga. Praznoverni svatje so menili, da to pač ni dobro znamenje za bodoča zakonca. še bolj je pa vse presenetilo, ko je pri vožnji iz cerkve iz neznanega vzroka počila pri avtomobilu še čisto nova pnevmatika. Ljudje so pričeli stikati glave in si šepetati, da v tem zakonu pač ne bo sreče.
Mladoporočenca sta se odpeljala na dolgo poročno potovanje po Italiji, Francoski in Švici. Bosiljka se je tega potovanja zelo veselila, saj ni vedela da bo kmalu nato tako kruto razočarana nad svojim možem. Naposled sta se Aleksander in njegova mlada žena vrnila don&v, v Leskovac. Ljudje so bili zelo radovedni, kakšna je ženska, ki je omehčala srce »Aci«, kakor pravijo po domače trgovcu čulj-koviču. če je veljal dotlej »Aca« za skopega, so zdaj njegovi someščani spremenili o njem svoje mnenje. Trošil je denar na debelo in kupoval svoji ženici, kar si je poželela.
To je bilo pa samo v začetku njunega zakona. Kmalu se je pričela Bosiljka v samotnem domu dolgočasiti. Mož je odhajal v mesto po opravkih, ona je pa morala biti doma. Njeno mlado srce je pa tako zelo hrepenelo ven, izza teh debelih zidov, izza zaprtih vrat, le ven, le daleč proč. Nekega dne je Bosiljka pri neki šivilji v mestu pomerjala obleke.
»Priti boste morali še enkrat,« ji je dejala šivilja.
»Ne vem, če bom smela ven,« je v zadregi odgovorila mlada žena.
Beg skozi okno
In lepega dne se je zgodilo. Aleksander je odšel v mesto, Bosiljka je hitro vzela nekaj svojih stvari, ročno torbico z denarjem in nekaj nakita, ki ga je dobila od moža že pred poroko,. splezala skozi okno, ker so bila vrata zaklenjena in pobegnila na prvi zagrebški vlak. Domov, k materi! Ko se je njen mož vrnil domov, Je bila hiša prazna. Ves razburjen je šel najprej pogledat, ali je žena kaj odnesla s sebčj. Ko je videl, da je vzela s seboj svoj nakit, Je tekel na policijo in je ovadil svojo ženo, češ da mu je ukradla nakit, v vrednosti 35.000 din.
Ne zlepa ne zgrda se noče Bosiljka vrniti k svojemu staremu možu. V Leskovac je prišla samo njena mati in je prosila moža, naj vrne hčerine stvari. »Aca« pa zahteva, da se vrne žena k njemu, češ da je njegovi hiši nakopala strašno sramoto. Ko so novinarji gospo Zečevo vprašali, zakaj je prav za prav njena hči pobegnila od moža, je gospa odgovorila: »Sram me je povedati, kajti njena mati sem.«
Leskovčani radovedno čakajo, kako se bo razpletla pikantna zgodba o pobegli mladi ženici in razočaranem starem možu.
Vaš užitek — naša dika, šalica je dobrog *KVIKA. *
AtJA
zi Japonski z gospodarskim bojkotom, če ne prekliče blokade. — Nemški odgovor na sklenitev vojaške zveze z Anglijo in Francijo bo takojšnja vojaška zveza s Španijo in Japonsko. Rimski japonski poslanik je v ta namen prišel v Berlin. — Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Rusijo se bodo v kratkem pričela. Nemčija ponuja Rusiji kredit 250 milijonov mark za nabavo Industrijskih izdelkov. Podoben poskus se je Nemčiji pred nekaj meseci izjalovil. — Preiskava umora v Kladnu je ostala brez uspeha. Policija je ugotovila, da umor ni bil političnega značaja. — Romunski zunanji minister Gafencu je bil pretekli teden na uradnem obsiku v Ankari in se tam sestal z zunanjim ministrom Saradžoglom, predsednikom vlade in predsednikom republike. Iz Ankare je odpotoval v Atene. Pri tej priložnosti se je izmova potrdila trdnost balkanske zveze. — Italijanski kralj Viktor Emanuel bo septembra odpotoval v Berlin; tam se bo ob istem času mudil tudi general Franco, — španski veleposlanik v Parizu je francoskemu zunanjemu ministru Bonnetu navedel štiri smernice španske zunanje politike: nevtralnost, nobene vojaške zveze, najboljše politično in trgovinsko razmerje z vsemi. — Angleški odposlanec Str ang se je že dvakrat sestal s predsednikom ruske vlade Molotovim, a pogajanja še niso rodila uspeha. — Slovaški zunanji minister Duičansky je v parlamentu zavrnil glasove, da bi imela Nemčija kakšne naklepe proti slovaški svobodi. Poudaril je, da slovaški narod rajši propade, kakor da bi Izgubil svobodo. — Turčija se je obvezala, da bo s francoskim denarjem zgradila v Aleksandre« moderno bojno pristanišče, ki bo na razpolago francoskim in angleškim ladjam. — Pogajanja med Nemčijo in Poljsko so po zadnjih dogodkih še možna. Papež je namreč poslal v Varšavo posredovat svojega nuncija. Angleški poslanik Strang je pa v Varšavi priporočil, naj se Poljska skuša sporazume« c Nemčijo da se prepreči svetovna vojna.
—	Maršal Cangkajšek se odpelje v
Moskvo, da se sestane s Staljinom in Strangom, njegova žena bo pa odpotovala v Ameriko, da najame novih posojil.
P rezident Roosevelt je izrazil željo, da Združene države že na sedanjem zasedanju parlamenta sprejme nov zakon o nevtralnosti, da ne bo treba v primeru nove mednarodne krize skličeva« parlamenta na izredno zasedanje.
— Pogajanja med Rusijo in Anglijo trajajo že dva meseca. Angleži so že nekoliko nestrpni, vendar so prepriča^ ni, da bo sporazum sklenjen. Vseka ko nekateri domnevajo, da ovira niso samo garancije baltiškim državam, temveč tudi vprašanje Daljnega vzhoda.
— Nemci računajo s tem, da bodo Gdansk dobili na is« način kakor Avstrijo, Sudete in Klajpedo, zato se tudi poslužujejo istih pripomočkov kakor so se jih v prejšnjih primerih. — Egiptovski zunanji minister Jahija paša je obiskal Ankaro, kjer se je sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglujem. Ob tej priložnosti se je še bolj okrepilo egiptovsko-turško zavezništvo, ki si zanj posebno prizadeva Anglija.
Olimpijski dan so imeli naši športniki preteklo nedeljo. V Sloveniji in po vsej državi so pri sijajnih športnih prireditvah vseh vrst zbirali za olimpijske igre 1040. v Helsinkih.
Kolesarsko dirko, ki jo opevajo nekatere narodne pesmi, je organiziral pred 40 leti v Banjaluki mehanik Robert Heler. Zdaj je umrl star 70 let. Z nekim konjerejcem je pred 40 leti stavil, da bo s svojimi tovariši kolesarji prehitel njegove najboljše konje. Pri dirki so pa zmagali konji in Heler je zgubil stavo. Vendar se je še naprej navduševal za kolesarski šport, tekmo, ki jo je pa organiziral, so začele opevati celo narodne pesmi.
Visoki egiptovski gostje so prispeli v kotorsko luko z jahto »Na* Perver«. Med njimi so princ Jusuf Kamal, sorodnik egiptovskega kralja Faruka, princesa Sevehtar Husein in minister
Tshani Husein. Gostje bodo objadrali vso našo obalo in 6i bodo ogledali Črno goro in Srbijo.
V	nos se je ustrelil po nesreči 14-letni Maks Kranjc iz Gočeve pri. Sv. Marejti ob Pesnici. Igral 6e je s staro pištolo. Na lepem 6e mu je pa sprožila in strel ga je zadel v nos. Kranjčeve poškodbe niso nevarne.
Medved je odgriznil roko lOletnemu učencu Štefanu Karloviču iz Nove Kapele. V zagrebškem živalskem vrtu v Maksimira se je preveč približal medvedovi kletki in razdraženi medved mu je odgriznil roko do komolca. Otroka so odpeljali na kliniko.
Higiensko razstavo v Vuzeuiei je priredil ljubljanski higienski zavod v dneh od 11. do 16. junija. Ob tej priložnosti je bilo tudi več zdravstvenih predavanj in predvajanj filmov higienske vsebine. Zaščitna sestra je obiskovala matere dojenčkov tudi na domu, jim dajala nasvete in revnim delila brezplačno opremo dojenčkov. Prireditev se je lepo obnesla; razstavo, predavanja in predvajanja filmov so ljudje prav pridno obiskovali.
Trije neznani roparji so napadli Romihovo kmetijo na Polulah pri Celju. Domači hčeri in mater so zelo obdelali, ker so klicale na pomoč, sin Tone pa napadalcev ni mogel odbiti, ker v temi ničesar ni videl. Roparjj so prebrskali vse omare, a niso našli nikakega plena.
Motorni vlak na progi Budimpešta— Beograd bo uvedla madžarska državna železniška direkcija. Vožnja od Budimpešte do Beograda bo trajala odslej približno 4 ure in 15 minut. S tem se bo zanesljivo povečal osebni promet, ker bi pa Madžarska rada povečala tudi tovorni promet z našo državo, namerava jugoslovanski železniški direkciji predložiti še nekaj novih načrtov.
Psa je hotel ubiti, pa je ustrelil svojo teto 171etni Milan Putnikov iz Novih Karlovcev pri Indžiji. Ko je obiskal svojo teto, mu je ta povedala, da ji pes neprestano jč kurja jajca. Milan je takoj pograbil puško in mislil psa ustreliti. Teta ga je hotela za-
držati. Prijela je pa puško, ki se j® pa v tistem trenutku sprožila in etrel jo je ubil.
Smederevsko trdnjavo ho obnovi« smederevska občina. Za preureditev Je dobila milijon dinarjev od vojnega ministrstva. Staro trdnjavo je zgradi1 leta 1430. despot Brankovič. V pr®' novljeni trdnjavi bodo zgradili veli« stadion za 6portne prireditve, sokolski dom, strelišče in igrišče za tenis-
Pitne vode primanjkuje Hercegov-čanom. Ponjo morajo hoditi po vec kilometrov daleč, kajti majhni studenci so umazani in okuženi. Dom Ijud* škega zdravja v Mostarju bo zdaj z®' čel graditi v zahodni Hercegovini dobre in higienične vodnjake.
Katastrofalne poplave uničujejo tud1 Šumadijo. Zaradi zadnjih nalivov je Morava silno narasla in stoji 3 metre nad normalo. Največ vode je okrog Paračina, pod vodo je pa tudi vse Varvarinsko polje.
Konja z zapravljičkoin so ukrad» neznani tatovi Alojziju Hočevarju i* Dobruske vasi pri Škocjanu. Bili eo tako previdni, da jih nihče od domačih ni slišal. Hočevar ima 5000 dinarjev škode. Orožniki menijo, da so tatvino izvršili cigani, ki so 6e pred dnevi klatili po Dobruški vasi.
Na finalnih mednarodnih teniških tekmah za prvenstvo Franeije v Parizu je izpadel iz nadaljnega tekmovanja naš teniški igralec Punčec, ker ga je po tolikih sijajnih zmagah naposled premagal Američan Mac Neille-Z njegovim porazom je tudi Jugoslavija črtana iz nadaljnjega tekmovanja-
Smrtno se je ponesrečil kolesar Pavel Kosec iz Skaručine. Nesreča se je pripetila na klancu v Šmartnem pod Šmarno goro. Kosec je kolo premalo zavrl in je z vso 6ilo priletel v nasproti vozeči avtomobil. Nesrečnež se je tako hudo pobil, da je v bolnišnici umrl.
Žrtev svojega součenca je postal
121etni posestnikov sin Slavko Gro-bovšek s Ponikve pri Celju. Ko sta se vračala iz šole proti domu, sta e® sprla. Med prepirom je pa Grobovškov součenec izvlekel iz žepa nož in Gro-bovška zabodel.
V	deročo Pesnico je pobegnil pred orožniki tatinski Martin Bolkovič jz Rucmancev pri Ptuju. Ko so ga orožniki zasledovali zaradi tatvine kokoši, je pred njimi skočil v Pesnico. Orožniki eo ga pa dohiteli s čolnom in ga prijeli. Izročili so ga sodišču.
Dan svoje smrti je napovedal 721et-ni posestnik Ivan Grabnar iz Kostrev-aiee pod Sv. goro. Njegova napoved se je proti pričakovanju vaščanov uresničila. Vrlega moža eo spoštovali vsi, ki 6o ga poznali.
Zračno zvezo s Poljsko smo dobili-Na novi progi Varšava-Ileograd bo vozilo letalo poljskega društva »Lot<-Naš Aeroput bo pa v javni promet uvedel tele proge: Beograd-Sarajevo-Dubrovnik, Zagreb - Split - Dubrovnik, Ljubljana - Zagreb, Sarajevo - Zagreb. Zagreb-Dunaj in Beograd-Podgorica. Letalo bo odhajalo iz Ljubljane ob 10:25, v Zagrebu bo pristajalo ob UTO. Odhod iz Zagreba bo ob 1440, pristanek v Ljubljani pa ob 15-25.
Gorsko jezero je nastalo med poplavami blizu Samobora ob vznožju hriba Plešivice. S hriba se je udrl velik kos zemlje in se v polkrogu ustavil v gozdu pod njim. Prostor je zalila voda naraslega gorskega potoka in nastalo je 250 m dolgo, 30 m široko in ponekod več ko 10 m globoko jezero. Strokovnjaki bodo jezersko obrežje utrdili in tako bo jezero postalo turistična zanimivost.
Listek „l)niUnskcg« tednika*
Ognjenik ima vrečica
Toplomer v žrelu ognjenika Mont-Pelčja
Dan za dnem merijo ognjenikom 'temperaturo. Prav tako kakor ob bolezni kakšnega državnega poglavarja zmerom obveščajo ljudi o »zdravstvenem stanju ognjenika«. Vsak hoče vedeti, kako je z »obolelo« goto, ki je pred kratkim njena temperatura na lepem narasla za 20* in tako povzročila hude skrbi.
»Zdravstveno stanje«
Nenavadni bolnik, ki je pod tako »krbnim zdravniškim nadzorstvom, je Mont Pelč, 1350 metrov visoki in najvišji ognjenik na otoku Martini-que. Martinigue je po velikosti drugi največji otok v otočju Malih Antilov in je najvažnejša itancoska posest v Zahodni Indiji. Na tem okrog 65 kilometrov dolgem, skoraj iz samih vulkanskih kamenin zgrajenem otoku,
ki ga je leta 1502. odkril Columb in je 150 let pozneje prišel v irancosko posest, živi 228.000 ljudi, po večini črncev in mulatov. Teh ljudi se zmerom bolj polašča razburjenje, kajti poročila O »zdravstvenem siafifU* Mont-Peleja niso nič kaj razveseljiva.
V	mestu Saint-Pierru lahko berete nabita uradna poročila:
»Pri alarmu ne ostanite na cesti. Takoj pojdite v svoje hiše. Ce stanujete blizu morja, se zatecite v prvo nadstropje. Ugasnite svetilke in ogenj. Pozor pred poiaroml«
2e 37 let prebivalci Saint-Pierra budno pazijo na ognjenikovo stanje, kajti ko so že mislili, da je ognjenik Mont PeLč že ugasnil kakor drugi ognjeniki na otoku, jih je leta 1902. presenetil njegov izbruh, ki ga ne bodo pozabili v zgodovini ognjeni-šklh izbruhov. Mont Peli že pol stoletja ni kazal nikakinega življenjskega znaka, 8. maja leta 1902. je pa povzročil najstrašnejši dan v kroniki otoka Martinigua, ko je v treh minutah terjat življenja 26.000 ljudi, vseh prebivalcev mesta Saint-Pierra.
Nafstrafoejki dan na otok«
Martinique
Meščani so se ravno pripravljali, da proslave praznik Vnebohoda, ko
je zjutraj ob osmih nastala na Mont-Peliju močna eksplozija. Hudournik žareče lave se je zlil na mesto, potlej je pa začel padati ognjen dež, ki je v eni sekundi zažgal vse hiše. Dva dni pozneje je komisija iz mesta Fort-de Franca ugotovila dejansko stanje in zapisala tole poročilo: »Nesreča se je pripetilo čisto nepričakovano. Trupla, ki pokrivajo ceste, so skoraj naga• Iz njih sili drobovje. Zdi se, da je nesreče kriva močna plinska eksplozija, ki je povzročila uničujoči zračni pritisk. Nekaj ljudi je zadušil plin, druge je pa uničil ogenj...«
Samo eden se je rešil
Samo eden izmed 26.000 ljudi si je med nesrečo rešil življenje. Najbrže mu ni bila namenjena smrt. Usoda mu je prizanesla — našli so ga živega, vendar je imel po vsem telesu hude opekline. Ves svet je globoko ganila nesreča mesta Saint-Pierra. Povsod so zbirali prispevke za pozidavo mesta in za podporo prebivalcev, živečih zunaj Saint-Pierra, ki so ostali živi. Tako je zraslo na razvalinah opustošenega mesta ob vznožju Mont-Peleja novo mesto Saint-Pietre.
Kako bi se zavarovali pred ponovno katastrolo? Gora je odtlej kolikor toliko mirovala, vendar so pogosto bobnenje in majhni izbruhi kazali, da morajo biti okoličani previdni. Ognjeniškega izbruha ne morejo preprečili, vendar pa lahko izvedo zanj že naprej z modernimi pripravami. Zato so ustanovili zavarovalno družbo, ki še danes opravlja svoje delo in ljudem poroča o stanju ognjenika.
»Ognjeniški zdravniki« na delu
Vsak dan se odpravita na goro dva mlada raziskovalca, učenca ameriškega proiesorja Franka Perreta, ki je vse svoje življenje posvetil proučevanju ognjenikov in je eden prvih strokovnjakov te vrste. Strma steza drži proti vrhu ognjenika, ki leži 1352 metrov nad morsko gladino. Pred nesrečo leta 1902. je bilo na vrhu ognjenika jezero, ki je pa danes izginilo. Ob izbruhu ognjenika je čisto izhlapelo. Na njegovem mestu je nastala več metrov globoka vrzel; »ognjeniški zdravniki« se spuste vanjo s pomočjo vrvi. Tukaj, v novem žrelu zmerom vise posebni toplomeri, ki kažejo ognjenikovo temperaturo.
Tako lahko prebivalci mesta Saint-Pierra kmalu izvedo za »zdravstveno stanje« ognjenika, ki je zanje življenjske važnosti.
Vsi meščani boječe poizvedujejo za ognjenikovo stanje, kajti ognjenik jim je letos začel spet povzročati resne skrbi. Pred več tedni je začel od časa do časa bljuvati oblake dima. Včasih se zemlja precej strese in ker se dviga tudi vročina na toplomerih, ni čudno, če postajajo prebivalci tako vznemirjeni, da jih oblasti le s težavo mire. Z rednimi poročili in vsemi mogočimi pomirjevalnimi sredstvi skušajo preprečiti paniko. Zaradi strahu je že več tisoč ljudi zapustilo Saint Pierre, da bi v glavnem mestu Fort-de-Francu počakali, kdaj bo ognjenik Mont-Pelč ozdravel.
OKVIRJI
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Woltova ul. 4
V	tem so vsi složni. Podobno ja tudi pri »Pravem Frančku«, poznanem kvalitetnem kavnem dodatku. »Franck« daje vsaki kavi bolj poln, flnejSi okus in lepšo barvo. Zato vzemite pri kuhanju kave vedno dobro mero »Francka«, rajši več,   kakor premalo.
Franck
»Ne, hvala lepa. Vi ste poslednji človek na svetu, ki bi ga vzela za moža.«
»Res? In koliko jili imate pred menoj?«
(»Dagens Nyheter«, Stockholm)
Elektrifikarijo savske banovine bol
izpopolnilo savsko banovinsko elek-1 trično podjetje. Zgradilo bo novo hi-J drocentralo visoke napetosti na reki J Ličanki blizu Fužin južno od Delnic.J Kapaciteta centrale bo znašala 25.0002 konjskih sil. Prav tako bodo zgradili« daljnovod od Karlovca do Sušaka. Po-2 zneje bodo k temu daljnovodu zgradili« še drug daljnovod od Karlovca do« Zagreba in bo nova hidrocentrala v j Fužinah lahko dajala električen tokj tudi zagrebški centrali. Elektrificirali* bodo tudi železniško progo Sušak—t Srbske Moravice.	«
Vink je povozil 331etno Bosiljko Mi-i letičevo, ženo kapetana Miljutina Mi-J letiča. Nesreča jo je doletela na potil iz Mojstrane v Šabac, kamor so pre-« stavili njenega moža. V Slavonskem! Brodu je stopila iz vlaka in skočila »aJ stopnice vagona, ko je vlak že odhajali iz postaje. Pri tem je pa omahnila pod j kolesa vagona, ki so ji uničila mlado j življenje. Gospa Bosiljka zapušča tri J otročičke. Pokopali jo bodo v Bosan-J skeni Brodu.	J
Otroka z dvema glavama in zrašče-J nimi prsti je rodila kmetica lika Ga-« : gičeva v bolnišnici Zemuniku v Dal-J ! maciji. Otrok je takoj po porodu umrl; J : njegovo trupelce je uprava bolnišnice« : shranila.	j
S rešuje je padla SCletna delavčeva! ;žena Marija Podrepškova iz Celja. Kol ; je obirala češnje, je izgubila ravno-i : težje in padla 8 metrov globoko. Pri-j 'letela je na plot in na njem obvisela.j ! Podrepškova si je hudo ranila trebuhi lin je v bolnišnici kljub prizadevanju j ! zdravnikov izdihnila.	i
I Huda eksplozija je nastala v kanalu«
► pri guštanjskem postajališču. Kanal J »drži pod železniško progo jeklarne v! t Mežo. Eksplozija je kanal čisto poni-! [šila. Ne vedo, ali so se v kanalu vneli! [gorljivi plini ali je pa eksplozijo po-!
► vzročila zločinska roka.	! ! Spomenik žrtvam avstrijskega na-!
► silja so odkrili v Prnjavoru v Mačvi!
► preteklo nedeljo. Leta 1914. so avstrij-!
► ski vojaki ustrelili na železniški po-'
► staji v Prnjavoru '28 vaščanov, v vasi
► Lešnici so pa pomorili 89 vaščanov.' [Tem nedolžnim žrtvam so zdaj posta-:
► vili spomenik.	I
► Almanah »Naše planine« je izdala i
► Srbsko planinsko društvo v Beogradu.;
► To društvo nima svojega stalnega ča-fsopisa kakor slovensko in hrvatsko
► planinsko društvo, zato bo izdalo vsa-t ko leto dva almanaha, enega za letno, F drugega pa za zimsko sezono. Alina-F tiah ima 96 strani teksta in okrog 40 F ilustracij.
t	Osebne	vesii
Poklicni ženin
Beograd, junija.
N» beograjski policiji se je pred “ratkim zglasil brezposelni trgovski Pomočnik Menahem Sion, mož si-ed-®Jrti let, ves bled, neobrit In izmučen. Povedal je, da hoče očistiti svojo vest ln se izpovedati svojih grehov. Poko-1X1 ho prestal v zaporu, potlej pa namerava izvršiti samomor.
Pošteno je živel do junija lanskega ‘ela. Potlej je izgubil službo in se la-feti potepal po raznih krajih. Njegovo življenje se je pa spremenilo, ko je ®rečal trgovca Nisima Koena. Ta mu lve takoj ponudil kaj lahak zaslužek. Odpeljal ga je pred svojo sorodno, 57Ietno Berto Levijevo, ki je Po rodu Romunka Da hi dobila ju-Sosloveusko državljanstvo, bi mu rada plačala 800 dinarjev, če bi se z njo poročil. Kajpak je Menahem Sion Ponudbo takoj sprejel. Še pred poroko je pa moral podpisati prošnjo za ločitev zakona. Po poroki se njegova žena zanj še zmenila ni in mu je jzplačala obljubljeni denar šele. ko ji je zagrozil, da jo bo naznanil policiji. Kmalu ga je spet zaprosila za roko 281etna Frida Erenjijeva, grbasta Berlinčani«!. Tudii ta si je hotela z možitvijo pridobiti jugoslovensko državljanstvo in je Sionu zagotovila
10.000	dinarjev. Od svoje nove žene je pa moral čez mesec dni, ker se ji je zdelo, da je to dovolj, da ljudje ne bodo dvomili v njuno skupno življenje. Tudi od Berlinčanke ni Sion do-hil denarja, le policija mu je ustregla in mu naložila za pokoro 6 mesecev zapora.
Pogosto beremo, da so včasih neveste v nekaterih državah še čisto mlade, tudi desetletne smo že srečali med njimi. Ne vemo pa, da tudi v naši državi poznamo nekaj podobnega, in sicer otroške ženine. V Glačani-škem srezu očetje svoje sinove zelo zgodaj poženijo, da jih ob-drže pri hiši in da postanejo močnejši za delo. Ponavadi s 13. letom. Tako se je letos oženil komaj trinajstletni Emil Glum-čevič z vasi Seone, takoj ko je prišel iz ljudske šole z mnogo starejšo ženo. Ali so takšni zakoni srečni ali ne, o tem družine otrok-zakoneev molče.
***
Na nenavaden način si je končal življenje neki kaznjenec iz znane ameriške kaznilnice Sini/-Singa. Počakal je, da v bližini njegove celice ni bilo nobenega kaznjenca, potlej je pa vtaknil glavo v škaf vode in jo tako dolgo tiščal pod vodo, dokler se ni zadušil. Vsekako čudovit primer trdnosti človeške volje...
Za vsak prispevek v tej rnbrikl
plačamo 20 din
400 dinarjev za vse!
Službo iščem, zato pridno pregle-dujem oglase. Pred kratkim sem či-tala: >Iščem pisarniško moč... imslov pri upravi.« Na poti svojega upanja, da se mi bo morebiti le nasmehnila sreča, srečam znanko in ji na njeno vprašanje povem, kam hitim, »Uh, tja m kar ne pojdi, poznam to firmo. Veš, plača je din ),00-— za vse, menda me razumeš. Dela res ni veliko, toda g. šef...t
Srce me je zabolelo, ker moj up je šel po vodi. čeprav je. zelo hudo biti brez službe, vendar kruhza, ceno svoje časti 'ne morem in nočem, jesti! —	Brezposelna.
Vzor
Ko sem pred nekaj dnevi hodil po velesejmu, sem opazil nekako hišico, katere so se pa mimoidoči ljudje izogibali, kolikor so se pač mogli, In veste zakaj? Zato, ker je bila pred hišo kovinska puščica in zato, ker je ;pisalo na hišici: Zdravim varstvo, : bolnim pomoč — Prispevajte za "ubo-:ge jetične...
Ta primer nazorno kaže, kako ma-■lo so ljudje pripravljeni darovati za ; uboge jetične.	K.	A.
Ko je te dni nekega francoskega kmeta iz francoske gorske vasice vpičila strupena kača, je imel možak toliko poguma in prisebnosti, da je ob zavesti, da v bližini ni zdravnika, ki bi mu niogel pomagati, segel po sekiri in sam sebi odsekal palec.
Velika tatvina v zadrugi protituberkulozne lige
Beograd, maja.
V	Beogradu so prijeli knjigovodjo kreditne sanitetne zadruge Filipa Gold-štajna. Priznal je, da je v zvezi s pobeglim blagajnikom, Rusom Dimitrijem Lamzakisom, poneveril 600.000 dinarjev in si ga z njim razdelil.
Denar je z lahkoto poneveril zaradi slabe kontrole knjig in neomajnega zaupanja, ki sta ga z blagajnikom Uživala pri upravi.
Knjigovodja Goldštajn je začel poneverjati leta 1936., skupaj z blagajnikom Lamzakisom. Pri nabavi novih zdravniških priprav sta knjigovodja in blagajnik začela vknjiževati večje vsote, kakor bi jih morala. Nekoč sta od prejetih 200.000 dinarjev vknjižila le
3.000	dinarjev. Tako je poneverjena vsota rasla in rasla in naposled dosegla višino 600.000 dinarjev.
čeprav njegova plača ni bila velika, je Goldštajn vendar živel razkošno in zapravljal denar z ženskami; bil je zaradi svoje radodarnosti zelo priljubljen.
Njegovi slepariji so prišli na sled pri inventuri. Morebiti se bo poneverjena vsota ob tiadaljni preiskavi še zvečala. Goldštajn je moral vedeti, da bo njegova sleparija nekoč prišla na dan in je mislil na beg, vendar ga je pravica prehitela. Njegov pajdaš, blagajnik Lamzakis jo je pa še o pravem Času odkuril v tujino.
V	Newyorku so imeli te dni zanimivo nogometno tekmo; igrali so duševno bolni in njihovi pazniki. Zmagali so duševno bolni z razliko i : 2.
Otroci boljših družin
Prišel je ubožec in zaigral na mandolino, da bi dobil kakšen dar., Pri nas je končal. Ko je pa odhajal, se odpre sosedno okno in čuje se glas, zaigrajte še nam! Z veseljem je zaigral misleč, od tu pade kaj boljšega. A glej, ko konča in se ozre proti oknu, je bilo zaprto. Izza tenkih zaves okna pa se smejita ubogemu razočaranemu obrazu dva ,boljša* otroka.	Opazovalka
Cigani v vasi Novih Jankovcih blizu Vinkovcev so se kakor ta-mošnji vaščatii zbali poplav in so skušali dež ureči. Poiskali so neko mačko, jo zavezali v vrečo, potlej pa šli z vrečo v sprevodu skozi vso vas in mačko na polju živo pokopali. Za to njihovo brezsrčno dejanje so pa zvedele oblasti, in jih bodo kaznovale zaradi mučenja živali.
Obleka ni vse
Pravijo, obleka naredi človeka! V nekem pogledu je to resnica. Še. bol j bi pa držalo, če bi človeku rjizen obleke ne bilo potrebno še kaj drugega.
Neki dan sem v parku sredi mesta opazil mlado, elegantno gospodično, ko je šla blizu ograje, katere se je vsled obnemoglosti držal zelo star gospod. Ko se mu je približala, jo je prosil, da bi mu pomagala do bližnje klopi. »Nimam časal« mu je osprno odgovorila. Mesto nje je potem to uslugo napravil neki gospod v slabi obleki.	Opazovalec.
klico povsod iskali, naposled jo je pa našla neka vaščanka v luži vode. Ko so dekletce potegnili iz vode, je bilo že mrtvo.
Poročili so se: V Ljubljani:, g.< Leo Souvan mlajši, in g. Nadja Sou-J vanova, roj. Lampretova. V Morav-1 čah : g. Josip Klopčič, trg. in pas. v3 Moravčah, in gdč. Ema Kadunčeva,i trg. pomočnica iz Vel. Lipljen. N' aJ Dunaju: dr. Josip Popovič in gdč.l Anka Prijatljeva, asistentka na II. J kirurgičnein oddelku mariborske sploš-j ne bolnišnice. V Trstu: Josip čok j in gdč. Dora Mikeličeva. — Obiloj sreče!	<
Umrli so: V Ljubljani: Cecilija< Peruzzijeva, žena žel. ur. v pok.; Al-j fonz Černivšek, bogoslovec iz Nevelj j pri Kamniku; Pavla Perkova, žena j miz. mojstra; Ivan Kastelic, bivši j strojnik pivovarne »Union ; Frančiška« Ocvirkova, mesarica in po«.; Pravdo-; slav Rebek, višji veterinarski svetnik; v pok.; Ljuba Cepudrova; 221etua Da-; niea Mikuževa, šivilja; Marija Černe-J tova, tobačna upokojenka. V Z g. š i-J ški pri Ljubljani: Marija K le*; menčeva, roj. Kušarjeva. V Celju:; 891etna Ivana Zdouškova, vdova po; čevljarju. VMariboiu ; Anton Kiff-; man n, draguljar in urar; Jurij Miku-; lec, zvaničnik; Iv;yia Permozerjeva,: delavka. V Rajhenburgu: Jožef Marinc, revident drž. žel. v pok. V Domžalah: Ivana Fierinova, žena pos. V Vranskem: Ivana Kolško-va. Na Dobrovi pri Celju: 681etni Aleksander Škorc, pos. — Naše iskreno sožalje!
Nadaljevanje kronike na 12. strani
»Diskretno«
Pred - kakšnimi štirimi meseci sem nasedla nekemu astrologu, ki ima v listih obširno reklamo. Poslala 'sem mu denar, sliko in svoj naslov, kakor je bilo navedeno v oglasu.
Čakala sem rešitve več ko mesec dni, kajpak zaman. Opozorila sem ga z dopisnico in ga prosila za odgovor. Spet čakam, a spet nič. V tretje mu pišem pismo, priložim znamke za odgovor in ga vljudno prosim, naj mi vrne vsaj sliko. Od takrat sta potekla spet dva meseca, a do danes nisem dobila še nobenega odgovora. To je točnost!
Mislim, da možakar na svoj način tolmači besedo diskretno, ki jo. ima debelo tiskano v svoji reklami in od same diskretnosti ne da od seb« : glasu.
Prizadeta.
Tretjo veliko poplavo je povzročilo neprestano deževje po mnogih slovenskih krajih. Na Dolenjskem se je reka Krka spet razlila po Krškem in Šent-Jernejskem polju in zalila Škocijansko dolino, na Gorenjskem je pa povodenj opustošila Selško dolino. Kmetom je Povodenj prizadejala ogromno škodo, ker jim je uničila nove posevke, ki so jih posejali po prvih dveh povodnjih. Obubožani kmetje so 'nujno potrebni pomoči.
Nov trgovski dom je odprlo prekmursko trgovstvo preteklo nedeljo v Murski Soboti. V njem bo vzgajalo svoj trgovski naraščaj. Nova zgradba ima dve nadstropji: v obeh so prostori za dvorazredtio trgovsko šolo,
rmja vas varuje razočaranja
Zato že pri nakupu Aspirin tablet pazite na »Bayer«-jev križ, kajti brez tega znaka ni Aspirina* ~ “
TABLETE •
Ogfai reg. pod S. brejem 32603 od S, XI. 1933.
M/60M
K francoski podmorntšlri katastrofi:
tukaj?
Ameriški bogataš ni mogel prodati svoje krste
London, junija.
Bivši ameriški tiskarski magnat g. Hearst prodaja zaradi krize, ki je zajela tudi njegova podjetja, skoraj vse svoje dragocenosti. V Londonu je dal na dražbo tudi svojo nenavadno krsto.
Ta krsta je navdahnila doslej dosti pesnikov in književnikov, pravijo, da med drugimi tudi Edgarja Poa. V resnici ima krsta kaj tragično preteklost.
Pred 400 leti je v njej umrla neka mlada in srečna žena. Drama se je odigrala v nekem romantičnem, starem škotskem gradu.
rentgenom so ugotovili, da je kroglica v njegovem želodcu, a živinozdravnik ga ni hotel operirati, ker si je pač mislil, da bo narava storila svoje.
Ker se je pes čisto dobro počutili se njegov gospodar ni dosti menil zanj. Ko je pa po desetih mesecih kroglico odvrgel, je bila dosti manjša kakor poprej. Tehtala je samo 52 gramov.
Zivinozdravniki si ne znajo razložiti tega nenavadnega primera.
Požrtvovalne bolničarke
med gobavci oa Guyani
Življenje, polno dela, samo-zatajevanja in potrpljenja
Najžalostnejši kraj na Guyani, ki spada v vrsto najnesrečnejših krajev na svetu, je otok Saint Louis, Ljudje, ki na njem žive, so jetniki in hkrati gobavci. Otok zapuste šele po smrti, ker jih pokopljejo v Saint Laurentu.
Sredi gozda, oddaljenega tri dni hoda do najbližje vasi in štiri dni hoda do Saint-Laurenta, žive med najstrašnejšimi bolniki na svetu tri ženske. To so tri Francozinje, bolniške sestre: Martelienne, Bernarde in Claire. Dolgih 40 let brez vsakega počitka negujejo in skrbe za nesrečneže, okužene z gobavostjo,
V več ko tridesetih kočah žive bolni jetniki — v nekaterih stanuje cela družina, v drugih pa po dva in več bolnikov.
Sestra Bernarde je upraviteljica tega gobavskega naselja. Hkrati opravlja tudi dolžnosti babice, kadar se rodi gobavcem otrok, življenje tudi v tern bednem, nesrečnem kraju teče svojo pot, otroci se rode tudi tukaj.
Sestra Martelienne z velikim samo-zatajevanjem previja rane gobavim bolnikom. Na vso moč se trudi, da bi jim z zdravniško nego olajšala hude bolečine in jim s tolažilnimi besedami skuša lajšati duševno trpljenje. Zaradi njene dobrote, nežnosti in potrpežljivosti so ji gobavci nadeli priimek »mala mamica«.
Najmlajša izmed teh treh usmiljenk je sestra Claire. Z veliko vestnostjo skrbi za hrano bolnikov. Vrhu tega pazi na nekega otroka, ki se je rodil na tem gobavskem otoku bolnim staršem, pa je na čudo ostal zdrav.
Sestra Martelienne, »mala mamica« je izmed usmiljenk najstarejša. Na Guyano je prišla leta 1919. kot prostovoljna bolničarka in ni hotela več od ondod. Samo enkrat je odpotovala iz Guyane v Cayenne, kjer je prvič v svojem življenju videla letalo. To je bilo Leta 1936.
V bližini teh ljudi, ki se jih z grozo in strahom ogibljejo vsi ljudje, žive požrtvovalne usmiljenke prav tako kakor jetniškj pazniki. Z njimi živi na otoku tudi star duhovnik, oče Renaux, 801eten starček, ki je prišel na otok že pred 46 leti.
Pred kratkim je neki francoski novinar obiskal te tako človekoljubne usmiljenke. Na njegovo vprašanje, kako žive v gobavskem naselju, je sestra Martelienne odgovorila:
»Vprašate me, kako živimo Cisto preprosto. Zjutraj ob šestih sestra Claire pozvoni z velikim zvonom v, kapeli. Tedaj se zgrnejo v kapelo vsi bolniki k službi božji, ki jo bere oče Renaux, Nekateri bolniki prinesejo v cerkev svoje prijatelje, ker jih je bolezen že tako spodkopala, da ne morejo več hoditi.
Potlej zajtrkujemo kavo. Po zajtrku previjamo bolnike, jih umivamo in češemo. Moramo jih tudi tolažiti, ker prav pogosto trpe prav tako duševno kakor telesno.
Opoldne vabi trobenta h kosilu. Vsak bolnik pride po svoj delež v kuhinjo. Tistim, ki ne morejo več hoditi, in tistim, ki nimajo več roke, da bi lahko sami jedli, pomagajo njihovi prijatelji ali pa me same.«
V sredi nesrečnih bolnikov, v pravem peklu, se morajo usmiljenke boriti tudi z gmotnimi težavami in bedo.
»Manjka nam mnogo stvari,« pripoveduje sestra Martelienne. »Morebiti bi lahko še bolje skrbele za bolnike, če nas ne bi svet tako pozabil. Toda naše gobavsko naselje je tako daleč od dobrih ljudi! Čeprav se je vse podražilo, porabimo na dan vsega skupaj šest frankov za vsakega bolnika. Vprašate, če bi se rade vrnile na Francosko. Zakaj neki? Sestra Bernarde in jaz sva že prestari. Gledali bi naju kakor redke zveri. In kaj bi bilo z najinimi bolniki, kdo bi potlej skrbel zanje?
»Ko nesrečni gobavec začuti, da se mu bliža smrt, zmerom pokliče k sebi eno izmed nas. Zato vidite, jih tudi ne moremo zapustiti.«
Guverner Guyane je pred kratkim zahteval od Francije red častne legije, da bi z njim odlikoval vzvišene ženske, ki jih francoska prestolnica »včasih pozabi«, kakor same naivno pripovedujejo. To visoko odlikovanje menda res ne bi nihče bolj zaslužil kakor te usmiljene sestre.
Bivša albanska kraljica Geraldina je odbila filmsko ponudbo
Nemški parnik »St. Louis«, ki je brez uspeha poskušal s svojimi 915 nemškimi Židi pristati na Kubi in v Južni Ameriki, se je moral vrniti v Evropo in odložiti svoje potnike v Franciji, Angliji, na Holandskem in v Belgiji. Slika kaže ladjo pri takšnem poskusu, ko je zaman skušala pristati.
Mož, ki je goro »prestavil«
Webbs Mili, junija.
V	desetletnem delu je farmar Edgar Welch iz Webbsa Milla v Ameriki »prestavil« vrh gore Rettlesnakeja. Okrog milijon kubičnih metrov zemlje in kamenja je speljal na robove gore. To delo pa nikakor ni opravljal zato, da bi dosegel rekord, kakor je v Ameriki navada, temveč zato, ker mu je vrh gore popoldne metal senco na njegova polja. Hotel je, da bi njegovo polje bolje obrodilo, zato je desetletno delo posvetil temu cilju in ga tudi dosegel.
Newyork, junija.
O	bivši albanski kraljici Geraldinl ameriški listi poročajo spet na dolgo in na široko. Že pred kratkim so govorili, da bo neka ameriška filmska družba ponudila bivši kraljici glavno vlogo v nekem filmu.
In res. Ameriške filmske družbe so namreč na moč iznajdljive, kadar gre za kakšen uspešen i-n donosen film, ki bi bil zanje sijajna reklama. In kraljica Geraldina bi kajpak bila takšna sijajna reklama.
Newyorški listi torej pišejo, da je velika filmska družba Paramount napravila bivši kraljici ponudbo. Ponudila ji je angažman za milijon dolarjev pod pogojem, da bi igrala v naj-, manj treh filmih na leto.
Filmska družba je že pripravila besedilo za novi film, ki bi morala v njem bivša kraljica igrati glavno vlogo. Film bi predstavljal albansko tragedijo in propad albanske kraljevine. Kajpak bi izzval veliko zanimanje. Besedilo je napisala znana francoska pisateljica Colette. Bivša kraljica Geraldina še ni odgovorila na ponudbo, vsekako pa nekateri menijo, da ponudbe ne bo sprejela.
Prva deklica v zadnjem poltisočletju
London, junija.
Ravno 500 let je minulo, odkar se v rodbini Keanersky na angleškem otoku Guernseyu ni rodilo niti eno žensko dete. Rodbina je bila kar se da ponosna na to, da so se v njej že od leta 1430. rodili sami dečki.
Zdaj se je pa štorklja nekoliko poigrala. Neki zakonski par je dobil deklico. Sorodniki so bili tako užaljeni, da so materi in očetu sporočili, naj se rajši izselita, kakor da bi rodbini na otoku delala takšno sramoto.	1
Nočno srečanje francoske pisateljice Colette
Pariz, junija.
Znana francoska pisateljica Colette je na Francoskem zelo priljubljena. Res je, da je nekaj francoskih kritikov, ki njena dela imenujejo kratko in malo »limonade«, vsi morajo pa priznati, da je zelo duhovita in da dosti svojih moških tovarišev prekaša s svojo preprostostjo, vznešenostjo in izrednim slogom.
Dosti ljudi je prepričanih, da je Colette edina in najuspešnejša tolažnica vseh nesrečnih deklet, žen in zaljubljencev in je pogosto posrednica za najsrečnejše zakone.
Colette blagoslavljajo desettisoči mladih žen in mater, ki so jih po rojstvu prvega otroka možje hoteli zapustiti. Colette z nasveti pomaga izgubljenim dekletom iz stiske. Daje jim nasvete, kako bodo kmalu in na lahek način postale srečne žene, kako bodo našle poštene može in postale dobre matere.
Pogosto prireja po francoskih pokrajinah predavateljske turneje. Zaljubljenim ženam in dekletom govori neposredno: stotine in stotine se jih potlej obrača k njej za nasvete.
Pred kratkim je imela pa pisateljica Colette smolo. Ponoči je šla domov in se je na nekem oglu skoraj zaletela v nekega človeka dvomljivih namenov. Bila je temna, meglena noč. Colette je pametna ženska. Vedela je, kaj pomeni takšno srečanje:	življenje	ali
smrt. človek ni bil namreč nihče drugi kakor neki nevarni razbojnik; vedela je, da bo z naperjenim samokresom zahteval od nje denar. Da bi nekaj prihranila, je hitro odprla torbico, mirno vzela iz nje bankovec za petdeset frankov in mu ga dala. Neznanec ji je dejal:
»Hvala vam, lepa gospa, ker ste uganili mojo misel!«
In čez nekaj časa je še dodal:
»če bi mi vsak nočni znanec dal toliko kakor ste mi dali vi, gospa, mi ne bi bilo treba nikoli ubiti niti enega človeka.«
K dogodkom v Tlentsinu: slika z letala kaže mesto Tientsin z reko Hai-Ho in mednarodnim mostom, ki so ga Japonci zaprli in tako zagradili edino pot na železniško postajo (na desni).
Kmalu po poroki se je mlada plemkinja nekega večera s svojim možem igrala skrivalnice. Da bi se dobro skrila, je stekla v najbolj oddaljeno sobo gradu. Tu je opazila staro krsto in se vanjo skrila.
Po nesreči se je pa za njo zaprl pokrov. Od znotraj ga ni mogla dvigniti in tudi ne odpreti, njen mož je pa ni mogel najti v njenem skrivališču, čez nekaj ur se je nesrečna žena v krsti zadušila.
Zato na dražbi v Londonu nihče ni hotel kupiti te krste-morilke.
K tatvini v pariškem Louvru: slavna VVatteaujeva slika »Nebrižnik«, ki so jo pretekli teden ukradli. Bila je last muzeja in je veljala za eno izmed najdragocenejših umetnin vse zbirke. (Gl. članek na str. 5.)
Žrtev mode
svoj deti ar troši za lepe obleke. Pri izbiri gre pa pogosto v skrajnost. Pred kratkim si je gospa Culeimanova kupila spomladanski klobuk, ki je imel za edini okras veliko lastavičje gnezdo z umetnimi jajčki.
Kmalu nato je z neko družbo odšla na izlet in prvikrat dala na glavo svoj novi klobuk. Na deželi se je družba ustavila v neki preprosti restavraciji na vrtu. Gospa Culeimanova je klobuk odložila na stol. Nekdo iz družbe je sklenil, da ji eno zagode. Odšel je za hišo in iz lastavičjega gnezda vzel jajček. Skrivaj ga je dal med umetna jajčka na klobuk gospe Culei-manove. Kmalu je priletela lastovka in začela žalostno frfotati in cvrčati okrog klobuka. A nihče ni temu posvečal pozornosti. Ko je gospa vstala in si dala na glavo klobuk, se je lastovka zakadila vanjo in jo začela kljuvati po obrazu. Gospa je bila tako presenečena, da se je ni mogla otresti. Takrat se je nekdo spomnil in ji hitro potegnil klobuk z glave ter ga vrgel stran. Toda pomoč je bila že zaman. Gospa je bila tako oklju-vana, da ji je kri. kar curljala po obrazu in tudi oko je imela ranjeno. Najbrže bo modema gospa odslej bolj previdno izbirala svoje klobučke. Vsaka šola nekaj stane!
Naposled sem ji dejal, da ne bom nikoli več spregovoril z njo niti besede, če ne gre z menoj. In držal sem besedo.
»Tudi rojstvo najinega prvorojenca mi ni razvezalo jezika. Počasi sva se navadila na molk. Od takrat sva živela v miru, ne da bi se enkrat samkrat sprla.«
»Ali se bo ta molk kdaj končal?« je vprašal časnikar.
»Morebiti celo kmalu,« se je zasmejala gospa Hellova. »Rekla bom svojemu možu: Dovolj dolgo sva molčala, nikoli nisva spregovorila niti besedice in naučila sva se brzdati svoja čustva.«
križec kaže kraj, kjer se je blizu indo-kinske obale potopila francoska podmornica »Phenix«.
Pes, ki žre jeklo
London, junija.
Neki lastnik garaže iz Stachwiecka na Angleškem ima takšnega psa, ki njegov želodec lahko prebavi najtrše stvari in tudi jeklo. Zato je zmerom pazil, da mu pes ne bi ušel v delavnico.
Pred kratkim je pa opazil, da mu je zmanjkala neka jeklena kroglica, težka 92 gramov. Takoj je sumil, da mu jo je najbrže pes pojedel in to tembolj, ker se je nekam čudno vedel. Z
Haarlem, junija. Pred kratkim je doživela gospa Rose Culeimanova kaj neprijeten dogodek. Gospa je namreč bogata in kaj rada
Zakonca, ki 50 let nista
spregovorila niti besede
Budimpešta, junija.
Posestnik Etienne Belle in njegova žena d’Ekesfehervar sta te dni praznovala dvojen jubilej.
Pred ena in petdesetimi leti sta se poročila in petdeset let je minilo, odkar nista med seboj spregovorila niti besede. Trdita, da jima je bil molk samo v srečo. Slovesnosti se je udeležilo dosti otrok, vnukov in pravnukov.
»Danes pred petdesetimi leti,« je pripovedoval gospod Helle ob tej priložnosti nekemu časnikarju, »sva se pripravljala, da proslaviva obletnico najine poroke. Hotel sem, da bi se slovesnosti udeležili tudi najini prijatelji, moja žena pa v to ni hotela privoliti. Kljub temu sem pripravil vse potrebno in povabil svoje prijatelje. Toda moja žena ni hotela priti blizu. Prosil sem jo, a vztrajala je pri svojem.
Kako so pred vojno ukradli iz pariškega Louvra sliko »None Lise
Pariz, junija.
Pred nekaj dnevi je iz pariškega Louvra na lepem izginila slika »Ne-brižnik«, eno najlepših del slavnega francoskega slikarja Watteauja (1684 do 1721). Slika ni velika. Komaj 20X25 cm, a vredna je 4 milijone frankov. Predstavlja rokokojskega kavalirja. ki je nebrižen za vse stvari okrog sebe. Oblečen je v svilo in čipke in bleščeče se tkanine, ki so jih Benečani tako radi slikali. Pravo jedro slike je Pa v tem, kako se ujema luč na te dragocene tkanine, kako v luči bledijo in se leskečejo barve. Slika je torej izginila. Tatvina je dvignila v Parizu in v vsej Franciji mnogo prahu. Zd^j so tatu baje že prijeli, ko je hotel z dragocenim bremenom pobegniti v,_Nemčijo.
. Ob tej priložnosti so se pariški listi *la dolgo in na široko bavili s to tatvino in svoje bralce spominjali na Podobno, a nič manj razburljivo tatvino, ki se je pripetila pred vojno, 23. avgusta leta 1911. Takrat se je namreč Po vsem svetu po bliskovo raznesla novica, da je nekdo iz pariškega Lou-'fra odnesel slavno sliko Leonarda da Vincija, božansko »Mono Liso«.
Neki slikar, ki je slikal v isti dvorani, kjer je bilo razstavljeno to sijajno delo, je presenečen obstal, ko je °Pazil, da »Mone Lise« ni nikjer. Mi-je, da so jo dali čistiti, kljub temu je pa za vsak slučaj vendar povedal čuvaju in ta je še bolj ostrmel.
Nastal je pravi alarm. Vsa policija je bila na nogah, časopisi so natisnili Posebne izdaje.
A vse to razburjenje je bilo zaman. O »Moni Lisi« dve leti ni bilo niti
sledu.
In na kaj čuden in nenavaden način so jo po dveh letih vendarle našli. Neki starinar iz Firence, gospod Al-fredo Geri, je dobil čudno pismo, ki mu ga je poslal neznani pošiljatelj. Podpisan s pseudonimom Leonardi Vincenco. V pismu je bilo napisano, da bi Leonardi rad prodal starinarju Pravo pravcato sliko »Mone Lise«. Pismo je bilo datirano iz Pariza.
V začetku gospod Geri ni posvečal Pozornosti temu pismu, čez nekaj časa 50 ga pa iznenadile nekatere podrobnosti. Leonardi je trdil, da je ukradel »Mono Liso« v Louvru samo zato, da bi jo vrnil Italiji, od koder jo je Napoleon odnesel v Pariz. Tat je bil P3 očitno o tem slabo poučen, saj je znano, da jo je Leonardo da Vinci -Sam prinesel v Francijo v dar kralju Frargoisu I. šele po daljšem razmišljanju je gospod Geri sklenil, da odgovori skrivnostnemu Leonardiju.
In tako se je 10. decembra 1913. Leonardi pojavil v prodajalni gospoda Gerija v Firenci. Leonardi je starinarja pozval v svoj hotel, kjer naj bi si ogledal »Mono Liso«, ki mu jo je Nameraval prodati za pol milijona frankov.
Drugi dan se je starinar v spremstvu nekega konzervatorja muzeja res Podal v Leonardijev hotel, da bi si ogledal sliko. V sobi je Leonardi pred obiskovalcema privlekel izpod postelje ko v če g z dvojrim dnom in iz njega potegnil sliko.
Odtlej se je vse odigravalo z neverjetno hitrostjo, še isti večer so Leonarda, ki se je v resnici pisal Vin-cenco Peruga, aretirali.
Po poklicu je bil pleskar in je bil nekaj časa zaposlen tudi v Louvru. To mu je omogočilo, da je prišel do
čudovite »Mone Lise« in se neopažen iztihotapil iz Louvra. Skril jo je pod pleskarski plašč, doma je pa napravil kovčeg z dvojnim dnom, kjer jo je dve leti skrival.
Preden so čudovito sliko poslali nazaj na Francosko, so jo razstavili v Firenci, potlej pa v Rimu. šele v začetku januarja leta 1914. so jo vrnili Louvru.
Električna zaščita za bančne blagajnike
Quebec, junija.
Neki kanadski izumitelj je sestavil izvrstno zaščitno pripravo, da bi z njo obvaroval blagajnike pred tatovi. Blagajn iki imajo v denarnicah močne električne baterije, ki so zvezane s kovinastim ročajem denarnice. V tem ročaju je ključavnica s posebnim ključem, ki visi na električni žici, oviti okrog blagajnikovega komolca. Dokler tiči ključ v ključavnici, teče električni tok po žici, ne da bi to opazili, če pa potegne tat denarnico iz žepa, zdrsne ključ iz ročaja, nastane kratek stik in s tako silo udari tatu, da denarnice nikakor ne more obdržati; hkrati bo izpustil tudi orožje, ki ga drži v drugi roki, kakor kos žarečega železa. Poskusi, ki so jih napravili z novo iznajdbo na policiji, so se sijajno obnesli.
Tatinska družba treh sester
Nantes, junija.
Pred dvema letoma je obiskovala vile ob atlantski obali v okolici Nantesa na Francoskem tajna vlomilska
ir
1
Le kovač zna skovati podkev
kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo (ruda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno.
T ERPFNTINOVO
zato svetovali, da bi bilo najbolje, če bi zmerom sedel doma in sploh ne bi šel na ulico, ker si je skoraj zmerom, kadar je šel v mesto, zlomil nogo.
Mladenič pa jim je odgovoril, da se ne more ravnati po njihovih navodilih, ker hoče živeti tako kakor drugi ljudje. Fant trpi pred vsem zaradi premalo prožnih, prekrhkih kosti. Ta bolezen je pa hvala Bogu zelo redka.
Tat med bogatimi gosti
Curih, junija.
Neka razkošna vila v Curihu je bila slavnostno razsvetljena. Gospodinja je namreč sprejemala mnogoštevilne goste, ki so prispeli v Curih na švicarsko narodno razstavo.
Vrata vile so bila odprta na stežaj. Na njih se je na lepem pojavil tudi neki eleganten gentleman s torbico iz turškega usnja pod pazduho. Nemoteno je stopil v hišo, kjer so ga lakaji
potlej napisati nekaj ganljivih člankov, ki bi marsikakšnega bogataša pripravili do tega, da bi poslal denarni prispevek za gobavsko naselbino, ki se že dolgo bori z gmotnimi težavami.
Ko je dr. Vuale z novinarji stopal v naselbini po nekem drevoredu, je izza grmovja skočila gruča gobavcev in napadla zdravnika in novinarje. Gobavci so novinarje in zdravnika močno pre tepli in jim raztrgali obleko.
Pomirili so se šele, ko so pazniki nekajkrat ustrelili v zrak. Hudo ranjenega dr. Vuala in opraskane novinarje so prenesli v bolnišnico, kjer bodo morali dolgo ostati pod zdravniškim nadzorstvom.
Jejte gnjat, pa boste lepi!
London, junija.
Zastopnik yorkshirskega okrožja v angleškem parlamentu in predsednik občine Beverley sta dala angleškim listom zanimive izjave o ženski lepoti.
Doma in na potovanju, preden greš spat, vedno:
Chlorodont-zobna pasta
tolpa, ki ji niso mogli priti na sled. V zimskih mesecih, ko v vilah ni bilo stanovalcev, so tatovi na debelo kradli perilo, vino in dragocene predmete. Nekega dne je pa srečala neka gospa na poti proti domu dve sestri. Ko je stopila v svoje stanovanje, je zapazila, da ji je izginilo dva tisoč frankov, shranjenih v omari. Takoj je sumila, da sta morebiti tatici sestri, ki ju je srečala.
Ko je o tem obvestila policijo, je odkrila velike tatvine. V umazami koči, ki so v njej stanovale tri sestre Al-laisove v starosti od 40 do 50 let s svojimi starši, je bilo nakopičeno skladišče finega perila, plaščev, oblek, namiznega perila, radijskih aparatov, raznih namiznih priborov in vseh mogočih stvari. Vse tri sestre so takoj prijeli, prav tako pa tudi njihove starše kot sokrivce,
V 18 letih si je 40krat zlomil nogo
Newyork, junija.
Te dni si je štiridesetič v življenju zlomil nogo 181etni Harold Gibbons iz Toronta v Kanadi. 29krat si je zlomil levo, llkrat pa desno nogo. Zato je moral prebiti v bolnišnici vsega skupaj štiri leta.
Ko je dopolnil 16. leto, si je že tridesetič zlomil nogo. Zdravniki so mu
v livrejah pozdravili z globokim poklonom. Brez vsakega pomisleka je kakor drugi gostje odšel v dvorano. V plesni dvorani se je gr.etel med plesnimi pari. Potlej je pa obšel vse sobe razkošne vile, in ne zaman. V gospodinjini spalnici je našel briljantno ovratnico, vredno okrog pol milijona dinarjev in ključ od blagajne.
Iz blagajne je ukradel zapestnice, zlate ovratnice, več prstanov, briljantno zaponko, zlato uro in nekaj denarja. Vse je zbasal v svojo torbico in spet odhitel, skozi salon iz vile.
šele ko se je slavnost končala, je gospodinja odkrila tatvino. Policija je takoj prišla na lice mesta, a njena preiskava je bila zaman. O gentle-manu-lopovu niso mogli ničesar izvedeti. Skupna vrednost ukradenih dragocenosti znaša več ko 700.000 din.
Gobavci so pretepli novinarje
Marseille, junija.
V gobavski naselbini v Valdonu na Francoskem se je te dni odigralo nekaj nenavadnega. Glavni zdravstveni nadzornik za francosko kolonijalno vojsko, dr. George Vuale je pripeljal v gobavsko naselbino tri znane francoske novinarje. Novinarji so hoteli na svoje oči videti življenje gobavcev in
Te izjave so pomembne zlasti zato, ker imajo ženske iz Yorkshira za največje lepotice angleških otokov. Njihova lepota je zlasti v tem, da imajo izredno lepo polt in zmerom sveža lica.
Zastopnik Yorkshira in predsednik Beverleya sta prepričana, da so York-shirčanke samo zato tako lepe, ker tako rade in pogosto jedo svinjsko gnjat.
»Na vsem svetu ni lepših deklet kakor so naše! je dejal yorkshirski narodni poslanec. Toda če ne bi tako rade jedle gnjati, zanesljivo ne bi bile ] takšne krasotice!«
Mežikanje kot znanstven pripomoček
London, junija.
Neka angleška tvrdka je uvedla novo pripravo za pregledovanje učinka svetlobnih naprav. Za merilno enoto je izbrala mežikanje čldveka, ki čita pri preiskovani svetlobi, čim pogosteje či-tatelj mežika, tem bolj se pri branju trudi. Preiskovanje se vrši takole: na čelo dajo bralcu tik nad oči kovin-sKe priprave, ki zaznavajo še tako neznatne spremembe napetosti v očesnih mišicah in jih z električnim tokom prenašajo na pisalnik; na tekočem traku se tresljaji močno ojačijo in zarišejo. Slika tako nastale krivulje natanko pokaže napor, ki ga je občutil bralec.
Na podobnem poskusu sloni izbor ljudi pri mnogih velepodjetjih, ljudi, ki se potegujejo za pisarniška mesta. Pri določeni svetlobi morajo prebrati določeno število strani; če kaže krivulja več vijug kakor jih dopuščajo pravila, je oseba za službo nesposobna; zlasti zato, ker mora po ugotovitvah nekega znanega strokovnjaka danes pisarniški nameščenec prebrati šestkrat več kakor so pred 40 leti zahtevali od njegovega tovariša.
Ujete ribe dajejo električne signale
New Jersey, junija.
Ribič Walton iz NewJerseya je iznašel praktično pripravo. Sestavil je namreč tmk z majhnim električnim
stikalom na koncu kaveljčka. Električna žica je napeljana od kaveljčka do žarnice na ribiškem čolnu. Kadar riba ugrizne v tnuik, pritisne tudi na stikalo in žarnica na čolnu se prižge. Tako ribiči vedo, kdaj se je ujela riba. Priprava je posebno praktična za ribarjenje ponoči.
Malajski princ se je poročil s hčerjo svojega krojača
London, junija.
Tudi danes, v dobi filmi; letal in radia življenje marsikdaj p“^ najne-verjetnejše bajke.
V Londonu je ?iwel malajski princ Mahmud, bra.t< vladajočega sultana iz države Trengarjo. Knez se je oblačil po evropsko, skrb za svoje obleke je pa prepuščal oxfcidskemu krojaču Blan-ckowu.
In ta skro%mi krojač je imel, kakor v pravljicah, na moč lepo hčer. Princu je bila zelo všeč, on pa njej. Kmalu se je med i'jima razvila ljubezen in princ je z^Šel govoriti o poroki.
Njegov^ 1>rat je bil pa drugačnega miieaja. Kakor hitro je izvedel, kaj brat počne v Evropi, se je na moč razhudil. A kaj ko je njegova dežela tako daleč od Londona. Ko bi bil brat doma, bi mu morebiti dal že odsekati glavo in ga tako kaznoval. Ker drugega ni mogel storiti, se je zadovoljil s tem, da je bratu nehal pošiljati denar. Bratu pa to ni šlo do živega. Njegova nevesta je bila tako lepa, princ pa pošten mladenič, zato sta se kljub vsemu poročila. Zdaj sta na poti v prinčevo daljno domovino.
Letos »Družinski tednik«. # stalno na 12 straneh! 9
Novela »Družinskega tednika"
Pobegla sreča
Francoski napisal Robert Dieudonnč
Germaine Obrietova je sklenila, da se bo poročila čimprej, pa naj bo e komer koli.
Nič več ni mogla prenašati življenja nied materjo in očetom, ki sta se neprestano prepirala, če bi šla od hiše, ju ne bi bilo treba miriti. Vseeno ji je bilo, če postane potlej življenje za mater in očeta neznosno, saj sla bila še mlada in pri skupnem ognjišču ju je zadrževala le še njena navzočnost.
Germaina je ljubila 6voje starše, a ko je po odhodu iz orleanskega samostana, kjer je uživala skrbno vzgojo, •la lejvem padla med njune prepire, je kmalu sprevidela, da sta kriva oba.
V	začetku si je prizadevala, da bi ju Pomirila, naposled si je pa želela samo Še, da bi čimprej izginila iz te hiše, kjer ni našla niti trenutka miru.
Sama si je hotela izbrati moža, potlej pa starše drugega za drugim o tem obvestiti. Že vnaprej je vedela, da •zvoljenec ne bo všeč očetu, če ga ho »larala mati. Zato je hotela biti posebno previdna.
Germaina je v Parizu poznala le nialo ljudi. Stalni prepiri so gospoda *n gospo Obrietova pustili osamljena. Dekle se je spraševalo, kje bi našlo 'noža, ki bi z njim lahko v miru živela.
Slučaj je hotel, da se je lepega dne Z|iašla na klopi v parku Moneeauju Poleg Fernanda Cachebouja. Pogosto Je prihajala v park, kjer je v hladu
brala knjige, daleč od materinega jadikovanja in očetovega godrnjanja.
Fernand je bil vi6ok mladenič kakšnih pet in dvajsetih let. Takoj se ji je zazdel nežen in dober, ker ga je videla, kako je z drobtinicami krmil ptičke. Ko je sedel na klop, zadovoljen, ker mu je dekle posvečalo pozornost, je zaprla knjigo in dejala: »Najbrže imate živalice radi?« Kmalu sta 6i bila edina v tem, da živali pomenijo človeku, ki jih razume, včasih več kakor ljudje. Predstavil se ji je. Pripovedoval ji je o 6vojem zdravju in druge reči. Da je sirota, a da ni odvisen od nikogar, ker ima dovolj premoženja, da mu ni treba opravljati težkih del. V življenju ni hrepenel po bogve čem.
»in vi gospodična?« je naposled vprašal. Germaina je začutila, da sme biti zaupljiva in tako mu je zaupala nekaj o svojem življenju. Ko sta se ločila, se nista dogovorila za sestanek, a oba sta zanesljivo vedela, da se bosta drugi dan našla na istem mestu in ot> isti uri.
Tako je čez tri tedne Germaina odšla z očetom, ki je šel v svojo usnjarsko delavnico, kjer je zanj delalo dvajset delavcev. Pregovorila ga je, da je krenil z njo v park Monceau, da bi ga p ref Ista v i la Fe man d u.
»V prvi vrsti, oče, nikar ničesar ne povej mami. Ko ga boš li poznal, bom
že sama poskrbela, da ga bo spoznala tudi mama.«
»Nikar naj te ne bo skrb, otrok moj,« je rekel, »gospodar sem jaz.«
»Vem, oče, a ne maram, da bi se zaradi mene prepirala.«
Gospod Obriet je Fernanda prijazno sprejel. Nagovoril ga je z »mladeničem« s posebno pokroviteljskim glasom, se z njim nekoliko porazgovoril, naposled pa končal:
»Preden se odločim, se moram obrniti na vaše znance in vašega notarja.«
Fernand ni bil zato prav nič užaljen. Dal mu je nekaj naslovov in tudi naslov svojega notarja.
»Za svojo hčer ne zahtevam bogve kakšnega položaja, pred vsem pa hočem človeka, ki jo bo osrečil. Na svidenje, mladenič. Germaina naj vam pove, kje se bomo spet sestali.«
Čez nekaj dni je tudi gospa Obrietova spoznala Fernanda, ki jo je naravnost očaral; kajti, ko so se sprehajali po bulvarju Courcellu, jima je kupil veliko šopkov vijolic, ki jih je ponujalo neko dekletce.
Gospa Obrietova je izjavila, da bo sama uveljavila svojo voljo, če se bo
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Sltrobi in Bvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Injen mož protivil proti temu zakonu. Fernand naj se ničesar ne boji. In ko se ji je Fernand zahvalil, se je raznežila nad samo seboj.
»Ne maram, da bi imela moja hči uničeno življenje, kakor ga je njen oče uničil meni. Ko ga boste spoznali, boste šele videli, s kakšnim človekom moram živeti.«
»Mama,« je rekla Germaina, »saj vse to vendar Fernanda prav nič ne zanima.«
Naposled je Fernand Obrietove obiskal tudi doma. Gospod Obriet je dobil o njem samo najboljše informacije. Zato se mu je zdelo potrebno, da svoji ženi s pretečim glasom pove:
»Sprejmi na znanje, da se bo Ger-maina poročila s tem mladeničem, če ti je ali pa če ti ni všeč.«
To je bilo izzivanje ženske, ki ni trpela nasilja.
»Mislim lahko, kar hočem. Če mi mladenič ne bo všeč, 6e Germaina z njim ne bo poročila.«
Fernand je prišel v hišo ravno, ko je gospa Obrietova zabrusila svojemu možu:
»Naposled, omoži jo kakor jo sam hočeš. Če bo nesrečna, naj se ne hodi k meni pritoževat.«
Gospod Obriet je pa na te besede odgovoril:
»Na koncu vseh koncev, mar mi je! Storita kakor hočeta! Kaj se neki mešam v to stvar! Kakor da bi imel kakšno pravico, 6aj sem se tudi sam opekel.«
Odšel je skozi desna vrata v svojo pisarno, gospa Obrietova pa skozi leva v svojo sobo.
Fernand je stal na sredi sobe, ne- [
koliko razočaran nad takšnim sprejemom. Germaina je pa jokala.
»Če samo pomislim, da se neprestano takole prepirata...«
»Zelo mi je žal,« je dejal Fernand. »A s čim 6e je oče tako zameril tvoji materi?«
»Z ničimer.«
»In mati njemu?«
»Brez vzroka se prepirata. Zdi s«, mi, da je neštevilno takšnih zakonov.«
»Že mogoče, jaz ne vem. Starši so mi umrli, ko sem bil še čisto majhen. Vzgojila me je babica, ki je bila vdova in nikoli nisem slišal ne prepira ne kričanja.«
»Midva se ne bova prepirala, Fernand, prisegam ti.«
»Ne, ne bova se.«
Gledal je zdaj v desna zdaj v leva vrata.
»Nikar zdaj ne hodi odlod, Fernand, tako žalostna sem.«
Ostal je, upajoč, da se bosta oče in mati vrnila. Zaman.
»Ubogo dekle,« si je mislil. Hkrati se je pa vprašal: »Ali to povzroči zakon?
Drugi dan ni prišel na dogovorjeni sestanek, čez dva dni je Germaina izvedela, da je Fernand odšel na daljše potovanje.
Oče in mati 6la imela zdaj nov razlog za prepir. Drug drugemu sta očitala. da je poroka splavala po vodi.
Germaina ni imela več poguma poiskati si drugega moža. Nihče si ne bi upal priti v takšen pekel. Niti v park Monceau ni več šla. Hodila je v Tui-lerijski park.
Lepega dne je od daleč zagledala Fernanda, ko je krmil ptičke. Zajokala je, a Fernand je ni videl, tako vnet je bil za svoje delo.
žensko
mesar,
Preprost, poletni kostim iz naguba krila — letos je nepogrešljivo -bluze iz belega pikeja. Posebno
Dvodelna večerna obleka, ki se je že lani skušala uveljaviti popoln uspeh je pa dosegla šele letos. Na sliki vidite posebno uspel model. Bogato nagubano pisllno krilo se posebno dobro ujema z ljubko bluzo iz crepe-geor-getta, ki je vse povprek nabrana. K uspehu pripomoreta tudi velik cvetlični šopek in za pasom svetlikajoča se pentlja.
Križanka in uganke
KRIŽANKA št. 20
1 23456789
Pomen besed:
Vodoravno: 1. veznik; pogreška; 2. evropska prestolnica; smrdljiva žival; 3. grška pokrajina; zločinec; 4. šport; 5. število; kos lesa; veznik; 6. voznik; 7. angleško ime; zaimek; 8. domača žival; angleška beseda za številko deset; 9. mesto v Jugoslaviji; okrajšava za »to je«.
Navpično: 1. moško ime; hrvatski predlog; 2. drugo ime za Japonsko; orožje; 3. migljaj; domača žival; 4. šport; 5. narobe pritrdilnica; sila; skrajšana vprašalna členica; 6. domača ptica; 7. poldrag kamen; polglasnik; 8. del sobe; um; 9. ploskovna mera; priprava za pečenje mesa.
POSETNICA št. 20
Ing. B. TEDESCA-KRLEŽA
uradnik
Zdravnik za dušo in telo
Kaj je ta gospod?
PREMIKALNICA
DRAMATIK
SPALNICA
OPERACIJA
N1BELUNGI
KOL IBRA
ANOMALIJA
ALMIRA.
Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah evropsko pogorje, slovensko mesto in ameriško pokrajino.
DOPOLNILNICA
na . . s, . . vor, se . .a, p . .ta, L . . n, . . oj, 1 . . t, . . vert . . bo, se . . k, . r . a, k . .a, . . kka.
Namesto pik vstavi prave črke.-^da dobiš popolne besede.
Nove črke ti dajo upoštevanja vreden pregovor.
MAGIČEN KVADRAT
Že Plato, slavni grški filozof, je dejal, da ni zdravnikov za dušo in zdravnikov za telo, kajti oboje je med seboj v pretesni zvezi. Tako se navadno tudi duševno okrepimo, če se telesno dobro počutimo in narobe. Mnogo majhnih vsakdanjih problemov moti naše življenje. Če hočemo živeti res zadovoljno, se moramo z njimi baviti in jih pravilno rešiti. Zdravila za takšne vsakdanje nadloge so navadno zelo preprosta in ker so naravna, tudi učinkovita.
Ne ene, več uradnic poznam, ki se pritožujejo, da so debelušne, lene in brez pravega veselja do življenja. Naj se ne čudijo, če jim ne iz lastne izkušnje, pač pa iz izkušenj drugih nasvetujem, naj prično redno vsak dan telovaditi. Denimo opoldne ali pa zvečer. Ta telovadba pa ne sme biti počasna, pač pa živahna in takšna, da se nekoliko utrudiš. Imenitno je, če imaš radio ali gramofon in telovadiš po taktu. Za debelušne najmanj uro na dan. Kakor hitro izgubiš nepotrebno mast, postaneš ■tudi duševno živahnejša, vrne se ti veselje do življenja, do duševnega in telesnega dela.
Koliko mater je na svetu, ki se jeze in žaloste, ker si njih hčerke niso izbrale ,pravega'. Z jezo, prigovarjanjem le malo opraviš pri zaljubljencih, kajti ljubezen je slepa. Neka mati mi je pa povedala, kako je izlečila svojo hčer od te nevarne bolezni. Ni ji branila zakona z izvoljencem, vendar je pa dejala, dfi morata s poroko eno leto počakati. V tem letu je zaljubljena hči spoznala, da bi dobila za moža ljubosumneža, prepirljivca in zapravljivca in še o pravem času se je za vselej skregala s svojini izvoljencem. Če je pa izvoljenec ,pravi', se v enem letu to zanesljivo izkaže in potlej tudi mati rada privoli v zakon. Prav dober nasvet, kajne?
Neka naša bralka, mlada simpatična gospodična, nam je poslala tole
Pomen besed: 1. obrtnik; 2. ime; 3. ruski pisatelj; 4. električen tečaj; 5. ravnina.
Besede se berejo enako v nih in vodoravnih vrstah.
•
IZPREMENILNICA
les, osa, dam, eta, lan, Ada, tok, rob, led, sel, runo, Eva, kar.
Pred vsako besedo daj še eno črko, da dobiš nove besede.
Nove črke ti dajo znan pregovor. *
ČRKOVNICA
E I	L	T	O	E	V
V Š	S	R	A	Č	J
A I	M	O	T	S	A
L S	O	K	E	V	N
SKRIVALNICA
doktor, brat, Abel, Estonska, mund, Adela, obrat, rokav, stena, Ontario, ajda, denar.
Iz vsake besede vzemi po dve zaporedni črki in sestavi pregovor.
Monogratnl — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJUBLJANA. Frantiikanska ulica
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
pismo: »Zaradi preobilice dela in skrbi sem postala otožna, melanholična in nevrastenična. Ničesar več me ni zanimalo, celo družba tistih, ki sem jih včasih rada imela, mi je postala odveč. Tedaj mi je neka znanka dejala: ,Veš kaj bi bilo zate dobro? Petje.' No, naj bo, sem si mislila, saj je tako vseeno, kako ubijem čas. Vpisala sem se v neki pevski zbor. Že prvi teden sem začutila, kako se mi vrača vedrost in mir; vsak večer, kadar ležem v posteljo, še brundam znane melodije, ki jih pojem v zboru. Moja duševna nevšečnost je izginila, zdaj komaj čakam, da pride dan, ko imam pevske vaje in ko pridem v okolje in družbo, ki
Rašitev ugank
Križanka:	Vodoravno:	os. dekada,
beg, pozor, einir, Rož, ribolov, to, mat, Saratov, sen Nora, ponos, kad, olivin,
— Navpično:	Oberon,	Po, senTit,
gib, Seni, Romanov, ep, Lar, si. Korotan, Arov, tok, doz, porar., ar, livnda.
Izločilnica: Narod, ki ne ceni Bvoje svobode, je ne zasluži.
Posetnica: Prometni stražnik.
Magičen kvadrat: cekin, Erato, karat, Ita ka, notar.
Črkovnica: V vsaki vodoravni vrsti vzemi najprej vse prve, tretje in pete črke, potem pa fie vse druge, četrte in Šeste, pa dobiS: Po slabi tovarišiji rada glav boli.
Dopolnilnica: Deear Je sveta vladar.
Izpopolnilnica: Ivan Vesel Koseski.
me razveselita in razvedrita. Ker menim, da bi takšen nasvet koristil tudi marsikateri vaši bralki, vam ga sporočam...«
Torej takšna malenkost je mogla tako zelo vplivati na razpoloženje naše bralke. Značilno za duševne tegobe je, da uspevajo posebno v tistem okolju, ki so v njem nastale. Če postanete otožni, nevrastenični, skušajte kar najhitreje spremeniti način svojega življenja, še preden se vas bolezen — in to je bolezen — pošteno loti, ji prekrižajte pot. Spremenite način življenja kakor koli že. Če prej niste hodili v gledališče, pričnite. Če imate preveč družbe, še v samoto, če ste doslej sami, si poiščite družbe. Sprememba, o blagoslovljena beseda!
Nekatere ženske imajo zmerom težave s svojo poltjo. Včasih je premastna, drugič presuha. Posebno pri živčnih ženskah. Neka gospa, že v letih, toda z izredno čisto in lepo poltjo, mi je izdala skrivnost svoje nege. Dejala je: »Mislim, da je skrivnost moje matere in moje babice, pa tudi mene, bila v tem, da se vsak dan umivamo s pivom. Kajpak ne na debelo. Steklenico piva imamo za več mesecev. Namesto kakšnega drugega čistila uporabljajmo pivo in vato. Z vato, v pivu namočeno si obrišemo obraz. V pivo namočeno vato izmenjavamo tako dolgo, dokler ni obraz povsem čist, kar vidimo po vati. Naposled si umijemo obraz še z rožno vodo in vato.«
Poskusite tudi vi! Prihodnjič pa še kaj novega!	S----a
— in elegantno se podajo zraven klasični angleški slamnik s pajčolanom in dolge bel« rokavice.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Goveja juha z jajčno kašo, čebulna omaka, krompirjev pire, govedina. Zvečer : Ocvrta jajca, solata.
Petek: Krompirjeva juha, češnjev zavitek. Zvečer: Mlečen riž.
Sobota: Pljučka, kruhovi cmoki. — Zvečer: Safalada v solati, čaj.
Nedelja:	Goveja	juha z rezanji,
svinjska pečenka, pražen krompir, solata. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, češnjev kompot.
Ponedeljek: Golaževa juha, krompirjevi svaljki, 60lata. Zvečer: Palačinke, čaj.
Torek: špageti z mesom, solata. — Zvečer:	Ocvrte	kruhove rezine,
kava.
Sreda: Fižolova juha, pečenjak. — Zvečer: Fižol v solati, čaj.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Goveja juha z vraničnimi cmoki, krompir z maslom , in peteršiljem, govedina, solata. Z v e č e r : Sirovi cmoki,’ češnjev kompot.
Petek: Kuhane morske ribice,2 solata, ameriški kruhek.2 Zvečer : 2e-meljni ponvičnik,4 solata.
Nedelja: Zelenjavna juha, svaljki iz koštrunovine,5 pečen krompir, solata, rumove rezine, kompot. Zvečer : Safalade s kislim hrenom, pecivo, čaj.
Ponedeljek: Kruhova juha, svinjska pečenka, pražen riž, solata. Zvečer : Pečenjak, kompot.
Torek: Grahova juha z zdrobovimi cmoki, polpeti, krompirjev pire, solata. Zvečer:	Prepražena šunka,
krompirjeva solata.
Sreda: Peteršiljeva juha 6 prepraženimi kruhovimi rezinami, kolerabice, makaronova potica. Zvečer: Solata s trdo kuhanimi jajci, kompot.
Pojasnila:
1 Sirovi cmoki:	Zreži na majhne kocke dve žemlji in jih polij z mlekom, ki si v njem razmotala dve do tri jajca, da se dobro napojč. Nato primešaj precej svežega sira, zabeli vse s presnim maslom in pridaj še nekoliko moke, da se testo sprime. Naredi iz testa cmoke in najprej enega zakuhaj v slanem kropu; če se bo razkuhal, dodaj testu še moke, kuhane cmoke pa zabeli z drobtinicami. Namesto moke lahko dodaš tudi nekoliko zdroba.
2 Kuhane morske ribice: Skuhaj jih z zelenjavo, pretlači jih skozi penovko in porabi sok za rižoto. Posebej razbeli pol olja in pol masti, dodaj sesekljanega peteršilja in čebule, sok pretlačenih ribic in ne do dobra kuhanega riža. Naposled potresi s parmskim sirom.
3 Ameriški kruhek: Stepaj v kotličku 5 jajc s toliko sladkorja, kolikor tehtajo štiri jajca, dokler ne začne šumeti. Potlej dodaj toliko moke, kolikor tehtajo tri jajca in speci kruh v dolgi pekači. Drugi dan ga prereži, namaži z marelično mezgo in prevleci s kakšnim ledom.
4 Žemeljni ponvičnik: Zreži na kocke ostrgano žemljo in jo namoči v mleku. Potlej umešaj 1 rumenjak, 3 de-ke stopljenega presnega masla ali masti, nekoliko govejega mozga, če ga imaš, muškatovega oreška, sesekljanega peteršilja in soli. Primešaj napojene žemeljne kocke in speci ponvičnik v kozi ali pa skuhaj.
5 Svaljki iz koštrunovine: Sesekljaj približno tri četrt kile koštrunovine, daj jo v četrt litra kakšne svetle omake, primešaj tri rumenjake, žlico sesekljanega peteršilja, soli in popra. Premešaj sekani :o in jo postavi na mrzlo. Kazdeli jo na šestnajst delov,
ima ves obraz nabrekel, naj si da krompirjev obkladek čez ves obraz. Cez vse to si naj povezne svež robec. Takšen obkladek ni samo izvrsten za otekle oči, pač pa tudi človeka na splošno osveži in je izvrsten pripomoček proti glavobolu. Pri glavobolu ga damo pač na čelo. Za to naravno zdravilo so vedele že naše babice in so ga pridno izkoriščale.
Nekatere ženske so zelo živčne, bodisi da imajo dosti dela, bodisi da žive v takšnih okol+ščiunhv imajo skrbi ali so pa že po naravi bolj šib' kih živcev. Imenitno naravno zdravilc za slabe živce je — presno korenje. Presno korenje ima namreč dosti vitamina B, ki je za živce silno koristen vitamin. V nasprotju s kemičnimi mamili živcev ne otopi, pač jih pa počasi, a zanesljivo krepi. Če le moreš in preneseš, pojej torej vsak dan nekaj v solati nastrganega presnega korenja. Čez mesec ali dva si boš priznala. da si prav storila, ker si me ubogala.
Če se lepega dne zbudiš slabe volje in malodušna, ne da bi sama prav vedela zakaj, je to znamenje, da dotlej nisi živela pravilno, znamenje da moraš svoje življenje sprem enih. Zavedaj se, da je neobhodno potrebno, da
Ce se poleti otroci ves dan igrajo v igralnih in kopalnih hlačkah, se bo proti večeru ali v hladnejših dneh na moč prilegla takšnale pralna oblekca iz rdeče-modrega kockastega blaga s hlačkami iz istega tvoriva.
[Za vkuhavanje ku-lpi previdna gospo-I dinja samo preiz-|kušene steklenice znamke REX
JULIJ KLEIN
Ljubljana Wollova ul. 4
posipaj desko s kruhovimi drobtinami, zvaljaj vsak del sekanice na deski v podolgovat svaljek, pomoči ga v raztepen beljak, ki se ne sme peniti in ki si mu primešala soli, popra, žlico olja in žlico vode. Povaljaj svaljek še v kruhovih drobtinah in ga ocvri.
Tako preprosto je biti lepa in vesela!
Nevarno je trditi, da so lahko vsi ljudje in v vsakršnih okoliščinah zdravi, dobrovoljni, veseli, do vseh vljudni in ne vem, kakšni še vse. Res je pa, da je vse premalo ljudi takšnih, čeprav žive v precej dobrih razmerah in čeprav nimajo skrbi čez glavo. Med temi ljudmi so tudi ženske, mnoge ženske, ki si ne znajo urediti življenja.
Spomladi na primer se zdi vsaki, da je vse lepše kakor pozimi, ko bilo mrzlo, ko smo nosile snežke brodile po sneženi brozgi. Ko pride pomlad in ko posije prvo sonce in ozelene prva drevesa, smo pa globoko razočarane. Sonce neusmiljeno odkriva napake naše utrujene kože in nam jih kaže v jarki luči, in namesto, da bi bile pomladi vesele, smo razočarane in nam je skoraj žal po zimi in njenih prizanesljivih večerih.
Podoben občutek ima ženska, če se zbudi po prečuti noči, bodisi da je slabo spala, bodisi da je prepozno prišla domov. Ko se zjutraj zbudi, ima nabrekle in zatekle oči, slabo barvo, zaspana je in slabe volje. In vseeno mora iz postelje, v službo, na trg, družini kuhat zajtrk ali po opravkih. Kaj naj stori v takšnem trenutku hipnega razočaranja in zlovoljnosti? Nekaj j>rav preprostega. — Stopi naj v kuhinjo, vzame strgalo in naj nastrže nekoliko krompirja. Nato naj znova leže, si posuje nastrgani krompir na oči in leži dvajset minut. Če se ji zdi, da
DRUŽINSKI TEDNIK
Sirokokrajni klobuki
ntada
Pozimi nas je očaral in zanimal mali klobuček s tenčico, čvrsto ob glavi, za poletje pa ta oblika ni posebno pripravna. Poleti sploh ne nosimo klobukov ali si pa želimo takšne, da nas vai*ujejo žgočega sonca. Ni torej samo modma muha, če so naše dame pričele kupovati širokokrajne klobuke namesto majhnih srčkanih baretov, ki smo jih nosile spomladi in pozimi.
Za zdaj jih še ne vidimo po cestah, vseeno so jih pa že polna okna naših modistk. Poleti, zvečer v Tivoliju, takole okrog osmih, pol devetih, ko odneha vročina, bomo imele priložnost videti te lepe širokokrajnike, ali se bomo pa tudi same »postavljale« z njimi, širokokrajniki so letos pogosto iz klobučevine in ne samo iz slame kakor prejšnja leta. Klobučevinasti širokokrajniki so moderni posebno v dveh barvah: v nežnorožnati, z vijoličastim odtenkom m v beli barvi.
Nekateri širokokrajniki imajo po najnovejši modi vezene krajevce, v preprostih angleških vzorcih. Ti se podajo kajpak le k oblekam v isti barvi, kakor je vezenje in pa k mladim, svežim obrazkom.
Bazen nekaterih zelo elegantnih črnih širokokrajnikov so novi klobuki skoraj vsi v svetlih barvah, še največ jih je belih. Razen tega so v modi še svetlorožnata, nebeškosinja, in svetlo-vijoličasta barva.
Modne ustvarjalce je letos menda posebno navdušil španski »sombrero«, kajti letošraji širokokrajniki so mu za čudo podobni. Robovi modernega klobuka so pogosto do 20 cm široki, oglavje je pa visoko in koničasto. Včasih je navpično nabrano in je to potlej edini okras klobuka, pogosto je pa gladko in ima samo na vrhu šopek cvetja ali pa oblak tila, ki pada po
j Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob! Varuj se ga!
SARGOV
Problem št. 63
Sestavil A. Bayersdorfer (1900)
PROTI ZOBNEMU KAMNU
okrog 30 minut, si nabrizgajte obraz z; boraksom in glicerinom. Nabrizgajte se; z razpršilcem, ki ga dobite v vseh le-; karnah.	!
S tem brizganjem si boste najbolje; očistili kožo.	:
Naposled polagajte na obraz hladne obkladke, najbolje še ledenomrzle.
Ce boste tako poskrbeli za kožo dvakrat ali trikrat na mesec, boste imeli zdravo in gladko polt, ki vam jo bo marsikdo zavidal.
Takoj ko ste iztisnili ogrce, namažite znojnice z 90'7«nim alkoholom, nekoliko razredčenim z vodo, za ljudi z zelo mastno kožo pa je priporočljiv 90“/oni alkohol, nekoliko razredčen z žveplenim etrom.
Naposled pomirite razdraženo kožo tako, da jo natrete z lanolinom ali pa z dobro kremo.
Kožo nato dobro obrišite, potlej jo pa izmijte z mlačno rožno vodo.
Po tem postopku, ki traja približno
Mat v 3 potezah
Problem št. 64
Sestavil Samuel Loyd (1870)
Elegantni bel slamnik za vroče postne dni, okrašen s tesno se prilegajočim pajčolanom, tremi preprostimi Metlicami in svetlikajočim se temnim trakom.
Puslig ponoči svoje okno vsaj zdaj po-če že ne odprto, pa vsaj priprto. I rav tako je potrebno, da vsako jutro telovadiš deset minut pri odprtem <>knu _ kolikokrat sem ti že to sveto vaj a — prav tako tudi zvečer, hkrati j53 vadiš nekaj dihalnih vaj. Da bo 'akšen lepoten postopek popoln, rao-taš paziti tildi na prebavo; izpij torej Vsako jutro na tešče kozarec oslajene v°de, prav tako pet minut pred spazem in po poldne. Vsak dan «e vsaj P°1 ure sprehajaj po svežem zraku, "rez naglice, brez kakšnega poseb-opravka, samo svojemu zdravju Jn razvedrilu na ljubo. Soboto popol-ne in nedeljo izrabi za izlete v^ na-Tavo, bodisi sama, če imaš družino, Pa kajpak z otroki.
Naposled, če ti tudi ne gre vse prav, se odloči da boš postala čdsto »lov človek in si vsak dan nekajkrat ®a glas ponavljaj stavek, ki te bo sPodbudil. Na primer:	»Bolje	nam
8'’e ko lani,« ali »Danes sem pa res dobre volje.«
Kako boste zvarili klino z nožem?; če vam pade klina iz nožne ročice,; zdrobite v prah pečatni vosek ali pa; pripravite tole zmes; 100 gr v prah zdrobljene smoLe, 30 gr žveplovega cve-; ta in 90 gr finega peska. Napolnite z enim ali drugim od teh dveh praškov; odprtino ročaja in vanj potisnite ne-; koliko segreto klino. Pustite shladiti,; ne da bi se noža dotikali.
Umivanje steklenine. Ako se v ste-' klenici ali v kozarcu nabere apnen-' čeva obloga, potlej se je iznebite tako, da vanj vlijete nekoliko solne kisline. Nekoliko oplaknite in obloge v' steklenini ne bo več.
če nimate solne kisline, se dado madeži odstraniti tudi s steklovini papirjem. Tako boste madeže zanesljivo odstranili.
Steklenino pa nikakor ne čistite s: peskom, ker je preoster in steklo po-i reže, posebno če je fino. Najlepše se! steklenina čisti s koprivami, če ni ko-: priv pa z vodo, ki ste ji dodali neko-! liko kisa. Naposled operite še z mil-! nico. Namesto krpe uporabljajte beli svilen papir.
Našivi-moderni okratki
Za cikcakast, čisto preprost našiv, ki ga srečamo povsod, ve prav zanesljivo vsaka naša bralka. Ta našiv je raznobarven: bel, črn, pisan in živobarven. Zdanja moda nam ga spet predstavlja na poletnih oblekah.
Preje je ta našiv poživljal le pralne obleke in otroške predpasnike, zdaj si je pa utrl pot tudi k finejšim oblekam in celo h kostimom. Na volnen ali platnen kostim našijejo zdaj dve vrsti tega našiva in z, njim poudarijo rob jopice ali bolera.
Obleka iz svetlosivega volnenega blaga, ki ima dva prsta od roba našit našiv citronove barve, drugega pa temnomodre barve, se zdi veliko ele-gantnejša s tem okraskom kakor brez njega; barve našivov si izbere vsaka sama po svojem okusu.
Preprosta obleka iz sinjega platna za na morje je še posebno učinkovita z našivom na krilu, v obliki predpasnika: našiva tečeta od pasu proti stranskem robu krila in se oddaljujeta drug od drugega. Ta našiva sta bela, ali je pa eden črn, drugi pa koralno rdeče barve. Prav tako se našivi lepo podajo na boleru in na rokavih.
Celo na žalni obleki našiv lepo učinkuje, črna obleka se zdi kakor tunika, ki jo naznačuje samo dvojna vrsta belega naši.ya, ki se spredaj dviga, preide pri pa5a5 na životek in ga krasi na prsih in okrog vratu. Preprostost tega našiva in njegova medla belina nikakor ne kvari žalnega učinka, temveč ga še poudarja.
Pri pisanih oblekah morajo barvasti našivki ustrezati barvam vzorca, če je vzorec na tkanini iz venčkov, iz rdečih, zelenih ali rožnatih cvetlic na temnomodri podlagi, naj bodo našivi rdeči, zeleni in rožnati, vsi naj tečejo vzporedno, da spominjajo na grški vzorec ali pa na arabeske.
Mat v 3 potezah
CIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20’ — din. Po povzetju pošilja:
PARFUMERIE BAL0G — STARI BEČEI,
Duuavska banovino.
Problem št. 65
Sestavil John Brown (1863)
hrbtu navzdol. Na prvi pogled se bo zdela ta moda našemu solidnemu okusu nekam nenavadna, toda česa vsega se nismo že privadili?
Vse te velike širokokrajnike moramo pa na glavo nekako pritrditi, sicer nam bi jih odnesel prvi vetrič, padli nam bi z glave samo če bi se malo sklonili ali pokimali. Zato jih drže široke podveze okrog glave, včasih tudi spletene iz cvetlic. Nekateri širokokraj-niki imajo namesto oglavja mrežico ali pa cvetlice. Prvi so za sončenje, drugi pa za večerne obleke.
Ko smo že pri širokokrajnikih, naj omenim še, da takšen klobuk ni za vsako žensko, širokokrajnik ne terja samo primerne obleke, pač pa tudi primemo postavo. Nosimo ga samo k lepim poletnim oblekam iz lahne volne ali svile, k poletnim kostimom, nika-j kor pa ne k pralnim oblekam. V pre-I prosti pralni obleki bomo najlepše gologlave. Prav tako si širokokrajnika ne more privoščiti ženska, ki je majhna in debela, ali pa majhna in drobna. Za majhne in debele ženske so najbolj primerni klobuki s srednjevelikim robom, za majhne in drobne pa srčkani bareti in majhni klobučki. Tega ne smem pozabiti omeniti, kajti je že tako, da je prvo okus, in šele drugo
—	moda,	S.
Iz Pariza nam poročajo;
Večerno obleko iz belega čipkastega ! blaga, vso pošito z naborki krasi kep' iz belega svilenega baržunft ali'krzna.j K tej obleki se lepo poda beio cvetje; v laseh.	j
Najnov.ejii okrase^, v gumbnici ko-; stima so vse mogoče verižice ali tra-; kovi. Na njih visi kakšen majhen^ obesek, na primer majhna svetilka iz; dragih kamnov. Celo slikarsko paleto; z barvami in majhnimi pravimi čo-; piči vidite v Parizu v gumbnicah. ;
športni komplet iz plisiranega krila' z belimi progami in majhne enobarvne; jopice je zelo ljubek. Slamnik je na-! rejen v kitajskem slogu, rokavice, tor-! bica in čevlji so pa iz temnorjavega mehkega usnja.
Sandale za na morje so bolj fanta-! stične kot kdaj prej. Plutovinaste podplate pokriva pisano platno. Platneni trakovi so oviti okrog stopala in členkov, kakor pri grških koturnih, lepe so pa tudi saoidale, prevlečene z debelo mrežo; te segajo še čez členke in spominjajo na visoke čevlje.
Moderna Parižanka, ki ima rada lep in sodoben dom, sama veze zavese in razne prtiče. Posebno so zdaj v modi zavese iz vezenega organdija.
V	Parizu je zbudil dokaj pozornosti črn klobučevinast klobuk z belo petljo iz rišeljeja.
Praktični nast/eU
k
Mat v 2 potezah
(B23)
Kratka partija št. 22
Z nekega turnirja v Barceloni
1. c2—c4	Sg8—f6
2. Sgl—f3	c7—c5
3. Sbl—c3	Sb8—c6
4. d2—d4!	c5Xd4?
5. Sf3Xd4	3c6Xd4?
6. DdlXSd4	g7—g6
7. e2—e4	d7—d6
8. e4—e5!	d6Xe5
9. DXe5	Lc8—d7?
10. Sc3—d5!	Ta8—c8?
11. SXSf6 mat.
Hacafoti nasveti
Kako čistite črne čipke? Najprej jih odparajte z obleke, ki so na njej prišite. Potlej jih z velikimi vbodi sešijte kos za kosom in jih nekoliko zvijte. Položite jih v skledo, polijte jih s pivom in jih pustite v njem kakšne pol ure. Potlej jih narahlo izpirajte z rokami. Splakujte jih kar pod pipo, da voda sproti odteka. Ko ste jih dobro izplaknili, jih zavijte v suho krpo in jih rahlo iztiskajte. Ko se posuše, jih prav narahlo, z ne prevročim likalnikom polikajte.
Rešitev problema št. 60
1.	e7—e8T	Kc4—c5
2. Te8—e6	Kc5—c4
3. TeC—c6 mat.
1	 Kc4—c3
2. Te8—e2	Kc3—c4
3. Te2 c2 mat.
fiencin, salmijakovec in alkohol navadno hranimo v steklenicah s plutovinastimi zamaški, ki so pa propustni ta tekočine kljub temu izhlapevajo. ^ega se boste ognili, če boste zamaške namočili v parafinu in jih pustili strditi. Steklenice bodo z njimi nepropustno zaprte.
Polepšajte si polti
Nenadna vročina, ki je nastopila, slabo vpliva na našo polt. Nekatera dekleta in žene lahko opazijo, da imajo kožo rdečo, polno drobno natresenih mozoljcev, včasih pa tudi večjih gnojnih mozoljev.
Da preprečimo te nedostatke polti, moramo s poltjo, primerno ravnati in jo negovati.
Najprej moramo poskrbeti, da kožo popolnoma očistimo, da se znojnice spet odpro. Zaprte znojnice namreč ovirajo kožo pri dihanju. Kozmetični zavodi se poslužujejo raznih čistilnih pripomočkov za kožo, toda vsakdo ne more v takšen kozmetičen zavod. Zato vam tukaj prinašamo nekaj nasvetov, kako lahko sami kožo temeljito očistite.
Za čiščenje kože si vzemite eno uro časa.
Prvih deset minut začnite z vročimi obkladki. Na lica si devajte vlažne vroče obkladke ali pa obkladke iz krompirjevega škroba.
Ko je koži-i že precej razgreta, namočite stiskalo v 90*'onem alkoholu in z njim iztisnite ogrce, če vam to dela težave, si pred stiskanjem nekoliko namažite obraz s toplim oljem.
Rešitev problema št. 61
1. Dh5—f7	Ke4—e5
2. Ka3—b4	Ke5—d6
3. Th2—h5	Kd6—c6
4. Th5—-h6mat.
2....... Ke5—e4 (d 4)
3. Th2—e2	Kd4 ali d3
4. Df7—c4 mat.
 1...... Ke4—d4
2. Df7—e6	Kd4—c5
3. Th2—h4	Kc5—b5
4. Th4—h5mat.
 2...... Kd4—c3
3. De6—d7	Kc3—c4
4. Th2—c2 mat.
 1...... Ke4—e3
2. Ka3—b4	Ke3—d3
3. Df7—«7	Kd3—d4
4. Th2—d2 mat.
 2...... Ke3—d4 (e4)
3. Th2—e2 (šah) kar koli
4. Df7—c4mat.
1....... Ke4—d3
2. Ka3—b4	Kd3—e3
3. Kb4—c4	Ke3—e4
4. Th2—e2 mat.
"d klobuk je kakor znano na moč *Jeganten in žal tudi na moč občutljiv. Vsaka gospodinja najbrže ve, da Podobne stvari čistimo z bcncinom, krompirjevo moko, magnezijo, drobtinami belega kruha itd. Neki znanstvenik je trdil, da klobuk še najmanj trpi, ako ga čistimo s svet im peskanim papirjem in — lahko vam zaupamo, da se nam j« poskus sijajno obnesel.
Hfrzbc! PMU&dttii teden
Rešitev problema št. 62
1. Sc6—e7	Kb6—87
2. Kb3—b4	Ka7—b8 (b 6)
3. Se7—c6 (c8) mat.
1....... Kb6—b?
2. Se7—c8	kar kolt
3. Td7—d5 mat
/P- k
Novo in vendar... Ali ni prijetno za oko, da namesto večnih kodrov vidite tole preprosto, staromodno kito, ki je pa kljub temu tako lepa in praktična, da se človek nehote prime za gol tilnik. Najbrže to ne bo poslednja kita, ki jo boste videli.
12.	nadaljevanje
»Ali sem morda preoster?« je vprašal prestrašeno.
»Morda,« sem odvrnila. »Kakor koli že, ne govoriva več o mojem možu. V nekaj dneh bomo odpotovali v Tunis, pustiva torej stare rane in veseliva se bližnjih lepih dni. Dovolite, Robert, da bom tam doli satfto mlado, neskrbno dekle, ki je zg. nekaj srečnih tednov pozabilo, da je še kaj drugega na svetu ko sonce, lepi izleti in čudovita družba dveh iskrenih prijateljev, vas in vaše babice.«
Prijel me je za roko in jo ponesel k ustnicam.
»Obljubljam vam vse, kar želite,« je tiho dejal.
»Torej velja? Niti besede več o mojem možu!«
»Velja. Grof d’Armons je pokopan za zmerom.« Kmalu nato se je poslovil. Najbrže je šel k babici, da se ji izpove in ji razloži kočljivo zadevo z medaljonom. Nasmehnila sem se, videč ga odhajati tako velikega, ponosnega in vendar tako dobrodušnega in mehkega. Ta mladi fant je tako rekoč moj zaščitnik, ali pa vsaj hoče veljati za nekaj podobnega. Ali me mar ni on ,odkril' pred nekaj meseci, ko sem se osamljena sprehajala po teh parkih? In ta lepi junak se hoče zdaj boriti za svojo srčno damo, ta dama namreč zdaj ni nihče drugi ko moja malenkost. Njegova maščevalnost do mojega moža izvira najbrže iz njegove naklonjenosti do mene. Toda čeprav sem še neizkušena in začetnica v ljubimkanju in podobnih zadevah, mi ni bilo težko opaziti, da se je v vsa ta čustva mešalo prav bolno ljubosumje užaljenega in odbitega snubača, čeprav komaj devetnajstletnega mladeniča.
In morda me je prav to čustvo spravljalo v zadrego, če je nanesel med nama pogovor na najinega moža.
Renata je pozno v noči zaprla svoj dnevnik. Zamišljeno je ogledovala veliko, v usnje vezano knjigo, ki je vanjo že nekaj časa vsak večer zapisovala vse, kar je doživela. Pričela je pisati tedaj, ko sta jo baronica de Montavelova in njen vnuk tako rekoč vzela za svojo. Zapisovala je vanjo svoje prve vtise o skupnem, družinskem življenju pri gostoljubnih prijateljih,
o	prijetnih večerih in sprehodih, ki jih je preživela v njuni družbi. Tretji, prav tako neločljiv prijatelj, ji je pa postal tudi dnevnik, ki ga je vsakokrat odložila v pričakovanju, kaj bo novega vanj napisala drugi večer.
21
Dnevi, tedni in meseci so minili kakor v sanjah, ko sem z baronico de Montavelovo in njenim vnukom Robertom prepotovala Tunis, Alžir in Maroko. Kakor v filmu so bežale pred nami nove pokrajine. Slike so se menjavale, vsak dan druge, vsak dan nove. Moja dva prijatelja sta to potovanje izkoristila tako, da sta daleč od civilizacije in hrušča in trušča izpopolnila mojo pomanjkljivo vzgojo in razvila v meni tisti šesti čut, ki mi je še pred kratkim manjkal, čut za življenje, kakršno je v resnici.
Naučila sem se jahati, šofirati avto, sukati teniški lopar in tisoč drugih potrebnih malenkosti. Z Robertom sva gojila več športa, z baronico sva vezli dragocene gobeline, pa tudi glasbi sem se posvečala; moj klavirski učitelj nas je spremljal povsod.
Kajpak nismo utegnili niti minute izgubiti pri uresničevanju našega programa. Vstajali smo zgodaj, to nama pa z Robertom ni branilo, da ne bi pogosto zvečer dolgo bdela, bodisi na kakšni zabavi s plesom ali pri kakšnem literarnem ali glasbenem večeru.
Sedem mesecev tega opojno lepega življenja me je tako temeljito spremenilo, da naša Martina — kajpak ni hotela iti z menoj! — v živahnem, razigranem dekletu sploh ne bi več spoznala otožnega in bledičnega dekletca, ki je lani z njim križarila po Švici.
Moje telo in moja duševnost sta doživeli čudovit, nesluten polet. Šele zdaj znam uživati sladkost iskrenega prijateljstva, ki me z njim obdajata baronica de Montavelova in njen mladi vnuk. Skušala sem si pa zaslužiti prav vsak njun smehljaj, prav vsako njuno spodbudo. Pazila sem na svoje vedenje, na sleherne gibe, samo da sem bila všeč baronici. In da bi bil tudi Robert zadovoljen z menoj, sem se z vso vnemo posvetila vsem športom, ki sva jih utegnila tu doli gojiti.
Mislim, da nisem razočarala ne gospe ne Roberta. Moj značaj, komaj razvit, je še dovolj prožen, da sem se lahko prilagodila njunim željam. In vedoč, da njune želje in zahteve ne pomenijo zame drugega ko dobro, sem jih z veseljem ubogala.
Ko je pritisnila poletna vročina, se je baronica de Montavelova od-
I OD ZAKONA DO LJUBEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N.
ločila, da se bomo iz Afrike preselili domov, na Francosko.
Sicer zdaj že spadam tako rekoč k družini, vseeno mi je bilo jasno, da ne morem odpotovati z njima na njuno posestvo v Pic de Monta-vel. Ko sem jima razodela svoje pomisleke, se baronica in Robert nista mogla dovolj načuditi. Nista mogla razumeti, zakaj se hočem izogniti njuni družbi prav zdaj, ko bom najbolj potrebna nežne materinske nege.
»Na potovanju še lahko prideš kaj v vas k nam, hoteli so navadno tako blizu drug drugega. Toda kaj boš delala, ko se boš poslovila od naju?«
»Živela bom nemirno življenje večne popotnice, popotovala bom najbrže iz kraja v kraj, dokler me bo volja.«
»In ti je takšno življenje všeč?«
Morala sem jima primati, da mi ni prav po godu.
»Zakaj torej nočeš z nama v Pic de Montavel?«
»Nočem izkoriščati vajino neomejeno velikodušnosti«
»Reči hočeš, da želiš taitl sama?« je vprašal Robert malo užaljen,
»O, če bi se mogla ravnati po svojih željah!«
»Kdo ti pa brani?«
»Ne vem.. Tako rada., prav rada grem z vama, samo če vaja ne motim — in če ne bo vaša družina nejevoljna in si ne bo mislila, da hočem izkoristiti vajino gostolj ub-nost.«
»Bomo že gledali, da nihče ne bo imel česa ugovarjati. Samo če ne bo ugovarjal Robert...«
Baronica je hudomušno od strani ošinila svojega vnuka.
In tako me je usoda pripeljala na Francosko, v domovino, kjer sem preživela toliko nesrečnih, samotnih ur...
Kakor hitro smo se v Pic-de-Montavelu uredili, je baronica pisala moji tašči in ji je sporočila, da sem si poiskala stalno bivališče pod njeno streho.
Baronica, ta izvrstna ženska, mi sicer ni povedala, da je pisala moji tašči, boječ se, da se ne bi po nepotrebnem vznemirjala. Pozneje sem pa le izvedela od Roberta. Ker ni marala, da bi moje bivanje v Pic-de-Montavelu zbudilo pri moji tašči kakšno neopravičeno sumnjo, je prav kakor jaz kmalu po našem prihodu na Francosko napisala nekaj vljudnostnih vrstic in jih poslala Filipovi materi.
Grofica d’Armonsova je takoj odgovorila. Vljudno se je zahvalila moji gostiteljici, da me je tako gostoljubno sprejela pod streho, upajoč, da je dolgo zdravljenje v Švici in potovanje po Afriki pač ugodno vplivalo na moje zdravje in na moj razvoj. Med vrsticami je tudi omenila, da sem si polno svobodo iz-
» Denar ali življenje!« S temi besedami napade ropar Zida.
»Ce ste že tako sitni,« odvrne Žid, »vam bom dal denar, toda napraviti mi morate neko uslugo. Ce pridem namreč brez denarja domov, bo zaropotalo, in nihče mi ne bo verjel, da me je napadel ropar. Prestrelite mi klobuk!«
Ropar mu je res napravil luknjo skozi klobuR.
»In zdaj še luknjo v suknjič!« prosi Zid.
Tudi to mu napravi ropar.
»Tako, in zdaj še v telovniki«
Tedaj reče ropar: »Ne morem, ker nimam nobene krogle ved!«
Zid se mirno obleče: >Ce nimaš no-bene krogle več, pa tudi jaz nimam več denarja.«
*
Zavarovalniški uradnik, krščen Zid, umira. Duhovnik stopi v njegovo sobo, da bi ga dal v poslednje olje. Z drhtečim srcem čaka žena pred vrati, čez pol ure pride duhovnik 1» sobe umirajočega.
Zena: »Ali je dobil odvezo?«
Duhovnik: »Ne, tako daleč še nisva prišla — zavaroval me je pa že!«
Dva prijatelja se srečata na cesti.
»Pozdravljen! Kako ti pa kaj gre?« vzklikne eden izmed njiju.
»No, hvala, srečen oče sem postal!«
»Tako? Čestitam! In tvoja žena?«
»O, hvala Bogu, zaenkrat tega še ne ve.«
*
Nedavno je bil elegantni Mozes Sa-muelleben povabljen na kosilo k znanemu sladokuscu, pa je bil zaradi zgovornosti dveh sosed pri mizi zelo prikrajšan pri uživanju številnih dobrot na mizi. Nevoščljivo je gledal, kako je njemu nasproti neki gospod z Madžarskega brez besede pospravljal dobrote
brala že tedaj, ko sem se ločila od Martine in pričela potovati na lastno pest.
Njeno pismo je bilo silno vljudno; baronico je celo nekoliko užalil njen visokostni ton, ki je iz njega dihala nekakšna gosposka zapetost.
Niti z besedo ni omenila kakšne simpatije zame, ali vsaj iskrico ljubezni, a tudi nezanimanje ali celo graje ni pokazala. Napisala je le hladno, vljudno pismo.
Zanjo sem bila snaha, ki si je med odsotnostjo njenega sina skušala utreti sama svojo pot v življenje, morda drugačno, kakršno mi je ona zarisala v svojih načrtih. Nedvomno te poti ni odobravala, a bila je predobro vzgojena, da bi mi jo branila. Po pismu, med branjem, si uganil, da ima čez vse rada svojega sina. Hkrati si pa uganil tudi, da se popolnc»na zaveda, da ima le on in samo on pravico, grajati moje početje, njena dolžnost je samo vzdrževati stike med nama.
FRIZERSKI SALON
.TON&M”
Vam naredi trajno kodiranje že od din 40’ —
naprej.
LJUBLJANA VII, Medvedova 38
3 minute od gorenf. kolodvora
Sicer se pa ni zadovoljila samo s tem pismom baronici. Pisala je tudi meni, in sicer s prošnjo, naj je v bodoče ne puščam več tako dolgo brez slehernih novic o sebi. Pristavila je tudi, da jo bo zelo veselilo, če me bo megla v kratkem obiskati, še preden se preselim spet kam drugam.
To me je nekoliko zmedlo. Kar pošteno neprijetno mi je bilo ob misli na to srečanje in baronica mi je morala nekajkrat dopovedo- ( vati, da mi moja tašča ne more pač ničesar očitati, dokler živim, kakor se mojemu stanu in imenu spodobi.	I
Razne domneve so me zelo plašile; včasih sem se celo zbala, da bi se moja tašča in moja mačeha ne seznanili in združili, samo da bi me spet kam zaprli, da jima ne bi mogla pobegniti. Morda so mi pri- | hajale takšne stvari na misel samo zato, ker še zmerom nisem mogla popolnoma pozabiti svojega ujetništva doma, na gradu, in svojega razočaranja pri poroki, če sem kaj takšnega v težkih urah zaupala baronici de Montavelovi, | se mi je od srca nasmejala. Za, čudo me pa to ni pomirilo. Vem, j da nisem imela prav; d'ArmonsoviI
niso takšni ljudje, da bi me zapirali in ljubosumno skrivali. Morala bi to takoj uganiti, saj mi tudi po poroki niso branili odpotovati sami z Martino. Bila sem že tedaj nekako samostojna in če se je Martina vmešavala v vsak moj korak, je delala to bržkone iz lastnega nagiba.
Ti dvomi so me pa tako mučili le malo časa. Grofica je prišla k nam v vas prej kakor sem priča-kovala. Oglasila se je v Pic-de-Montavelu komaj nekaj dni potem, ko sem prejela njeno pismo.
22
Tisto jutro sem jahala z Robertom na jutmji izprehod v bližnji gozdič. Morala sva se vrniti domov, še preden je pritisnila dopoldanska vročina. Bilo je torej okrog enajstih, ko sem skočila s konja na vrtu pred montavelsko graščino. Komaj sem si otresla prah s škornjev, že se nama je približal neki služabnik.
»Gospa baronica sporoča gospe grofici, da jo čaka v salonu grofica d’Armonsova.«
Ko sem zaslišala te besede, se mi je zazdelo, ko da bi mi kdo pri-mazal zaušnico, tako so učinkovale name. Biti sem morala zelo bleda, kajti Robert, ki je stal zraven mene, mi je ponudil roko, da bi me podprl.
»Pojdiva, Renata. Bodite pogumni! česa bi se bali ob strani babice in mene?«
»Robert, strah me je! Strah me je, da se to ne bo dobro končalo,« sem zašepetala.
»Noričica mala!« Te besede je dejal tako tolažeče, tako nežno, da sem nehote prisluhnila. »Mislite, da so d’Armonsovi ljudje takšnega kova, da bi hoteli videti svoje ime zapleteno v kakšno nečastno zadevo? Pri nas ste v gosteh; kakor hitro sem jaz ob vaši strani, se vam ne bo nič hudega zgodilo. Potegnili se bomo za vas, pa naj bo kar koli.«
Vrli mladenič! In vendar se še zavedal ni, koliko moči in poguma so mi vlile te njegove besede.
Stekla sem po stopnicah. Zgoraj sem se še enkrat obrnila in pogledala Roberta, ki se mi je spodbudno smehljal. Njegov smehljaj se mi je pa tedaj zdel žalosten in ubog.
Potlej sem mirno in brez zadrege odšla v salon. Ob vstopu sem začutila, kako se je dva para oči uprlo vame. Baronica me je gledala milo in spodbujajoče, po pogledu svoje tašče sem pa uganila, da me sploh ni spoznala. Tako sem pridobila nekaj dragocenih sekund, da sem se utegnila zbrati in stopiti prednjo brez zadrege.
»Oprostite mi, madame, da vas
HUMOR
židovske •zfr&d&ue
z mize, ne meneč se za obe sosedi, ki sta se sovražno obrnili od njega stran. Ko je bilo kosila koteč, ga je Samuel-leben vprašal, kaj je napravil, da ga sosedi med kosilom nista motili.
»čisto preprosto je bilo,« je dejal Madžar in se namuznil. »Sosedo na desni sem vprašal: .Ali ima milostljiva kaj otrok?* Na odgovor ,da‘ sem jo vprašal:	,Od koga?1 Potem sem
vprašal sosedo na levi: .Ali ima milostljiva kaj otrok?1 Ko je odgovorila jne‘, sem jo vprašal: .Milostiva, kako p« to napravite?1 In potem sem imel ves čas mir.«
Dve dami sedita v železniškem oddelku.
Ena izmed njiju odpre okno in tedaj reče druga:
»Okno naj ostane zaprto. Prepih je moja smrt.«
Druga reče spet: »Ne vzdržim več. Ce ne prezračim, me bo kap zadela.«
Razvname se prepir. Pride sprevodnik in uredi zadevo takole:
»Najprej odprimo okno, da boste vi umrli, potem ga zaprimo, da bo vas kap zadela — in potem bo mir.«
*
Zid reče drugemu:
»Kako je mogoče, Izak, da vselej, kadar te ukolje uš, sežeš ponjo in jo že imaš?«
»Nič čudnega,« reče Izak. »Ce eno zgrešim, pa drugo dobim«
*
V	stanovanje pride berač in prosi miloščine.
Gospodinja:	»Ničesar	vam	ne	mo-
rem dati, ker nimam denarja.«
Berač: »Pa mi podarite vsaj košček kruha.«
Gospodinja: »Tudi tega ne morem, ker imam samo cel hlebec.«
Berač: »No, lepo prosim, gospa. Saj vam lahko menjam.«
Izak in Abel sta prišla v kopališče in se morata sleči v isti kabini.
Na lepem reče Izak Ablu:
»Ti imaš pa hudo umazane noge!« »Nič čudnega! Saj sem vendar pet let starejši od tebe!«
Baron Zelenec in Efraim Rumenec, dva znana verižnika, se prepirata, kdo izmed njiju je slabši človek.
Tedaj reče Zelenec:	»Ko	boš	tl
umrl, te ne bodo spustili v rebesa.«
Pravi Rumenec: »Prišel bom v nebesa.«
Zelenec: »Kako boš pa to napravil?«
Pa se odreže Rumenec: »No, ko bom pri nebeških vratih, bom odprl vrata, pogledal noter In jih spet zaprl. Potem jih bom spet odprl in spet zaprl, in spet odprl in spet zaprl. Nazadnje bo sveti Peter že jezen, pa bo rekel: ,Ali noter ali pa ven!‘ Pa pojdem noter!«
*
Mlado dekle hiti s šopom not po cesti. Iznenada jo ogovori eleganten gospod:
»Gospodična, ali pojete?«
»Da,« odvrne počasi dekle. »Zakaj pa vprašujete?«
»Ker bi vas rad spremljal.«
Pride kmet v umetniški muzej in tam vidi kip milonske Venere. Ves trd od presenečenja, ko vidi toliko nagote, reče svojemu sinu:
»Vidiš, takšne so pa mestne ženske, še obleke nimajo, fotografirati se pa morajo.«
pozdravljam v jahalni obleki, tod* nisem vas hotela pustiti čakati tako dolgo, da bi se poprej še preoblekla.«
Samar sem se čudila odločnosti svojega glasu in zanesljivosti svojega nastopa. Baroničin pohvalni pogled mi je vlil novega poguma.
Grofica d’Armonsova se še ni opomogla od prvega začudenja.
»Renata! Ali je to mogoče? Ali ste vi res Renata d’Arteuileva?«
»Uganili ste, madame. Pred vami stoji Renata d’Arteuileva, prisrčno vas pozdravlja in vam želi dobrodošlico.«
»Moj ljubi otrok, kako sem vesela, da te srečam tako zdravo in veselo!«
»Bodite prepričani, madame, da delim to'vaše čustvo,« sem brezhibno vljudno odvrnila.
In proti baronici: »Saj mi dovolite, mati, da se preoblečem. Res nerodno mi je tu v tej obleki.<
»Kajpak, Renata, in kmalu ,se vrni. Grofica d’Armonsova bi se nedvomno rada še marsikaj pogovorila s teboj. Privolila je, da bo ostala danes pri nas, in tako imam srečo biti gostiteljica matere tvojega moža.«
Nasmehnila sem se in se izm.ua-nila, kakor hitro se je dalo. Ne dovolj hitro, da ne bi slišala, lmtn je Filipova mati dejala baronici: »če mi ne bi vi potrdili, da je to mlado, lepo dekle res moja snaha, ne bi tega nikoli verjela.«
Baronica je, čeprav je čutila, kako žaljiv je bil zame ta vzklik občudovanja, smehljaje se odvrnila: »Vaša Martina vam utegne bolje ko jaz razložiti, kako se je Renata počasi tako spremenila. Ko sem ae spoznala z njo, je hila že prav tako ljubka kakor danes. In prav zaradi njene otroške zaupnosti in nedolžne ljubkosti mi je bila tako všeč, da sem se seznanila z njo in jo povabila v svojo družbo.«
»Včasih je bila pa strašna! Strahotna !«
»Morda je pa niste znali gledati, madame,« je nekam zapeto, čeprav vljudno odgovorila baronica. Kljub koščenemu obrazku je morala vendar vseeno imeti te čudovite, široke, sanjave oči, te blesteče bele zobe in te košate plave lase. Potrebovala je samo gibanja in svežega zraka, dobre hrane in primerne družbe, da je postala normalna.«
»Ne morem tega razumeti.«
Baronica se je prizanesljivo smehljala: »Vam se zdi skoraj čudež, kajne?«
»Popolnoma. Pravljica, bi rekla.«
»Poglejte ta album. Sestavila sem Renatino življenje v svobodi in njen razvoj iz priložnostnih amaterskih slik, ki so mi prišle pod roko.«
Potegnila je iz predala bližnje mišice majhen, v rdeč baržun vezen album. »Razumem, kako vas bo zanimal ta nenavadni dokument,« je dejala, z materinsko nežnostjo obračaje list za listom.
»Te prve fotografije niso nič posebnega. Pogosto sem jih čisto slučajno dobila pod roke in Renata na njih je navadno samo nehote prišla nanje. Priložnostne fotografije zdraviliškega fotografa. Zato pa kot spomin kajpak niso nič manj vredne.«
»O, tu jo že poznam.«
»Datum pod sliko nam pove, da je bilo to dva dni poprej, preden si je dala ostriči lase. Ta slika je zlata vredna.«
»Prav zares!«
»Ali vidite razliko med to sliko in ono, ki nama kaže Renato že s kratkijni in nakodranimi lasmi?«
»čudovito!«
»Evo je nekaj dni nato, ko je prvič iz dolgega temnega krila smuknila v lahno poletno obleko. Zdaj se že jasno vidi njen napredek.«
»Vi ste bili tisti, ki...«
»Da. Nekako tedaj sem posegla v njeno življenje. Od tistega dne dalje gre črta njenega razvoja naglo in strmo navzgor. Moj vnuk
—	kar nor je na fotografiranje — je že poskrbel za to, da je Renata na vseh mogočih slikah, sama in v najini družbi...«
»Vidim. Tu, še v Švici. In tam, menda že v Afriki. Res čudovito, kako se je spremenila.«
»To je pravi dnevnik v slikah. Menda, draga gospa grofica, zdaj ne dvomite več v resničnost mojih trditev?«
»O, madame, nikoli nisem podvomila. Toda kdor ni na lastne oči videl, kako se je ta bodeča roža spremenila v to čudovito razcvelo vrtnico, bi to komaj verjel.«
»In...« Baronica je umolknila, nekoliko presenečena zaradi vprašanja, ki ji je prišlo na misel. »In ste zadovoljni, da se je vaša snaha tako zelo spremenila?«
»Recite rajši, da sem očarana. Hotela bi, da bi bil tudi moj sin tu, da bi videl, kar vidim jaz.«
Tedaj je tudi njej v zadregi zmanjkalo besed. »Saj menda veste kaj podrobnosti o poroki mojega sina z Renato?« je negotovo vprašala.
Naš Kotiček
Prispevke v lej rubriki honoriramo, ta sicer prvega z din 50'—, nasledke z din 20-—. Rokopise naslovite uredništvo »Družinskega tednika«, INaš kotiček) Ljubljana, poštni pre>-345. Rokopisov ne vračamo.
KO SEM BIL PRVIČ .GOSPOD'
Letošnja binkoštna nedelja ■mi f» Prinesla uresničenje mojih sanj. 2e~ 'ei sem si imenitnega birmanskega botrčka. Po posredovanju neke gospe se mi je ta želja tudi izpolnila.
V prvih dopoldanskih urah je pri-brnel slavnostno okrašen avto pred našo hišo. Iz njega je stopil moj bo-hček in me ljubeznivo povabil v avto. Na vožnji v Ljubljano sem se počutil kakor v maminem naročju. Nato se je pa vrstilo drugo za drugim. Najprej birma, nato kosilo, z izbranimi jedmi, potem smo se z dvigalom povzpeli na nebotičnik. Nisem Vedel, ali hi občudoval našo belo Ljubljano ali pil sladko čokolado. .0 bliskovito je mineval čas. Čeprav /e deževalo, smo bili dobre volje. Po veselih pomenkih smo spet sedli v avto in obloženega z darili me je sPremil moj botrček domov.
Ta dan sem imel prvič dolge hla
te
m počutil sem se velikega gospo-
da. Radodarno sem razdelil med brat ce slaščice. Uro, polnilno pero, orgli-Ce in drugo sem pa obdržal sam za sPomin.	Janko
BOY VSE VE
_ Stojim ob vratarjevi loži v letovi-scarskem hotelu. Promet je živahen, Venomer prihajajo in odhajajo tujci, Povprašujejo po sobah, iščejo informacij in oddajajo prtljago. S posebnim zanimanjem opazujem hotelskega tekača, bistrega, šegavega dečka. Vsa veža ga je polna, strokovnjaško Premeri vsakega gosta od nog do glave in ga obsuje s primerno usluž-nostjo: »Ljubim ruke, milostiva, klanjam se, gospodična, sluga sem pokoren, gospod!« Kar frčijo pokloni na desno in levo v treh, štirih jezikih.
»Ti, boy, kako pa veš, katera da-ma je gospa in katera gospodična, da tako zanesljivo deliš naslove? Ali se nič ne bojiš zamere, če bi se zmotil?«
»Pomota je izključena,« odgovori samozavestni dečko. »Le malo prakse, pa kmalu že na prvi pogled uganeš, s kom imaš opravka. Dame pa točno razlikujem tudi takole: če pride v hotel parček in nosi prtljago gospod, tedaj je dama gospodična. Ce pa nosi prtljago dama, tedaj je ta dama zanesljivo milostiva. Ali ste 2e kdaj videli, da bi poročen gospod nosil prtljago? Ce jo pa že nosi, sta z gospo pač še v medenih tednih. Takšna gospa pa sploh ne zameri, če ji rečeš gospodična. Prosim, kar Poglejte!«
In res, v vežo stopijo: eleganten trebušast gospod, za njim dve ljubki hčerkici, čisto zadaj pa skromna gospa, obložena z zavoji in vsemi mogočimi bremeni. Nedvomno, ta dama je poročena. Boy ima prav — boy vse ve.	B.	Z.
Ati ste otcocii?
Marsikaj je za otroke čisto naravno, za odrasle pa nekako narobe. Dosti, morebiti celo večina ljudi obdrži tudi V zrelih letih otroške lastnosti. Naslednji test naj vam pove, ali ste resni ali pa otročji. Oglejte si spodnja vprašanja. Razdelili smo jih v A in v B skupine. Napišite na koncu vsakega vprašanja, ali se strinjate z A ali z B.
1. (A) Ali imate radi laskanje, ali lahko prenašate priliznjene ljudi, ali (B) vam je pa laskanje zoprno, razen v primeru, če zanesljivo veste, da je prišlo od srca?
2. (A) Ali godrnjate, če ne obvelja vaša, ali (B) se vam pa zdi takšno vedenje smešno?
General Pershing, amcrtški vrhovni poveljnik iz svetovne vojne, obišče vsako leto grobove padlih vojakov na francoskih bojiščih. Tudi letos se je kljub bolezni podal na svoje romanje. Na sliki ga vidimo ob prihodu v Pariz.
razlikuje od vašega, vzemite za pravilen rezultat povprečno številko obeh odgovorov.
Lahko rečemo, da je vsakdo, ki ima več ko 6 A še nezrel. Manj ko 3 A pa pomeni, da ste nadpovprečno zreli.
3. (A) Ali ste kakor bi bili histerični, če vam vse ne gre tako, kakor hočete, ali (B) ste vseeno mirni in ravnodušni?
4. (A) Ali veliko mislite na jed, ali so jedila, ki se jih sploh ne dotaknete, ali (B) ste pa zadovoljni, če vam prinesejo na mizo preprosto, dobro pripravljeno jed?
5. (A) Ali se radi hvalite, ali (B) bahanja ne morete trpeti?
6. CA) Ali se bolj zanimate za obleke drugih ljudi in njihovo zunanjost kakor pa za njihovo inteligenco, duševnost, ali (B) ste pa mnenja, da zunanjost še ni vse?
7. (A) Ali ste nevoščljivi svojim bližnjim, ali <B) se pa veselite, če dobe večjo plačo, ali dosežejo kakršen koli drug uspeh?
8. (A) Ali zmerom iščete novega ugodja, nove zabave, ali (B) pa mislite, da bi lahko živeli, če bi bilo treba mirno življenje brez posebnih dogodkov?
9. (A) Ali se zmerom ustavite pri kakšni prometni nesreči, ali (B) pa greste mirno dalje?
10. (A) Ah se radi zanašate na koga, ki vam pove, kaj morate delati in vam tako odvzame odgovornost, ali (B) se pa zanašate sami naše?
11. (A) Ali se imate za nevedne, ali (B) se vas ta obiutek le redko polasti?
12. (A) Ali ste samoljubni, ali zmerom mislite samo nase in se ne morete vživeti v položaj drugih ljudi, ali (B) ste napram drugim ljudem obzirni?
13. (A) Ali ste zaradi kakšnih malenkostnih dogodkov Veselo razpoloženi, kdaj drugič pa iz čisto neutemeljenih vzrokov spet potrti, ali (B) pa imate smisel za pametno presojanje?
14. (A) Ali živite tja v en dan brez skrbi za bodočnost, ali <B) urejate svoje življenje in vas skrbi, kaj bo, kadar bodo prišli resni časi?
15. (A) Ali ste tako impulsivni, da najprej storite in potlej premislite, ali (B) pa delate prav narobe?
16. Samo za ženske: (A) Ali šepetate, kadar st« v moški družbi, ali govorite otročje, in se otročje vedete, da bi se pokazale ženske nežne, ali (B) se proti moškim vedete kakor enakovredna proti enakovrednemu?
16. Samo za moške: (A) Ali se obnašate oblastno kadar ste v ženski družbi, ali imate radi občutek, da so odvisne od vas, ali (B) govorite z njimi kakor s sebi enakimi, kakor s tovarišicami?
Rezultat :
Ce imate 16 A, je vaše vedenje čisto otročje, 16 B pa pomeni, da ste 100%no odrasli.
Težko bi verjeli, da doseže tisti, ki pošteno odgovori na vprašanja, 16 A ali 16 B. če pa hočete nadzorstvo, prosite dobrega prijatelja, ki vas pozna, naj on odgovori za vas na vprašanja. če se njegov odgovor močno
* Film v nekaj vntah
Nenavaden protest so vložile pri velikih ameriških študijih hollywoodska dekleta. V tem protestu, ki ga je podpisalo več tisoč deklet, pravijo, zakaj se slavni igralci poroče samo z ločenkami, medtem ko hollywoodska dekleta vonejo v najlepših letih. Na tej črni listi so Clark Gable, Robert Taylor, Tyrone Power, Eddy Nelson in še nekateri manj slavni igralci.
Najnovejše sporočilo iz Hollywooda pravi, da bo lepa Pauletta Godardova spet nastopila kot soigralka Charlieja Chaplina v filmu .Diktator*. Pauletta bi morala pred kratkim podpisati pogodbo za film ,Titanic‘, Chaplin je pa interveniral in jo pridobil zase. Stara ljubezen ne zarjavi...
»Notre Dame«, film po romanu Vic-torja Hugoja, bodo pričeli te dni izdelovati v Parizu. Igralci še niso znani.
»Nana«, film po romanu Emila Zolaja bodo pričeli filmati v Parizu. Glavro vlogo bo igrala Viviana Ro-manceova. Nekdanja »Nana« je bila Rusinja Ana Stenova v režiji Jeana Renoirja.
Gospa Gablova, nekdanja žena slavnega Clarka, je te dni dobila večjo
Vojvoda Gloncestrskl (na levt) In Kentski sta se kot zastopnika kralja Jurija udeležila pred nekaj dnevi v Londonu parade angleške konjeniške garde.
vlogo v nekem ameriškega filmu. Igrala bo v filmu, prirejenem po romanu pisatelja Cronina.
G race Moorova, slavna filmska igralka je te dni izdala — kuharsko knjigo. Posebno imenitni so recepti francoske kuhinje.
Eddy Nelson, slavni ameriški pevec in filmski igralec vneto zbira umetnine iz kitajskega procelana in ima najlepšo zbirko porcelana v Holly-woodu.
Spodobi se...
Gospodje iz podeželja
Neka gospa iz manjšega mesta je te dni potožila: »V našem mestu je družabnost zelo živahna, ker je kraj majhen, in se med seboj skoraj vsi poznamo. Večkrat sem pa občutila, da pospešuje ta družabnost neke vrste napačno domačnost, ki ji po domače pravimo nevljudnost. Ko sem prišla zadnjič s svojim možem v gostilno, se je naključilo tako, da je mož ostal ob vratih, jaz sem pa stopila k mizi, kjer je sedelo več moževih znancev. Deset minut sem stala ob mizi in nobenemu izmed gospodov ni prišlo na misel, da bi vstal, če je govoril z menoj. Da bi mi bil kdo ponudil stol, na to si še misliti nisem drznila. Plašč sem odložila sama in prostor pri mizi sem si sama izbrala. Ti podeželski gospodje res kaj kmalu pozabijo na najbolj enostavna pravila vljudnosti, saj ženske ne zahtevamo viteštva, tisti časi so že minili, pač pa to, kar nam gre.«
Mislim, da je imela ta gospa čisto prav, ko se je pritožila nad nerazumljivim ravnanjem takšnih znancev.
in	,
ra0.on
Tole prebereš = v thi tniftuti =
V tej minuti...
... izdajo ameriški trgovci za reklamo 37.700 dinarjev, in sicer za škatlice vžigalic, za pivnike, koledarje in razne druge takšne malenkosti ;
... izdelajo na svetu 63 tisoč litrov alkohola, 1.350 kil kakaa in več ko 3.600 kil sira;
... izdajo angleški Indijci 9.643 dinarjev za podučevanje;
... naredc v Franciji 850 litrov jabolčnika;
... uvozi Francija iz Anglije povprečno za 2.900 dinarjev blaga;
... porabi Avstralija 40.600 dinarjev za narodno obrambo;
... se pripetita v Združenih državah dve hudi avtomobilski nesreči;
... pridelajo na Kubi 2.700 kil sladkorja;
... ko ste brali to rubriko, je v Evropi umrlo 10 ljudi.
In minuta je minila
-HflRTE
Izpolnjevanka
Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko!
m
Ce frce-sU **a poiibuce.
1. Ali otroci plačajo peronski listek
1. Dva otroka, če še nista izpolnil desetega leta, gresta lahko na pero brez peronskega listka, a samo • spremstvu odraslega človeka, ki im peronski listek.
2. Koliko mora plačati popotnik, k ob koncu svojega potovanja ninia ve. voznega listka?
2. Popotnik, ki pri končni postaj nima voznega listka, mora plačati, akt ni mogoče več dognati, v. kakšnen razredu se je vozil in od kje, na pod lagi izpovedi sopotnikov dvojno vozni ceno za drugi razred od domnevni odhodne postaje. Na primer popotnik ki je prispel iz Zagreba v Ljubljano ir na ljubljanski postaji ne more oddat voznega listka, mora plačati dvojiv ceno za drugi razred osebnega vlak Zagreb—Ljubljana,
3. Ali je dovoljeno, da ljudje, ki n< nameravajo potovati, vstopajo v vago ne, preden vlak odpelje?
3. Ni dovoljeno. Kdor stopi v vlak ne da bi imel namen odpotovati — razen nosačev — plača, ako ga dob sprevodnik, 20 din kazni.
4. Ali more popotnik, ki je zamudi potniški vlak, potovati z brzcem?
4. Ako popotnik, ki je imel namer peljati se z osebnim vlakom, osebn vlak zamudi, se sme peljati s prihodnjim brzcem, pod pogojem, da pri službujočem prometnem uradniku vozni listek potrdi in doplača razliko ceni za brzovlak.
5. Kakšne pravice ima popotnik, ako ima vlak zamudo in tako izgubi zvezo na prestopni postaji?
5. Popotnik, ki je zaradi zamude vlaka, ki se z njim vozi, prepozno prišel na prestopno postajo in tako izgubil zvezo, ima pravico peljati se dalje s prvim prihodnjim vlakom, ki ima z njim zvezo. Ako pa tega noče, lahko terja vrnitev vozarine za tisti del pota, ki ga je že prepotoval. Ima pa še eno pravico, in sicer, da se s prvim prihodnjim vlakom zastonj vrne do izhodiščne postaje, in sicer čeprav je ta vlak brzec. Takšen popotnik je pa dolžan, da potrdi svoj vozni listek na prestopni postaji.
SIGN O AL Al
kžž)
SIGNAL ........... M	tfALARME.
"•••"■■■■	'
r.ity!inym ouora mundl
Gospod Subito ...
... je mehkega srca
iu, dve v Rimu, šest v osem v Newyorku.
Atam ff/uitr.
Nadaljevanje iz prvega stolpca
več prav v njegovi neodvisnosti od &* tateljev. Celo tedaj, ko je ,Times' financiral lord Northchliffe in ko Je bil list že moderniziran (od 1908. do 1922. leta), je branil svoj visoki kulturni nivo in svojo politično neodvisnost
—	pogosto tudi napram svojemu lastnemu gospodarju. Po smrti lorda Northcliffa sta večino akcij pokupil® major J. Astor in J. John Walter, naslednik prejšnjih Timesovih lastnikov. Petero izvršilcev oporoke, namreč vrhovni sodnik Angleške, rektor Kolegija Vseh svetih v Oxfordu, predsednik Kraljevske akademije, predsednik »Zavoda književnikov« in guverner Angleške backe budno pazijo, da ohranijo najboljše tradicije Timesove politične neodvisnosti. Od časa do časa vlada podpre list s tem, da mu da poročila dosti hitreje kakor jih navadno pošilja drugim listom, vendar mu ne daje nikakšne posredne podpore. Glavni dohodek prinaša listu oglasni del. Denarno zavzemajo oglasi v Timesu zanesljivo dvakrat več prostora kakor v katerem koli drugem angleškem listu.
Časopisni trusti
Najvažnejša naloga petorice izvršilcev oporoke je dajanje pristanka za vsak prer.os delnic v nove roke. Ta naloga je od .Timesa' odgnala naval angleških časopisnih trustov. Podobne zaščitne mere proti trustom sta pod-vzela tudi ,Economist‘ in .Spectatar1-
Angleški tisk so si začeli osvajati trusti ob koncu preteklega stoletja. Med majhnimi in srednjimi podjetniki angleškega tiska je nastala puščoba. Angleški tisk predstavlja s svojimi 80 tisoč nameščenci in s svojim čistim dobičkom 37,5 milijona funtov šterlin-gov na leto, to je okrog 9 milijard 711 milijonov dinarjev (leta 1935.) eno izmed največjih industrij na Angleškem, ki prekaša celo ladjedelstvo in železno in jekleno industrijo. V časopisno industrijo so vloženi ogromni kapitali.
V	Fleet Streetu pravijo, da je moral lord Southwood, ko je leta 1929. kupil 51“/'s akcij delavskega lista ,Daily He-ralda' za Adamsovo skupino, to je eno izmed skupin časopisnih trustov, potrošiti več ko 2 milijona funtov šter-lingov, preden se mu je posrečilo dvigniti naklado lista z enega milijona na dva milijona izvodov. Razumljivo je, da so sto tisoči novih čitateljev teh listov izkopali grob enemu ali pa še več drugim listom.
Iz izvrstnih poročil londonskega .Združenja za politično in gospodarsko načrtno gospodarstvo1 smo skušali odkriti skrivnost petih ali šestih skupin, ki danes gospodarijo nad angleškim tiskom. To se nam pa ni posrečilo, ker je lastniški sistem na osnovi večine akcij v angleški časopisni ir_dUr striji neverjetno složen. Anglež je reden bralec časopisov. Od vseh angleških časopisov zanesljivo 11 milijonov čitateljev odpade na osem listov: na Beaverbrookov ,Daily Express‘, na Ro-thermerov ,Daily MaiT in ,Daily Mi-roir1, na ,Daily Sketch' in ,Daily Di-spatch' kakor tudi na ,Daily Tele-graph and Morning Post' (združila sta se že leta 1937.), na že omenjeni ,Daily Herald' in na ,News Chronicle' sira Walterja Laytona (skupina Cadbeery). Teh osem listov je v rokah petih skupin, od katerih imata Rothermerova in Beaverbrookova skupina medsebojne zveze. K tema velikima skupinama spada tudi veliki kmetski list ,Far-mer’s Weekly‘.
Lord Rothermere je naslednik svojega brata lorda Northcliffa in s svojim sinom Edmondom Harmsvvorthom (tej skupini pravijo ,Harmsworthova skupina' vodi podjetje. Njegova skupina ima pod svojim nadzorstvom tri jutranjike, 12 večernikov in osem tednikov. Skupina razpolaga z velikimi lesnimi podjetji in papirnicami celo v prekomorskih krajih.
Oba brata Beery, lord Camrose in lord Kamsley, kakor tudi lord Cliffe so prodrli kot ,Beeryjeva skupina' v Fleet Street šele leta 1927. in sprejeli pod svoje nadzorstvo 9 jutranjikov, 7 večernikov, 70 tednikov in 24 mesečnikov.
Gospodarski pomen takšne koncentracije angleškega tiska pa ni samo v kopičenju ogromnega kapitala, temveč tudi v riziku dela samega. Pogosto ve-černiki (senzacionalni časopisi, ki računajo na instinkte javnosti) in vsebinsko mnogo boljši tedniki krijejo stroške jutranjikov.
Proti oligarhiji
Tudi Angleži sami so močno napadali oligarhijo v angleškem tisku. Ko sta v letih 1930./31. lord Rothermere in lord Beaverbrook skušala Baldwinu odvzeti vodstvo konservativne stranke, je Baldwin v nekem javnem govoru imenoval oba trusta »propagandno orodje za politiko, ki se stalno menja, za osebne želje, naklonjenosti in re-razpoloženja dveh ljudi«, ki so njuna metoda, »posredna lažna poročila, spremembe in polresnice«, in je njun cilj »oblast, a oblast brez odgovornosti«. Po teh napadih se je komunistični list ,Daily Worker' še hujše obregnil ob izdajo delavskega lista (to je ,Daily Heralda'), ki pripada tru-stom. Odtlej so trusti postali previdnejši. Glavni urednik lahko danes spet
Nadaljevanje na 12. strani
»Ali hočeta prosto letati?« je vprašala princeska, »ali pa hočeta stalno službo kot dvoma vrana, z vsem, kar bo v ku-
hinji ostalo, kar bo dvomi kuhar postrgal iz loncev in skled?«
Vran in vrana sta se priklonila in prosila za stalno službo,
ker sta mislila na svoja leta in si rekla, da je dobro imeti kaj za stare dni, ko ni nikogar, da bi ti pomagaL
kor zvezda. Vozniki, služabniki I imeli na glavah zlate krone.	I ma pomagala na voz in sta	ji
in spremljevalci na konjih so j Princ in princeska sta ji sa- | želela vso srečo na vožnji.
..Snežna kraljica” Je začela izhajati v 8. štev. ..Družinskega tednika" z dne 23. februarja 1939.
Izza kulis !
angleškega tiska \
Ena naj večjih prometnih žil hrupnega londonskega prometa je ulica Fleet Street. Tu se oblikuje evropsko javno mnenje, tu se razvija svetovna zgodovina. Neki neviden duh, ki ni vezan na nobeno organizacijo, obdaja ljudi s Fleet Streeta in jih strne v odločilnih trenutkih v neko celoto, ne glede na ogorčene borbe vsakdanje konkurence.
To lastnost prostovoljne discipline, ki je sploh značilna samo za Angleško, je posebno prišla na dan ob času zadeve gospe Simpsonove. Ze dejstvo samo, da svoboden tisk lahko v resnih trenutkih brani narodne interese, je eno najmočnejših orožij v borbi svetovnih ideologij. Narod je bolj pripravljen slediti geslom takšnega tiska kakor pa avtoritativnim vodilnim listom, ki ga utrujajo in ki zaradi njih pisanja izgublja vero v tisk.
Agencija Reuter
Fleet Street pomeni za »totalno vojno« strašno orožje. Po potrebi bi lahko mobiliziral ne samo angleško javno mnenje, temveč tudi vso svetovno javnost.
London je namreč velik mednaroden trg poročil, križišče kabelske mreže vsega sveta. S temi mrežami razpolagajo štiri velike agencije:	Reuter,
Press Association, Exehange Telegraph in Central News. Reuter je njihov neizpodbiten vodnik, in je v tesni žveči z agencijo Press Association. Agencijo Reuter je leta 1847. ustanovil v Aache-nn neki mlad bančni nameščenec Pavel Julij Reuter. Leta 1851. je pa Reuter prenesel svojo agencijo v London.
V	svetovni vojni je bil Reuterjev kapital v veliki nevarnosti, da bi prišel v roke tujcem. Sir Roderik Johns, tedanji in zdanji šef agencije je od Reuterja kupil vse akcije in spremenil agencijo v komanditno družbo. Po določilih iz leta 1925. bo prešla ta družba v primeru Roderikove smrti v skupno iast vseh angleških listov, ki imajo že /.daj po svoji lastni skupni agenciji za poročila z angleških otokov, »Press As-jociation«, V Reuterjevi upravi formalno enak delež kakor sir Roderik.
Pod nadzorstvom sira Roderika dela ;>edem ravnateljev, ki imajo svoja središča: za Evropo v Londonu, za Severno Afriko, Egipt in Sudan pa tudi za Srednji Vzhod v Kairu, za Južno in Centralno Afriko v Capetownu, za Indijo, Afganistan in sosednja področja, v Bombayu, za Jugovzhodno Azijo v Šanghaju, za Avstralijo, Novo Zelandijo in Pacifik v Sydneyu, za Severno hi Južno Ameriko in ostali del, sveta pa v Londonu. Reuter ima dolgotrajne pogodbe z vsako važnejšo poropevalsko agencijo posameznih celin. Vsa poročila, ki jih izdajajo te agencije, pošljejo na določeni celini Reuterjevemu predstavniku, ki jih po potrebi izpopolni in odpošlje v London. Ta reka poročil teče skozi novo rešeto na Fleet Streetu in se razdeli v dva rokava. Eden se odteka v angleški tisk, drugi pa z izbranimi poročili »Press-Associationa« z dogodki i?, Anglije, pa znova v tujino do najbolj oddaljenih krajev na svetu, deloma pod Reuterjevim imenom, deloma pod imenom organizacij, ki ta poročila prejemajo. Na vsem tem prometu sloni znaten del Londona kot finan-cijskega svetovnega središča: londonska špekulacija s tujimi valutami ali vrednostnimi papirji lahko tako reagira na vsak dogodek V širnem .svetu hitreje in natančneje kakor kateri koli drug denarni trg. Vrhu tega ima Reu-bei; velik vpliv »a tisk v tujini ne 'samo glede dogodkov na Angleškem, temveč vsega, kar se dogaja po svetu. Prav zato je že od leta 1933. huda borba med agencijami avtoritativnih držav in Reuterjevo agencijo. Do tega leta je namreč Reuter delil delo s Ha-vasom in Wolfom v nabiranju poročil: Reuter je imel daljni vzhod in velik del prekomorskih krajev razen Južne Amerike. Zdaj se poteguje pa še za Južno Ameriko.
Reuter ima dopisnike v vseh tujih ieželah in v -vsakem velikem svetovnem mestu. Njegovih nameščencev z dopisniki v tujini vred je okrog 1000; Reuter ima štiri podružnice v Parizu, štiri v Berlinu, dve v Šanghaju in
»Ubogi otrok!« sta rekla princ in princesa, pohvalila vrana in vrano in dejala, da se prav nič ne jezita zaradi njunega rav-
nanja, da naj pa drugič ne napravita spet tako. Sicer bosta pa dobila svojo nagrado, bogato nagrado za dobro delo.
Princ je vstal iz postelje in položil vanjo Marjetico. Več zanjo ni mogel storiti. Sklenila je drobne roke in si mislila: »Kako
dobri so vendar ljudje in živali !«
Potem je zaprla oči in mirno spala. Vse sanje so spet pridrvele, in bile so kakor božji an-
gel, privlekle so sanke. Na njih je sedel Karel in kimal. Toda bile so pač samo sanje, in zato je Karel tudi izginil, ko se je zbudila.
obstal pred vrati nov voz iz čistega zlata. Prinčev in princesin grb se je lesketal na njem ka-
38
Drugi dan so jo oblekli od nog do glave v svilo in žamet. Ponudili so ji, da bi ostala na gradu in uživala lepe dni. Ona je pa prosila samo za majhen
voz s konji in za čeveljčke, potem se je pa hotela odpeljati spet v daljni svet po Karla.
I Dobila je čeveljčke in rokavček, prav ljubko so jo oblekli, in ko se je hotela odpeljati, je
.Times*
Angleški tisk zastopata v tujini /Times' in .Manchester Guardian'. Zanimivo je pa, da niti .Times' niti Manchester Guardian' nista merodajna za širšo angleško javnost. .Times' so ustanovili leta 1875. in ga natiskajo na dan 192.000 izvodov. ,Daily Express‘, list lorda Beaverbrooka pa izide vsak lan v 2,329.000 izvodih. Delavski list X>aily Herald* tiskajo v približno 2,000.000 izvodih: ,News of the World‘, največji angleški tednik ima pa celo
3,750.000	naklade. Poleg .Tempsa', ,New York-Timesa' in lista ,Frankfurter Zeitung* je bil .Times' do leta 1933. zasebni list poluradnega značaja zlasti v vprašanjih zunanje politike; njegova moč pa ni bila v njegovi nakladi, tem-
N udn Ij e vanj e v 5. stolpcu
Snežna kraljica
25. nadaljevanje
Črnec se je čez nekaj minut brez j>e6ede kakor senca potopil v ozki labirint ulic okoli zapuščenih ladjedelnic. Povsod je dihal nočni mir. Sa-n*o iz številnih mornarskih beznic je odmeval hrup, tu in tam se je pa prikazala iz teme kakšna čudna senca, da je Bob iznenada obstal; enkrat je Keffold celo opazil, da se je pri takšni Prdoinosti zasvetil kratek nož v rokah ajegovega črnega spremljevalca.
Cez kakšno četrt ure so začeli po-•dajati zainorčevi koraki krajši in še Previdnejši. Bob je pomignil svojemu gospodarju, da se bližata kraju, ka-Mor sta namenjena.
Ulice so postale še ožje in še belj Odvite, in zdelo se je, da se zidovi Opuščenih hiš zlivajo drug v druge-Hodila sta mimo hišnih vrat, videčih poševno med podboji, in skoznje Be je videlo v temna brezdna, odkoder je prihajal dušeč vonj po gnilobi, j*2 kupe navlake in nesnage, toda ernceva noga se ni niti enkrat spotak-“'la, in Bob je pri tem našel še dovolj rasa, da je obvaroval evojega gospodarja pred vsemi zahrbtnostmi te etrašne poti.
Nad kopico hiš se je v daljavi odracal bledi soj iz ladjedelnic, in včasih
ve\er prinesel od ondod živ hrušč v mrliško tihe ceste.
Zdajci je pa Bob obetal, In ko je vareče položil Reffoldu roko na ramo, ij dolge minute prisluškoval v noč. Menda je zaslišal nekaj, kar ga je opo-2°rilo, naj pazi, toda čez nekaj časa je Začudeno odkimal in se splazil dalje, ek*®1, zver, ki je pripravljena za
Nehote je tudi Harry vtaknil roko v 2eP svojega dežnega plašča in se oklenil revolverjevega ročaja.
Zdaj 6ta stopila v nekoliko širšo mico, ki jo je črnec hitro prekoračil, ln. kmalu nato sta bila v .Železnih
»ratih*.
Tudi tu je menda izumrlo vse živ-Jjsoje; iz kopice dvorišč se je 1« tu ln tam svetila kakšna medla luč za ^mazanimi okni.
Hiša Tonija Perellija je bila v te-in tudi ko se je Bob previdno ePtazil k njej in pogledal skozi zaprle olunce, ni mogel opaziti uiti 6ledu kakšne svetlobe.
Potem sta se plazila okoli hiše in okoli lesene garaže, ki je bila poleg nie. Pregledala sta tudi vse dvorišče; obzidje okoli njega je na več koncih 2,0 razpadlo, tako da je bilo na vseh oHaneh dovolj priložnosti za beg.
Bob je zdajci spet obstal in prisluh-n>|. Tudi Harry je ujel neki čuden gl*s, da je nehote napel uše6a.
Glas je prihajal iz višave in je zvedel kakor tiho, kovinsko zvenenje strune. Reffold je nehote pogledal ukrivljena siemeua, ki so se dvigala kakor senca iz nočne megle.
Ko sta napravila še nekaj korakov, 60 je Harryju zazdelo, da je spet prav razločno in prav blizu zaslišal ponavljajoči se zvok, in ob6tal je, da bi dognal, odkod ta glas prihaja.
Stala 6ta v skritem kotu, kakšnih trideset korakov od Perellijeve hiše, >u ko je Reffold preiskal zidove, je ^gledal kovinsko cev, držečo kvišku. Visoko nad njo je zdaj prav razločno slišal pojoč trepet; prihajal jo menda H daljave in se širil ob gostih mrežah 2*e, ki so oklepale vso skupino hiš.
Harry je hotel vse še podrobneje Preiskati, ko je zdajci začutil, da ga je zgrabila spremljevalčeva roka in ga hitro potegnila naprej v senco zidov. Bobovi ostri čuti so morali menda odkriti nevarnost, ker se je črnec v divjem begu pognal proti oboku vrat, he meneč se za to, da so njuni hlastni, opotekajoči se koraki glasno odmevali po dvorišču.
S krepkim sunkom je črnec poteg-nil svojega gospodarja pod temna vrata in hitel ob njegovi 6trani dalje P° ulici.
Tedaj so se že začuli za njima težki koraki in skozi nočno temo se je zaslišal kratek, 06ter žvižg.
Črnec je menda v naglici zgrešil ulico, po kateri 6ta bila prišla, in je zdaj poskušal po drugih poteh čim hitreje priti iz labirinta, toda Reffoldu se je zdelo, kakor bi bila hodila v krogu naokoli.
Za sabo sta slišala že prav blizu eopotajoči tek težkih škornjev, in ko je Harry pogledal čez ramo, je opazil dve postavi, ki sta se izvili iz megle.
Z dolgimi skoki sta hitela dedca za hjinta in Sam je kar slišno sopihal.
»Vraga,« je zarenčal, »samo za minuto prepozno! Drugače bi ju bila ujela na dvorišču. Toda za naslednjim oglom pridejo še drugi, in potem ju bomo. imeli lepo v sredi. Prepusti črnega psa meni, ti pa prevzemi gospodarja. To bo najlepša ura mojega življenja!«
Tudi Reffold je zdaj v enem izmed zasledovalcev spoznal Sama, in ko sla Prišla do naslednje ulice in zaslišala še z druge strani bežeče korake, 6e mu je začel zdeti položaj nevaren. Z Bobom ob strani bi se bil ^Poprijel z vso tolpo, toda vedel je, da se bo razvnel boj na življenje in smrt in da se bo moral poslužiU svojega nezgrešljivega revolverja, če bo hotel ali ne.
Ulični boj s takšnim koncem bi imel zanj kopico sitnosti, zato se jim je hotel po vsaki ceni ogniti, kajti naslednje dni bo imel čez glavo opravka s Prijetnejšimi rečmi.
fjj	DETEKTIVSKI	ROMAN	  |g
■MSMrasmSrasra Napisal Louis Welnert-Wllton
PREPROGA GROZE
Maline M sladko, a trnjevo sadje. Brez truda In težav jeste malinov bonbon • Črto J
Na beg skoraj ni bilo mogoče misliti, in llarry se je odločil, da bo poskusil poslednje sredstvo, ki se mu sicer ni zdelo dosti prida, vendar bi ga utegnilo vsaj nekoliko opravičiti, če pride do skrajnosti.
Segel je po piščalko, ki jo je imel na zapestju kakor zmerom pri takšnih nevarnih .izletih', in jo pritisnil na ustnico.
Še enkrat je pogledal po zasledovalcih, ki sta se že približala na deset korakov, in po temnih sencah, ki so zapirale izhod iz ulice — potem so pa pretrgali nočno tišino en dolg in trije kratki srebrni žvižgi...
Harry je še slišal, kako so koraki za njim zdajci utihnili — potem so se pa V6i glasovi izgubili v peklenskem trušču.
Iz vseh dotlej na vtdez praznih uličic, iz vseh kotov okoli .Železnih vrat', da, celo s streh so se oglasile signalne piščalke policistov, in z vseh strani so začeli odmevati bližajoči se koraki in klici.
Reffold je opazil, kako sta Sam in njegov spremljevalec opotekaje 6e izginila v temnem klopčiču in kako je bila tudi skupina pred njim, še preden se je mogla umakniti, obkoljena, potem je pa potegnil začudenega in nekoliko razočaranega Boba hitro v neka temna vrata.
Šele čez dobro uro sta lahko nadaljevala pot, toda povsod sta srečavala zdaj policijske patrulje, ki sta se jim ogibala v velikem loku.
Na Scotland-Yardu 60 imeli zelo vznemirljivo noč. Siru VVilfordu Robertsu 60 sporočili, da so slišali določeni signal in da so pri tem zajeli šest sumljivih ljudi — med njimi nekaj dedcev, ki so jih že dolgo iskali — in da 60 bili ti ljudje na kraju, kjer so slišali žvižge. Drugače pa niso tam nikogar srečali.
Šef je sprejel to sporočilo z vidnim razburjenjem in polkovnik Jeff je prestal dve hudi uri. Vsakih pet minut je zazvenel telefon na njegovi mizi in gla6 sira Wilforda je bil čedalje ostrejši, ko mu ni mogel povedati ničesar novega več.
Šele po polnoči je prišla odrešitev, in sicer od šefa samega. Na kratko in odsekano je povedal, da je vse v redu in da morajo ostati aretiranci po vsaki ceni na varnem.
Tudi Burns je imel zelo 6lab večer in je besen hodil po svoji pisarni, kamor se je vrnil iznenada okoli devetih zvečer, ko je izvedel, kaj se je zgodilo v bližini ladjedelnic. Neprestano se je drgnil po nosu in je bil videti tako divji, da ga je seržant Smith zmerom iznova začudeno pogledoval.
. »Kaj vam pa je, gospod višji nadzornik?« ga je naposled vprašal.
»Kaj mi je?« se je zadrl Burns. »Sit sem že te 6torije. Zdaj lahko pri .Železnih vratih' vse pospravimo, kajti drhal ve, kako je s to rečjo. Vrag naj vzanfe vse diletante!«
Nekaj podobnega 6i je moral naslednji dan opoldne misliti tudi Reffold, ko je v .Kraljici Viktoriji' švignil Burns mimo njega e hudobnim pogledom in zelo hladnim pozdravom.
Toda to Harryja ni uplašilo.
»Oho, Mr. Burns, vaš obraz je pa
takšen, kakor bi bil kdo posteljo potegnil izpod vas.«
Burns je zardel kakor puran in hla6tno vtaknil roke v žep.
»Poslušajte me, Mr. Reffold,« je rekel. »Vam se res ni treba zaradi te zadeve še norčevati. Ko bi vedeli, kaj ste s 6vojo nerodnostjo pokvarili, bi se kam skrili in pustili igračkanje, ki nimate z-anj niti trohice daru.«
Harry 6e je jeznemu možaku nedolžno in prijazno nasmehnil.
»Saj tudi bom, Mr. Burns. Da me po ne boste ohranili v preslabem spominu, vam bom povedal nekaj, kar vas bo nedvomno odškodovalo za mojo nespretnost: Če iščete neke telefonske v6de, vam ni treba več pošiljati ljudi na 6trehe. Vse boste clobiii na drugem dvorišču .železnih vrat' ob desni strani. Tisto, kar vas še bolj zanima, pa lahko izveste v delavnici Tonija Perellija. Pozdravljeni, Mr. Burns!«
RADENSKO KOPAUSiE
po naravni ogljikovi kislini nafmoč-nejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez in motnjo spolnih organov. Cmom povialM zdravljenja 11!
Maj, junij 10 dni 750*— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli in zdraviliške takse).
Obširne prospekte dobite na zahtevo pr! Potniku ali naravnost od uprave zdravilišča
SLATINA RADENCI
Višji nadzornik je snel klobuk, 6e popraskal po glavi in z odprtimi ustmi zastrmel za Reffoldom.
29
Polkovnik Gregory je že zgodaj dopoldne prišel v London in je ostal nekaj časa v svojem stanovanju. Tam je kmalu po svojem prihodu sprejel nekega gospoda, najbrže zdravnika.
Sluga Nutt, ki ga je vse očitno zanimalo, je to sklepal iz skrivnostne torbe, ki jo je nezuanec imel e 6eboi, in iz rahlega vonja po zdravilih, ki je ostal po njegovem odhodu v oblačil-nici. Polkovnik je imel zdaj tudi novo obvezo, in kazalo je, da je njegova ranjena roka že nekoliko gibljivejša.
Kakšno uro nato je velel Gregory pripraviti avto, in Nutt, ki je pričakoval ta trenutek z veliko napetostjo, je v svoje olajšanje izvedel, da to pot ne bo šofiral William, ampak on.
Gregory je moral menda odpraviti celo kopico obiskov in naročil, ker je vozil križem po Westendu, in Nutt si je komaj na skrivaj zapomnil razna poslopja, pred katerimi sta obstala. Nekajkrat že zato, ker polkovnik ni ukazal obstati pred hišo, kamor je bil namenjen, ampak je peš prehodil še precejšno pot, da je potem nekje izginil in se čez nekaj časa vrnil iz čisto druge 6ineri.
Moderne pravljice
*
Mlademu, pridnemu obrtniku je njegova mlada žena rodila sina. H krstu so se seveda zbrale V6e dobre tetke od blizu in od daleč, prišli so vsi sorodniki in prinesli novorojencu kolačev in daril. Zadnja je prišla tetka Ev-lalija, ki je veljala po vseh okoliških vaseh za prerokinjo in pravo čaro-dejko. Ogledala 6i je malega črviča, nekaj zamrmrala predse, potlej pa na glas dejala:
»Vajinega sina čaka sijajna bodočnost. Stal bo kot prvi poleg kraljev in cesarjev, in kjer se bodo zbrale visoke glave sveta, bo zraven tudi vajin sin. Ko bodo narodi slavili zmage, kadar bodo zmagovalne čete korakale v osvojene pokrajine, kadar bodo kronali papeža, vselej bo zraven kot prvi vajin sin.«
Tako je dejala tetka Evlalija, prerokinja. Oče in mati malega novorojenca sta bila ob tolikšni 6reči globoko ganjena.
Deček je pa rastel in se razvijal, in prav nič posebnega ni bilo na njem. Bil je majhne, neznatne postave, trebil si je nos, in v šoli je bi! med povprečnimi učenci. Njegovo edino veselje je bil majhen fotografski aparat, ki ga je dobil za birmo.
Pogosto sta oče in mati vzdihnila ob misli, da je tetka temu (jinu prerokovala tako sijajno bodočnost...
Toda tetka Evlalija, prerokinja, je le imela prav. Nekaj let nato je ta
sin 6tal na prvem mestu, kjer koli na svetu 6e je kaj velikega zgodilo.
Postal je fotoreporter.
*
Ob srebrni poroki dveh najslavnejših hollywoodskih zvezd...
#
Neka dama stopi v zavod za lepoto in kozmetiko in zahteva kremo proti gubam. Prodajalka se nasmehne in ji pojasni:
»Draga gospa, odsvetujem vam takšno kremo. Tako lepo, gladko polt imate, tako čisto in nežno, bolje bi bilo, da se sploh ne bi mazali z dragimi kremami. In za gube tako sploh nobena krema ne pomaga.«
*
»Ljubi oče,« pravi šestnajstletni Tone svojemu očetu, »rajši bi se manj bavil 6 športom in več bral kakšne dobre knjige. Od tega večnega športa me že glava boli. Pogosto imam občutek, da me šport kar otopi. Če ti je prav, tokrat ne bom šel s teboj gledat nogometne tekme, rajši bi teh nekaj ur preživel doma ob kakšni dobri knjigi...«	#
»Kdo je gospod, ki te je pravkar pozdravil?«
»Neki ameriški emigrant, ki se je pred kratkim z vso svojo družino preselil v Evropo.«
(Po »Basler-Nationalzeitung«)
Ura je bila že skoraj ena, ko je dobil Nutt ukaz, naj ustavi pred hotelom »Picadillyjem«, kjer je Gregory navadno kosil; možakar je sklenil, izrabiti to priložnost.
Komaj je polkovnik izgini) v hotelski veži, že je šofer zapustil avto in pohitel k najhližjemu telefonskemu avtomatu. Številko, ki jo je želel poklicati, je vedel na pamet, ker jo je že tolikokrat klical, toda to pot nikakor ni mogel dobiti zveze.
Možaka je to zelo neprijetno zadelo, ker je vedel, kako hitro in zanesljivo je drugače vselej delovala ta obveščevalna služba, in iznenada ga je obšel neprijeten občutek, da se je vrnil k avtu zelo neksai poparjen tn zamišljen.
Ko je polkovnik Gregory pojužinal, je pogledal na uro in nekaj časa premišljal. Potem je vstal, šel v vežo in poklical Vana, ki ga je dobil na stanovanju v Bayswaterju.
»Če vam je prav, Mr. Vane, bom prišel čez kakšne četrt ure k vam in vas vzel s seboj. Ali bi mi, prosim, povedali, kje je pisarna vašega odvetnika?... Kako? Drury Lane? Da. Lincolne Inn. Seveda! Ali bi utegnili z menoj napraviti majhen ovinek? Rad bi namreč prej opravil še neko nujno pot v Kilburnu, in tja bi se lahko odpeljala naravnost iz vašega stanovanja. Stvar bo hitro urejena. Velja? Lepo! Do svidenja torej!«
Ko je Gregoryjev avto obstal pred bančnikovo hišo, je Vane že nestrpno prestopal po hodniku in je pozdravil polkovnika s prekipevajočo prisrčnostjo.
»Hudo mi je, polkovnik Gregory,« je rekel, ko je s težavo zlezel v avto, »da imate zaradi mene takšne sitnosti, toda ne vem si kako drugače pomagati. Vi, ki ste še samec, ne veste, koliko dela je pri takšnih rečeh, In zlasti še, če se dogodki s tako naglico vrste. In povrhu vsega sem še v skrbeh zaradi zdravja Mre. Mabel in se bom res oddahni), ko se bo vse srečno končalo.«
Bančnik je bil res videti izmučen in v skrbeh, in Gregory ga je poslušal z vljudnim sočutjem.
»No,« ga je potolažil, »saj ne bo več dolgo trajalo. Pojutrišnjem boste ob tem času že na morju.«
Vane si je obrisal pot s čela in vnelo prikimal.
»Da, hvala Bogu. Tudi Mre. Hughesova ne more več pričakati tega trenutka, in upam, da bo potem vse dobro, kakor bi odrezal. Niti ne sanja se vam, kako jo je žalostni dogodek zadel. Kar boji 6e ljudi in še jaz smem k njej vsak dan samo za četrt ure. Drugače se neprestano zaklepa in niti služabništva ne pusti k sebi. Sicer pa razumem to, kajti tudi moji živci so po ti6tem nesrečnem večeru pri kraju in le s težavo stojim na nogah.
Spet si je obrisal čelo in nekako dvomeče pogledal polkovnika odstrani.
»Srčna kap je bila, kakor sem slišal,« je dejal potem po kratkem odmoru.
Gregory je nekoliko nagnil glavo. »Jaz tega niti dvomil nisem,« je menil in e tem končal pogovor.
Vožnja skozi Kilburn je trajala zdaj že precej dolgo, toda Vane je bil preveč zatopljen v 6voje misli, da bi bil to opazil.
Šele ko je prišel avto do londonske severne železnice, se je zazdelo polkovniku Gregoryju potrebno, da bančniku pojasni položaj, i »Pot je le precej daljša, kakor sem si mislil. Tu mi namreč ponujajo neko hišo v nakup in do danes popoldne so mi dali časa, da si jo ogledam. Zato 6e mi je tako mudilo. Okolica sicer ni prav prijetna, toda hiša je menda zelo domača in poceni.«
Polkovnik je vodil šoferja 6 kratkimi navodili skozi celo vrsto stranskih ulic, dokler nista zavila v kratek drevored, ki se je končal z visokim vrtnim zidom.
»Zdaj sva pa tam,« je dejal Gre-gory in pogledal na uro. »Od vašega doma sva se vozila natanko pet in dvajset minut. Kar čedna pot!«
Nutt je odprl vrata in polkovnik se je začel pripravljati, da bo izstopil.
»Ali vas smem prositi, da me nekaj trenutkov počakate, Mr. Vane? Pohitel bom. — Ali pa, če ste tako dobri, pojdite z menoj in mi svetujte!« Bančnik je začel plezati iz avta. »Prav rad, polkovnik,« je vneto rekel. »O hišah imam namreč slučajno precej pojma.«
Gregoryja so menda že čakali, kajti prav tedaj je odprl vrata velik, močan možak v preprosti temni obleki, ki je obiskovalca pozdravil z nemim poklonom in ju molče spremil čez vrt pre-proste vile.
Hiša je bila 6krila med gostim drevjem. V medlem siju neprijetnega popoldneva in v svoji zapuščenosti ni bila kaj prikupna.
Proizvod UNION Zagreb
Vane je iznenada začutil nekaj kakor tesnobo, in ko je molčečni vodnik odprl hišna hrata, je nehote obetal.
Toda Gregory mu je Že vabljivo pomignil, naj vstopi, in bančnik je prisoj V mračno vežo. Zatohli zrak je pričal, da je poslopje že dolgo z zaprtimi okni in vrati čakalo novega stanovalca.
Veliki mož je odprl oelo vrsto sob, toda polkovnik je v vsako samo bežno pogledal in kazalo je, da ni prav navdušen nad njimi.
Šele na koncu dolgega hodnika je stopil v eno izmed njih in si jo nekaj časa ogledoval.
»Kaj mislite, Mr. Vane?« je dejal in se hitro obrnil k bančniku, ki je prišel za njim. Toda Vane je samo živahno odkimal.
»Grobnica, polkovnik Gregory, ne pa stanovanjska hiša.«
»Tudi meni se tako zdi,« je dejal polkovnik in smuknil skozi vrata, ki so se trenutek nato s treskom zaprla.
Vane se je zdrznil in strmel nekaj trenutkov zmedeno okoli sebe, potem se je pa iznenada zavedel, kaj se mn je zgodilo.
Na obrazu se mu je pokazala blazna groza in z obupnim krikom se je pognal proti vratom. Začel jih je obdelovati z rokami in nogami. Toda brez uspeha.
Na hodniku je ostalo vse tiho, in ko je bančnik v divjem 6trahu začel iskati druge možnosti za beg, je opazil, da so bila tudi okna zaprta z močnimi oknicami, ki so spuščale v sobo samo ozke pramene sive dnevne svetlobe.
Zdajci se je Vane spomnil, kako sta umrla Milner in Crayton, spomnil se je Flesheve smrti, in ob mi6li, da je zdaj prišel on na vnsto, je brez zavesti omahnil na tla.
Polkovnik Gregory pa je stal medtem v veži in mirno čakal, da se je besnenje ujetnika poleglo.
Molčečnemu vodniku se je zdaj pridružil še en krepak možak in oba sta čakala nepremično in tiho kakor dva kipa.
»Vidva sta mi poroka, da 6e bo vse zgodilo natanko tako, kakor sem odločil,« je dejal Gregory kratko in 06tro.
»Zdaj pa še šoferja.« ■
Eden od obeh možakov je odhitel k Nuttu, ki je nestrpno postopal pred ■vrati, in včasih radovedno pogledal na vrt.
»K svojemu gospodarju morate priti,« mu je godrnjavo naročil možak in odprl vrtna vrata. Nutt se je podvizal, da je ubogal ukaz, ki mu je bil prav po volji.
Gregory je s kratkimi, tihimi koraki stopal po veži, in ko se je šofer približal, se je na njegovem obrazu pokazal čuden, mrzel nasmešek.
Nuttu ta nasmeh menda ni bil prav všeč, ker je visel Gregoryjev pogled preveč predirljivo na njem.
»Zdi se mi, da ste si zastran te hiše precej razbijali glavo, in zato vam bom dal priložnost, da jo natanko spoznate.«
VSAK TEDEN DRUGA
/
Nadaljevanje kronike
z 2. in 3. strani
Star kip iz rimske dobe je izkopal
v Kaplji vasi pri Tržišč« »a Dolenjskem posestnik Cirer. Kip je kamnite« in predstavlja tri osebe.
Požar je napravil veliko škodo posestniku Janezu Zupančiču iz Drage pri Višnji gori. Ogenj mu je uničil hlev, svinjak, skedenj, šupo in razno gospodarsko orodje. Gasilcem se je posrečilo rešiti le hišo in sosednja poslopja. Požar je najbrže podtaknila zločinska roka.
Narasla Krka je odnesla most pri Žužemberku. S tem je močno prizadeta žužemberška okolica, kajti okoliški vaščani so imeli čez ta most najkrajšo pot v Žužemberk. Zdaj morajo hoditi v Žužemberk čez spodnji most pod gradom, kjer je pa pot dosti daljša. Okoličani se na vso moč trudijo, da bi čimprej zgradili nov most.
Za 50IKI dinarjev zlatnine je odue-sel neznani vlomilec iz stanovanja E, Vrečka iz Maribora. Cilki Šitler-jevi iz Maribora je pa tudi zmanjkalo 500 dinarjev gotovine. Pri obeh tatvinah je vlomilec odprl vrata stanovanja s ponarejenim ključem.
V	mlaki vode je utonila lGletna rejenka posestnika Lovrenčiča Zofija Valnerjeva 'iz Spod. Velke pri Mariboru. Ko je v mlaki prala perilo, jo je na lepem napadla božjast, da je padla v vodo in se zadušila.
Na 20 let ječe je obsodilo celjsko okrožno sodišče 631-etnega prevžitkar-ja Gašperja Kranjca iz Novak pri Celju. Kranjc je iz sovraštva ustrelil svojega 2t3ietnega sina Martina. Starec je sicer zatrjeval, da ni kriv, priče so ga pa vse težko obremenjevale. Obtoženec je sodbo sprejel. Prav tako je sodišče obsodilo na 20 let ječe Alojza Šibanca iz Spodnjega Doliča pri Misli n ju, ki je na prigovarjanje svojega gospodarja za 200 dinarjev pahnil njegovo ženo .Frančiško Kotnikovo s skednja, da se je ubila.
Spominsko ploščo bodo odkrili prvemu jugoslovanskemu tiskarnarju Božidarju Vukoviču 25. t. m. v Pod-gprici, v Črni gori. Pred več ko 400 leji je Vukovič po. Gutenbergovih iznajdbah uredil v Podgorici majhno tiskarno, in si tako pridobil mnogo Zaslug za kulturo na našem jugu.
, Neki neznanec je ustrelil gGIetnega Rudolfa Koširja, tesuča iz Retij pri Velikih , Kaščah. Zločin je neznanec izvršil v gozdu, ko je Košir tesal les. Koširja so njegovi tovariši našli v omedlevici in, sp ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.	,
Trgovske akademijo bodo zgradili v Karlovcu na sedanjem teniškem igrišču. V novem poslopju bo tudi obrtno nadaljevalna šola, ženska strokovna , špla in tečaji industrijske, šote za delavce, . ki, hodijo v, Karlovac delat mojstrske izpite, Zgradba bo Stala okrog; 3 in pol milijona dinarjev.
130 rudarjev je odpustilo rudniško podjetje Monte Proteina. že poprej je bilo pa brez dela 600 rudarjev. Podjetje je delavce odpustilo zato, ker država noče pri njem nabavljati premoga zaradi previsoke cene in ker noče znižati prevozne tarife do Šibenika in drugih krajev v Dalmaciji.
liti metrov globoko je padel in se ubil SSletni občinski revež Franc Les. iz Sladkega vrha pri Mariboru. Po strmi poti je šel nekoliko vinjen pa je strmoglavil v 30 metrov globok prepad. Našli so ga že mrtvega.
Novorojenčka je vrgla v vodnjak Slovenka Ana Tkalčeva, služkinja v Beogradu. Oblasti so jo že prijele. Imena otrokovega očeta ni hotela povedati.
Pametnega osla ima mlekar Arif iz vasi Dubove pri Peči. Osel raznese vsak dan 12 odjemalcem mleko in svojo službo opravlja tako točno, da se odjemalci nikoli ne morejo pritožiti zaradi nerednega dostavljanja mleka.
Tri tisočake je pojedel bogat trgovec s prašiči. Cvetko Nedeljkovič iz Srema. Ker je napravil dobro kupčijo, se je hotel postaviti na prav nenavaden način in je pijan v gostilni začel jesti denar. Njegovi tovariši so njegovo početje odobravali, navzočni reveži so se pa zgražali.
Svoje dekle in sebe je ustrelil 29-letni Ivan Uršič, mesarski pomočnik iz Maribora. Ljubezen med njim in 2Gletno kuharico Ano Založnikovo se je začela nekam ohlajati, kar je Uršiča tako potrlo, da je izvršil krvavo dejanje. Uršič je bil takoj mrtev. Založnikova se je pa v bolnišnici borila s smrtjo še sedem ur.
Novo pokopališče so blagoslovili v nedeljo, 4. t. m. v Kranju. Pokopališče meri 20.000 m’ in leži na Kujanskem polju. Razdeljeno je na 12 polj in ima posebne oddelke za otroško pokopališče, drngoversko pokopališče in oddelek za umrle nekrščene otroke.
20.900 dinarjev je daroval ban dr. Marko Natlačen nesrečnim poplav-ljencem v Strugah. Ogledal si je škodo, ki jo je povzročila povodenj in poleg svojega darila Stružanom obljubil še nadaljnjo pomoč.
Mostarsko blato so začeli izsuševati in so v ta namen v vasi Kruševo pri Mostarju ustanovili vodno zadrugo.
praznoval 27 letnico svojega udejstvovanja v nogometu. S tem darilom je ob jubileju svojega obstoja Jugoslo vaneki nogometni savez odlikoval mn o. go nogometnih klubov in njihovih igralcev, ki so se izkazali vredne te časti.
Več ko 190.000 kolesarjev je v Sloveniji. Kolesarstvo se'pa razvija zmerom bolj, ker so se tudi dobra kolesa zelo pocenila.
SLOVENSKO
Vsa dela za izsuševanje bodo stala okrog 3 milijone dinarjev.
Deček je zgorel med požarom v vasi Radošiču v Dalmaciji, Ponoči je začela goreti hiša kmeta Ivana Ba-rača in ljudje »o zaslišali obupne otroške klice na pomoč. Ko 30 prišli k, hiši, klicev ni bilo več čuti, zato so misliti,, da se je otrok rešil. .Drugo jutro so pa na pogorišču zagledali zoglenelo truplo ubogega dečka. Požar je iz neprevidnosti zakrivil kmet sam.
75.000	jajc se je razbilo na cesti Bjelovar-Djurjevac. Neki avtomobil iz Varaždina se je naložen z jajci hotel izogniti kmečkemu vozu, pa se je prevrnil v jarek. Škoda ubitih jajc znaša 40.000 dinarjev.
Čebele bi kinalu umorile posestnika Martina Andrejčiča iz Telčic pri Sko-cijanu. Ko je hotel roj čebel spraviti z drevesa, eo čebele padle nanj in ga močno opikale po glavi in vsem gornjem telesu.. Zaradi bolečin je nesrečnež padel v omedlevico in ga je še dolgo vse bolelo, ko je prišel k sebi. Le njegova močna narava je premagala čebelje pike, sicer bi pa umrl.
Veliko plaketo JNS _ 1939 je prejel od Jugoslovanskega nogometnega sa-veza njegov agilni in zvesti elan in delavec, igralec SK Svobode iz Ljubljane Viktor Batič. Pred kratkim je
Izza kulis angleškega tiska
(Nadaljevanje z 10. strani)
ureja svoj list po svojem prepričanju in je relativno bolj neodvisen kakor pred nekaj leti. Vendar velikanska naklada primora angleške liste, da se bolj in bolj prilagode okusu ljudstva in njegovi želji po senzacijah, in da postanejo brezbarvni v političnem pogledu. Angleški tisk se ne more več odreči pomoči, ki mu jo nudi veliki kapital, časopis, ki ga čitatelj kupi za en penny, t. j. novčič, vreden približno
1	dinar, stane izdajatelja poldrug penny; od enega pennyja odpadeta dve njegovi tretjini na stroške za tisk. Pol pennyja od izvoda, ki ga čitatelju »podare«, je treba nadomestiti z oglasi. Oglas za celo stran stane 1000 funtov, to je okrog 258.000 dinarjev.
Angleški tisk je liberalen
Poleg vseh teh neuspehov ne more biti govora o podržavljenju tiska, ker bi to po mnenju angleških odličnikov vseh vrst pomenilo preganjati lisico in prepoditi volka. Preje bi lahko pričakovali, da se bodo po zakonu izdajalci ločili od lastnikov. Lahko bi se pa zgodilo tudi to, da bi javnost sama odprla pot novim in boljšim oblikam tiska prav tako kakor se zdaj pri filmu okus javnosti čudno spreminja. Zaupanje v odločitev poedincev, ki lahko v svojo največjo korist popravi tudi najnevarnejše liberalne napake, je prava osnova angleške demokracije. Tudi trusti v Fleet Streetu se upravičeno boje takšne krize okusa. Toda Fleet Street sam ima v sebi preveč moči, tradicij in močnih osebnosti, in bi se tudi v tem nevarnem času v njem ne mogle pojaviti nove oblike tiska, kajti če bi se umaknil Scili tru-stov, bi zadel ob Karibdo fašizma ali podržavljenja.
Po listu »Neue Ziircher Zeitnng«.
Radio Ljubljana
od 22. do 28. junija 1939.
ČETRTEK, 22. JUNIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Salonski kvartet 14.00: Napovedi 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nav. ura 20.00: Melody-jazz 20.45: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK, 23. JUNIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Janez Krstnik v kresnili pesmih in običajih 19.00: Napovedi, ]K>ročila 19.30: Navodila dijakom za počitnice 19.40: Nac. ura 20.00: Koncert 21.10: Kvartet mandolin 22.00: Napovedi 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
Novela ^Družinskega tednika”
DOBITEK
Francoski napisal Robert Dieudonne
»Halo? Susetta? Da, jaz sem... Zvečer ob osmih? Ne?... Zakaj? Z domačimi boš šla? Zoprni so mit Če bi me hoteli moji pridržati takrat, ko sem zmenjen s teboj,. bi se jih kaj hitro otresel... No, ne zamerim ti. Samo nekaj sem ti hotel podariti... Bom pa počakal do jutri... Kuj sem ti hotel dati? Srečko državne loterije, zvečer bo žrebanje, Katero številko ima? Ne vpili. V listnici jo imam in je ne moren« zdajle poiskati. Bomo jutri zjutraj videli. Torej jutri ob šestih! Bova sku-jiaj večerjala? Šla bova v kino. Ne, ničesar ti ne očitam, samo nekoliko žal mj je.«
Paul Ladrain jo bil na moč zaljubljen. Susetti, ki je bila daktilografinja v neki. banki, je žrtvoval ves svoj prosti čas. Vse bi dal zanjo. Ce ne bi imela njegova mati, ženska zastarelih nazorov, predsodkov, bi se s Susetto tudi oženil. Toda stara gospa iz tako imenovanih visokih krogov ga je namenila dekletu iz svoje družbe, ki ho spoštovalo rodbinske tradieije. Tudi v ministrstvu, kjer je imel službo, so mu neprestano ponavljali, da bi zavozil, če bi se poročil s svojo prijateljico.
Ko da bi bilo popolnoma naravno, da se ljubezen žrtvuje ambicijam! ■rdfe
Paul je želel, da Susette ne bi bil nikoli ljubil, da bi se je osvobodil, a ljubil jo je in je bil srečen.
Susetta je Paula ljubila bolj razumsko. Bila je pošteno in stvarno dekle. Vse v njenem življenju in njenem, srcu je bilo urejeno. Paul je vselej pretiraval, zato ni bil nikoli utešen.
Susetta je vedela, da se ne bo nikoli z njo poročil. Neprestano si je dopovedovala, Paul bi pa rajši videl, da bi obupovala. Bila je zadovoljna, da ji je bil prijatelj. Čutila je, da bi jokala, če bi jo zapustil, a vedela je, da jo bo. Ni bila zmerom istega mnenja o tem, prav tako kakor vselej enako ne mislimo o smrti, pa čeprav vemo, da bomo morali umreti.
Bila sta srečna, kadar sta bila 6ku-)>aj. Paul bolj kakor Susetta, pa čeprav je vselej občutil neko neugodje.
Tistega večera, ko je ona odšla z domačimi, je Paul šel sam ven. Dobil je prijatelje, z njimi igral biljard in se kmalu vrnil domov, saj 6e je mesec že nagibal h koncu in ni imel več dosti denarja v žepu.
Njegova mati je bila dobra ženska. Včasih je šel k njej na kosilo ali večerjo, da bi pa od nje dobil denar, ni smel niti misliti. S tistim pa, kar je
zaslužil, ni mogel razvajati Susette, kakor si je želel.
Na dnu duše mu je bilo najbolj žal. ker ni imel majhnega avtomobila, da bi se s Susetto vsak teden odpeljal na izlet in mu ne bi bilo treba skrbeti za stroške.
Mislil je na to, kadar koli je bil sam, posebno zvečer, preden je zaspal.
Drugo jutro mu je služkinja prinesla zajtrk in časopis, ki ga je ne-brižno razgrnil. Šele ko je zagledal seznam dobitkov, se je spomnil, da je prejšnji dan kupil srečko za Susetto. Vstal je, da bi poiskal srečko v listnici in pogledal številko. Potlej je spet legel in z očmi preletel seznam ter grizel peiivo. Na lepem je poskočil. Desetkrat je prebral tistih šest številk na srečki in jih primerjal s številkami v časopisu, boječ se, da je pomota. Srečka je bila izžrebana. Susetta bo dobila sto tisoč frankov. Na moč se je tega razveselil.
»Ubogo dekle, kako bo vesela!«
Takoj nato je j)a pomislil.
Kaj bo počela s tem denarjem? Njeni domači ji ga bodo kmalu zapravili. Oče pije, mati pa igra na dirkah. Sama je to povedala. Denarja ne bo dolgo imela.
Vstal je žvižgaje in med britjem premišljeval:
Sto tisoč frankov! Ravno toliko potrebujem, da bom v miru živel. Susetta jih bo prav tako užila ko jaz. Pred vsem bom kupil avtomobil in vsako nedeljo se bova odpeljala na izlet. Susetta obožuje morje, peljal jo bom v Dieppe in Deauville. Želela si
SOBOTA, 24. JUNIJA
12.00: Vesela godba 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Vesela godba 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: O zunanji politiki 20.30: Pisan kresni večer 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 25. JUNIJA
8.00: Ruski sekstet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe 10.15: Verski govor 10.30: Radijski orkester 12.00: Za dober tek igrajo gg. B. Adamič, VI. Golob, S. Hubad in R. Pešl 1.3.00: Napovedi, poročila 13.20:	Pilihovi harmonikarji 17.00:
Kmet. ura 17.30: Cimermanov kvartet 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Večer romantične glasbe 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 20. JUNIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radi jski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Moderno zdravljenje duševno bolnih 18.20: Plošče 18.40: Glavni momenti v zgodovini prekmurskih Slovencev 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Harmonika in citre 20.30: Koncert operne glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Jožek in Ježek. Konec ob 23. uri.
TOREK, 27. JUNIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Na|)ovedi 13.20:	Radijski orkester
14.00: Napovedi 18.00: Samospevi in dvospevi 18.40: Pomen narodne , svobode in blagostanja 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.20: Partija šaha, komedija 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA, 28. JUNIJA
9.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.15: Plošče 18.40: 550 let Kosovske bitke 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Prirodopisni kotiček 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.30: Koncert radijskega komornega zbora in Radijskega orkestra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Akademski pevski kvintet. Konec ob 23. uri.
iE V PRVIH 3 URAH
bosfe lahko opazili blagodejni u-činek kolesferina Solea-kreme po baržunasti nežnosti kože.
V
faema za iiofjio' 'fnefvianO'
Poceoi boste kupovaB
n* |»	tka	«aWtwai«.
naš brczpbčM fcttalog 4- • r • t r « t • • * F «• 4}
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. O
prt frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očal«, daljnogledi, toplomeri, barometri, hvgrometn, itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine Samo kvalitetna optika!	Ceniki	brezplačno	j
IX! Premog — koks
drva — oglje — likalit
dobite po zmernih cenah pri
RESMAN LOJZE. Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 Telefon 33-53
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Gospodiina
uradnica, značajna, bodoča posestnica, želi spoznati gospoda srednjih let v
katerikoli državni službi, značajnega in miroljubnega. Dopise na upravo lista .DRUŽINSKI TEDNIK" pod naslovom ,,Značajna edinka/*
SVEŽE HRUŠKE la, ČREŠNJE za vdihavanje, rdeče, črne, trde po din 4’— in 4*50 kg frariko voznina razpošilja v košarah od 45 kg G. Drechsler — Tuzla,
CREiNJE, SVEŽE, TRDE, črne, rudeče, po din 4*— in 4*50 kg košarice od 45 kg franko voznina razpošilja brzovozno G. Drechsler — Tuzla.
je 6rebrno lisico in dobila jo bo. Na-jfosled, kaj pa hočem? Srečka je moja. Ce bi snoči prišla, bi ji jo dal, a ker je ni bilo... Res jo ljubim, a sto tisoč frankov je le čedna vsotica! Nobenega razloga ni, da dam sto tisoč frankov Susetti. Vsi bi se mi smejali, če bi to napravil.
Srečko je spravil nazaj v listnico. Bil je eden tistih ljudi, ki ne čutijo j)0-trebe po izpovedi in ki se zlepa ne izdajo. V ministrstvu so se pogovarjali o žrebanju. Neki tovariš je dobil tisoč frankov.
»To je treba praznovati!« je dejal Paul smeje se.
In res jih je tovariš vse povabil v neko kavarno v bližini ministrstva.
Kakor navadno, ga je tudi tisti dan po kosilu Susetta poklicala po telefonu.
»Ali je bila moja srečka na loteriji izžrebana?« je vprašala med razgovorom.
»Niti sto frankov, ubožica.«
Prasnila je v smeh.
»Ti 6i kriv, ker me preveč ljubiš. Na svidenje zvečer!«
Paul tisti večer ni občutil nikakršnega' zadovoljstva, da se bo lahko sestal s svojo prijateljico. Spet je občutil neko neugodje, ki si ga niti sam sebi ni znal pojasniti. Bal se je, da ne bi prišla na to, kako grdo jo je opeharil. Odkar ji je zatajil dobitek! ga je neprestano vest pekla.
Susetta je šele čez nekaj dni 0|>a-zila njegovo spremembo in ga vprašala:
»Kaj ti je? Ali imaš skrbi?«
»Nič, kaj neki naj bi bilo.«
Denar je dvignil v neki banki. Vi začetku je mislil, da bo rekel Susetti:
»Veselo novico imam. Od matere sem dobil denar za avto.«
Najrosled je sklenil, da počaka, ker se razburjenje po žrebanju še ni poleglo in Susetta bi utegnila zasumiti. Vendar mu ni ničesar rekla, tako naravno se ji je zdelo, da ni ničesar dobila.
Tudi za lisico bo nekoliko počakal, potlej ji bo pa rekel, da je prihranil pri avtomobilu ali kaj podobnega.
Neprijetnega občutka se pa ni otresel, kakor je upal. Niti najmanjšega zadovoljstva ni občutil, kadar se je sestal s Susetto. Ona pa ni mogla razumeti te nenadne spremembe.
»Kaj ti je? Nič več ute ne ljubim«
»Kako da te ne bi, dragica!«
»To praviš kakor ,amen‘ po očena-šu. Ali sem se ti zamerila?«
»Ne.«
To je trajalo tako dolgo, dokler lepega dne ni zaloputnila vrat in odšla iz njegovega stanovanja.
»Dovolj mi je tega! Tako me gledaš, ko da bi koga ubila. Če misliš kuhati jezo, jo kuhaj brez mene.«
Ni je zadrževal.
Čakala je pisma ali telefonskega poziva. Ničesar ni dočakala. Preveč je bila ponosna, da bi se prva uklonila. Niti jokala ni dosti.
Paul ni kupil avtomobila. Oženil se je. Oženil se je z eno tistih deklet, ki mu jo je namenila mati. Sorodniki so govorili:
»Kako pameten mladenič! Do tridesetega leta si je prihranil že sto tisoč frankov!«
izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubiji