SLOVENSKI 
DEN V 

BUDIMPEŠTI 

STR. 4 
DALEČ ZA BRGAMI PRI ČRNI MLAKI EDNI ŠE ČÜJEJO… STR. 6 
Kauli 1. novembra lidgé več mislijo na svoje pokojne kak ovak cejlo leto. Pripravlajo se na vsisvecovo, vred dejvajo grobe, pripravlajo krizanteme, kipüvlejo svejče, lutejrnjeke. Tašoga ipa ešče tisti tö večkrat staupijo do grobov svoje žlate, steri ovak med letom nejmajo te šege. Stare šege, povezane s 1. novembrom, pomali tanjavamo. Gnauksvejta so na te večer pri vsakšoj iži nalekli na sto kakšno gesti pa piti, bejkli, pogače, vino, vodau. Tau prej zatok, ka če düšice po paunaučni meši pridejo nazaj k kuči, naj majo kaj za pogejst pa popit. Mlajši smo drugi zranek vsigdar najgeri gledali, če kaj fali, dapa vsigdar je vse tak stalo na staula, kak so večer nalekli. Düšice, stere so v purgatoriumi, prej v paunauči dejo k meši. O tom je naša stara mati nam pripovejdala eno pripovejst, stera mi tašoga ipa vsigdar na pamet pride. Enoj mladoj dekli je prej rano mati mrla. Una je trno dosta djaukala za njauv. Rada bi go ešče gnauk vidla, zatok se je na vsisvecovo v paunauči skrila v cerkvi za vrata. Düšice so nared šle k meši, dapa njene materé nin nej bilau. Že je stejla oditi, gda je vidla, ka daleč zar dé ena ženska, stera dvej težke kante nesé. Tau je bila njena mati. Gda je mati do njé prišla, ji je pravla: »Dejte moje, ne djauči telko zamé, vidiš, kak težko moram vlačiti tvoje skunzé.« Dejkla je Ta prausna pripovejst nam nom grobi, če je v žitki nejsdomau išla, pa gda ji je na djoj tau tö ščé dati na znanje, ka mo meli radi, njim nejsmo šlau, se je vsigdar spomnila svoje najdražje te trbej spoštü-pomagali, gda so nas nücali, na velke kante, pa več nej tel-vati, gda so ešče med nami. smo nigdar nej časa meli za ko djaukala za materjov. Ka pomaga djaukati pri nji-nji. Ka njim pomaga, če njini grob zdaj puno sklademo z raužami, s svejčami, če smo te, gda bi nücali, nej meli lejpe pa dobre besede za nji. Na žalost vsisvecovo tö vsebole gračüvle svetek, steri je zgübo svojo »düšo« pa ma samo zvenejšnji sijaj. Dostakrat lidgé samo tau gledajo, steri križ je lepši (baug ne daj, steri je bijo dragši), steri grob je bole okinčani, na sterom gori več svejč. Leko ka ena sama svejča na grobi tistoga, steroga so v živlenji spoštüvali, več po-mejni, kak na drugom grobi cejli »ogenj«. Gda sam začnila delati, sva s padaškinjo dosta ojdli k eni držini v Sloveniji. Ta držina je dosta trpala v drugoj bojni, očo so Nemci tastrlili kak talca (túsz), mater z mlajši vred odpelali v lager, dapa srečo so meli, ka so po konci bojne domau prišli. Gda smo pri njij bili, smo vsigdar šli na graubišče tö pa vužgali kakšno svejčo. Njini grobi so bili prausni, iz navadnoga kamna, kauli nji je pa že te tö bilau dosta križov iz marmora (márvány). Stara mati, stera je več kak 80 križov mejla na plečaj, nam je, gda smo jo pitali, zakoj oni tö ne dajo naredti nauve križe iz marmora, etak prajla: »Pokojni so zatok, ka če leko, naj pomagajo živim, nej pa naaupek. Spomin na pokojne ne ohranjamo v kamnaj, liki ga nosimo v srcej.« 


ČASOPIS  SLOVENCEV  NA  MADŽARSKEM  
Monošter,  29.  oktobra  2009  •  Leto  XIX,  št.  44  
Kanta skunz  



M. Sukič 
2 


Puconci: Prekmurska hiša - Küzmičev dom 


TRUBAR IN KÜZMIČ STA SI PODALA ROKE 


Poslušalcom Radiona 
Monošter 
Že se pá čüje Radio Monošter 
na gorenjesinčarski frekvenci 

FM 97.7 Mhz 97,7 MHz. 
V nedeljo, 18. oktobra, sta si v Puconcih Primož Trubar in Števan Küzmič podala roke in se pogovorila o svojem neprecenljivem poslanstvu za slovenski narod, slednji še posebej za Prekmurce. Seveda govorimo o odigranem srečanju v prijetnem, kulturnem programu, preden so odprli Küzmičev dom, posvečen prekmurskemu protestantskemu piscu, pastorju in narodnemu buditelju iz 18. stoletja. Küzmičev dom je sodobna prekmurska hiša po zamislih arhitekta Bojana Lebarja. V domu je dvorana za manjše prireditve, kmalu bodo postavili razstavo o protestantizmu na Slovenskem in tudi o slovenski evangeličanski cerkvi. V Puconcih so prepričani, da bo Küzmičev dom pomembno kulturno stičišče in žarišče za širši prostor severovzhodne Slovenije in tudi k sosedom v Avstrijo in na Madžarsko. Števan Küzmič je bil rojen leta 1723 v Strukovcih, pokopan pa je v Surdu na Madžarskem, kjer je na zadnje deloval kot duhovnik, pisec in prevajalec Nove zaveze in drugih del v prekmurski jezik. Zato je uveljavljena ocena, da je Števan Küzmič za Prekmurje, kar je Primož Trubar za Slovenijo. Ni zgolj priložnostna misel, da je vprašanje, kakšna bi bila usoda Slovencev, ako ne bi imeli mož, kot sta Trubar, Küzmič in tisti, ki so se zgledovali po njiju; bi imeli samostojno državo Slovenijo? je bilo vprašanje, povedano tudi na izjemno dobro obiskani slovesnosti, preden je predsednik Slovenije dr. Danilo Türk odprl Kuzmičev dom. Na slovesnost je prišel tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, zbrali so se evangeličanski duhovniki na čelu s škofom, mag. Gezo Ernišo in inpšektorjem dr. Aleksandrom Kerčmarjem. Predsednik države dr. Danilo Türk je uvodni del govora namenil pomenu praznovanj, kot so bile lanske slovesnosti v čast Primoža Trubarja in letošnje v Prekmurju, po-svečene Števanu Küzmiču in 
o Prekmurski hiši povedal: »Dom, pred katerim smo se 
zbrali, bo prav gotovo prispeval k ohranitvi in nadaljevanju zgodbe, ki so jo pisali prekmurski luterani vse od 
16. stoletja do današnjih dni. Tudi sam sem prepričan, da bo dom eden ključnih spomenikov prekmurske zgodovine in spomin na trpljenje in borbe ljudi tja do konca 18. stoletja. Vsa ta zgodovina pa se ne bi ohranila, če ne bi bilo ljudi, kot so bili Števan Küzmič, Mikloš Küzmič, Jožef Košič, Mihael Sever, Franc Temlin in številni drugi ljudje, predvsem tisti, ki so pisano besedo brali, govorili in uresničevali.« Vedeti moramo, da je Števan Küzmič ustvarjal v najtežjih časih slovenskega protestantizma, ko je bil le-ta kot versko in kulturno ter nacionalno-ekonomsko gibanje skoraj v celoti zatrt. »Števan Küzmič pa je s svojimi versko-literarnimi deli pomagal ohranjati povezanost pripadnikov reformacije na slovenskem ozemlju, poleg tega pa je uspel izraziti jezikovno identiteto pripadnikov reformacije v teh krajih, ki so živeli pod takratno madžarsko upravo. Ta jezikovna identiteta ni bila 
kakšen drug jezik, ampak slovenski jezik, ki se je razvijal in ohranjal v posebnem in od narodne matice ločenem zgodovinskem okolju. Števan Küzmič si je ves čas svojega ustvarjanja prizadeval, da bi Prekmurci brali knjige v svojem maternem jeziku. Njegova prizadevanja so se uresničila. Spominski dom, zasnovan kot tradicionalna in preprosta prekmurska hiša, je tako postavljen v kraju, kjer je bila pred 226. leti postavljena prva evangeličanska cerkev in kjer se je začela pisati zgodba prekmurskih luteranov.« Drugi del govora je predsednik Slovenije namenil aktualnim temam, zlasti gospodarskim problemom v Sloveniji in posebej v Prekmurju, ki vedno bolj zaostaja in se oddaljuje od najbolj razvitih slovenskih pokrajin. Toda ugotavljanje razmer je premalo: »Potrebni so konkretni ukrepi, ki bodo ljudem nakazali pot iz krize in iz težav. Delu moramo povrniti dostojanstvo ter zagotoviti ljudem za dobro delo dobro plačilo. Pridnosti in skromnosti je potrebno dodati še pravo mero odločnosti in podjetno
sti... Prihodnost pomurskega človeka je potrebno povezati z znanjem ... Danes Pomurje ni več obrobna pokrajina, ni več pokrajina prek Mure, ampak pokrajina na stičišču narodov, kultur in prometnih poti.« Dr. Danilo Türk je povezal preteklost s sedanjostjo in sedanjost s preteklostjo: »Tradicija prekmurskih evangeličanov ima veliko sporočil za naš čas, sporočil o sposobnosti premagovati težke čase in odpirati razvojna obzorja. V naših mislih pa je tudi sporočilo Trubarja, sporočilo njegove globoke etičnosti, pomembno tudi v današnjem času, ki je v marsičem izpraznjen čas. Izročilo protestantske etike je vselej dobro izhodišče za razmišljanje.« Kako so nastale prve zamisli 
o začetkih, poteku gradnje in vsem, kar je doslej spremljalo Küzmičev dom, je predstavil vodja projekta Branko Drvarič. Sprva so celo razmišljali, da bi bil dom preprosto gospodarsko poslopje, v katerem so se evangeličanski verniki zbirali v začetkih. Odločitev je padla za gradnjo, ki je stala 450 tisoč evrov. Potem ko je škof Geza Erniša Küzmičev dom blagoslovil, so zbrani pogledali njegovo prijetno notranjost, v kateri še ni vseh predvidenih vsebin, zlasti povezanih s stalno in občasnimi razstavami. Nedelja, 18. oktober 2009, je bil v Puconcih pravi, slovenski praznik. 
Tekst in fotografija: Ernest Ružič 



zveza.hu 

Porabje, 29. oktobra 2009 

3 


NOVEMBRSKA 
PREMIŠLAVANJA 

Neka čüdnoga je v etom mejseci. Nej samo zato, ka sunce ne svejti več tak toplo i sveklo kak prvejše čase, ka so dnevi vsigdar kračiši, nego tüdi zato, ka te mejsec nekšno nemerno čütejnje zbidi v človeki. Pred našimi očami se lepoute žive pisane nature pomali potaplajo v sejro gesensko meglo. Veliki ruski pisatel ino pesnik Aleksander Sergejevič Puškin trnok skazlivo opiše približavajoučo se jesen v svojom Onjegini »Nebo je že gesen dišalo, redkej je sunce posijalo, kračiši so dnevi postanoli, skrivnostni svejt goščav je žalostno šošnjavao, megla se je legla na poula, karavan ftičov se je na pout odpravo, približavalo se je trno dugočasno vrejme, na dveraj je kloncko november.« Tou je čas, gda se tüdi človek soouči s svojo minljivostjo. Večkrat premišlavamo o tom, ka je pravzaprav smiseu našoga žitka, večkrat se spominamo svojih nepozablenih lüblenih preminoučih, pripravlamo se k dnevi, šteri je posvečeni njuvomi spomini. Mislim, ka je nej zadosta, ka te den okrasimo njuve grobove z vencami, krizantemami ino svejčami, nego nas more te den ranč tak spodbüdjavati tüdi k dobročinejnjam, k premišlavanji obri toga, kak človek lehko postane ali ostane vsakdenešnji den dober do svojega sočloveka srejdi tragedij, šteri se iz dneva v den dogajajo okouli nas. Či bi opazili težkouče drügoga človeka, či bi si vzeli moči ino batrivnost, ka bi ga opitali, ka njega boli, kakšno pomouč nüca, bi zagvüšno doubili odgovor i na pitanje, ka je pravzaprav smiseu našega žitka. Našim prednikom smo dužni nej samo zato, ar vživamo vse materialne dobrine, štere so nam oni stvaurili, nego dužni smo jim tüdi s tem, naj te svejt, v šterom mi živemo, dale pobogšavamo. Či se toga ne držimo, te naši dnevi, kedni, mejseci ino leta večinoma prazno minevajo. Tou je čas, gda spoznamo, kakšno veliko mouč ma človek, či jo na dobro dugovanje obrne. Človek je zmožen dobro činiti, zmožen je vörvati v tou, ka se svejt tüdi z njegvo močjouv da pobougšati. Njegvo dobročinejnje se zblišči k njemi nazaj, pa tou njemi da pali nouve moči. Či ednouk človek začne tou dobročinejnje, či ednouk nesebično (önzetlenül) pomaga drügomi, te prvle ali sledi i sam občüti radost obri pomouči, štero on dobi, gda jo najbole potrebüje. Mera tvojoga dobročinejnja je nikaj drügoga nej, kak tisti drügi človek, šteri živi pouleg tebe, v ranč tak negvüšnom, nestalnom položaji vezdašnjoga globaliziranoga sveta, šteroga na svoj način razlaga medij. Tvoji starišje, stari starišje se ešče zagvüšno spominajo časov, gda so se lidge brigali eden za drügoga, gda so se ešče spoznavali ino se cejlo pout zgučavali na potüvanji s tihincami, gda so ešče z radostjo čakali nouvorojenčka. Zdaj poutniki nemo sedijo eden pouleg drügoga, poslüšajo svoje mobilne vokmene, ali se vtaplajo v svoje nootebooke. V njuvom razkošnom žitki, v audiji, volvoji ali mercedesi nega mesta za dece, šteri bi jim njuv fini žitek samo s skrbmi napunili. Zdaj je cajt, ka premišlavamo obri našega poslanstva, obri toga, ali smo kaj prispejvali k tomi, naj se svejt pobogšava, obri toga, ali je te egoizem tisti nouvi svejt, šteroga smo tak težko čakali v desetlejtjaj diktature. Zdaj, gda se spominamo naših odseljenih, iščemo ob ednom tüdi düševni troušt za sebe, düševni mer v etom brezperspektivnom svejti. Vütro, gda se na nouvi den zbidimo, pa iščimo možnosti, kak lehko olepšamo žitek naših prijatelov, naših sousedov ino poznancov, ar s tem obogatimo tüdi svoj žitek, s tem damo nouvo, bogato vsebino našomi sküpnomi žitki. 
Suzana Guoth 


Noč čarovnic ali halloween 

Približuje se nam najbolj strašljiva noč v letu, noč, ko se čarovnice, duhovi in ostala strašljiva bitja podajo na sprehod po Zemlji. Ta dan je 
31. oktober, ko se moramo obvezno paziti črnih mačk, čarovnic, duhov in netopirjev, ki se bodo vsi zbrali, da praznujejo noč čarovnic ali »halloween«. 
Halloween – mešanica kultur in stoletij 
Pri nas noči čarovnic ne praznujemo, poznamo jo kot eno izmed navad iz Amerike, ko se otroci našemijo, poslušajo grozljive zgodbice in po hišah prosijo za sladkarije. Vendar je noč čarovnic ali halloween veliko več kot to. Je mešanica kultur in stoletij: mešanica keltskega novega leta, romanskega praznika boginje sadnega drevja in sadja – Po-mone in krščanskega praznika vseh svetih. 
Konec poletja, začetek teme in mraza 
Kelti, ki so živeli na tleh sedanje severne Francije in Velike Britanije, so novo leto praznovali 1. novembra. Dan poprej pa so praznovali Samhain, prehod obdobja svetlobe ali našega poletja v obdobje teme, tako da so svečeniki darovali pridelek in kurili ognje. Plesali so okoli ognja in tako se je začelo obdobje mraza in teme. Verjeli so, da se duhovi umrlih, ta čas vrnejo na Zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za naslednje leto. Veljalo je namreč prepričanje, da je to edino upanje v posmrtno življenje. Seveda nad tem niso bili prav nič navdušeni še živeči, zato so se 31. oktobra oblačili v grozljive kostume ter bili zelo glasni – vse za to, da bi pregnali duhove, ki bi se lahko polastili njihovih teles. Ko so na Otok vdrli Rimljani, so s seboj prinesli tudi svoja 

in vsi sveti 

praznika: dan boginje Pomone, ko so se oblekli v kostume, sešite iz živalskih kož, in priredili parado ter praznik Feralia konec oktobra, ko so se spomnili svojih umrlih. 
Dan, posvečen dušam umrlih 
Smrt je velik misterij, zato ni čudno, da je na svetu v zvezi z rajniki toliko prazni
kov, šeg, obredij in verovanj. Šele krščanska cerkev je 1. november spremenila v dan, posvečen dušam umrlih. Na začetku so kristjani ta praznik praznovali z ognjem in paradami, oblečeni v angele, svetnike in hudiče. Tudi samo ime Halloween pravzaprav pomeni predvečer praznika vseh svetih (All Hallow Even ali na kratko Hallow E’en). Stara vera po vsej Evropi je bila, da so se 1. novembra ob večernem zvonjenju začele vračati duše iz vic. Do zvonjenja naslednjega dne so bile rešene trpljenja. Z zvonjenjem so hoteli zbuditi rajne. Ljudstvo je menilo, da na ta dan duše rajnih sedijo na grobo
vih in gledajo, kdo jih obišče. Praznik vseh svetih je nastal, ker je število svetnikov tako naraslo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju. Spominjamo se predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Je vesel praznik, ki vlije 
vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so se podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (C 8). »To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili.« (2 Tim 4,7) Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo, kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. 

Nikoletta Vajda 


Porabje, 29. oktobra 2009 

4 



Slovenski den v Budimpešti



Slovensko društvo v Budimpešti vsakšo leto ma slovenski den. Te den je zdaj že tradicionalen. Zdaj smo ga držali 17. oktobra. Malo ovak kak do etoga mau. Nejsmo mogli meti slovensko mešo, pa razgovore z drügimi organizacijami smo tö vönjali. A spomnili smo se reformacije na Sloven
skem pa na Primoža Trubarja, saj smo že prauti konca oktobra, da je den reformacije, 31. oktober. Lani smo svetili 500. letnico rojstva Primoža Trubarja, zdaj pa je veleposlanica R Slovenije v Budimpešti gospa Darja Bavdaž Kuret na kratko nam notri pokazala reformacijo na Slovenskem. Gospa veleposlanica je zdaj oprvin bila pri našom društvi in smo tomi bili sploj veseli. 
V programi so nastaupile ljudske pevke Zveze Slovencev na Madžarskem iz Števanovec. Pri nas smo leko pozdravili sekretarko Zveze Klaro Fodor tö. Zbor vči pa ga vodi mentorica Marija Rituper iz Murske Sobote. Gospo Rituper pa zbor dobro poznamo, so že večkrat bili pri nas. Gratuliramo jim, ka so nastopili v Cankarjevem domi v Ljubljani na srečanji upokojenskih zborov in so je fejs povalili, ka so domače pesmi popejvali iz Porabja. Pri nas so sploj lejpe pesmi spejvale, duže kak pau vöre. Zapeli so nam devet ali deset pesmi. Med njimi: Dober večer, Fanti se zbirajo, Mamica povejte, Mamca moja, Edno takšo, Ig
rala je. Edna pesem je lepša bila kak druga. Naši nisterni starejši so tö z zborom spejvali. Starejši ešče znajo te pesmi, ka so je s seov prinesli v glavi v Budimpešto. Velko ploskanje so dobili pá vici pa šaljive zgodbe tö od Marije Rituper. Našo lüstvo se je sploj dobro melo, telko smo se smejali kak že dugo nej. Po programi smo pa meli prijatelski večer. Sploj dobra sendviče smo meli 
od firme, gdej Anča Kovač dela, pa pogače, vino našoga harmonikaša Hugona Čerpnjaka, ka on se drži z ženo v Isaszegi pa tam gorice ma. On nam zadnje čase vsigdar prinese vino. Dobra vola je bila visoka. Nejsmo samo spejvali, ešče plesali smo pa djufkali. Škoda, da je zbor mogo domau, nazaj v Porabje. Z zborom so pá prišla ženske tö, stere so nam notri pokazale male obrti iz vesi. Dvej so rauže redle s papira: tau sta bile Anuška Rüžič pa Marija Čato, tretja Micka Bajzek pa je eklivala več fele male prčece, košare. Margita Korpič pa je tö vse vrste eklivano poslala nam. Lejpa hvala. Kak je lepau, da tak vküp pridemo z rojstnega kraja ali iz matične domovine, ali iz Avstrije slovenske skupine (žau, iz Italije še nismo imeli skupino). To je veliko vrejdno za nas, steri tak daleč živemo od rojstnega kraja. Tü se prijateljimo, gučimo slo
venski materni jezik. Naslednje leto, če potujemo v Slovenijo ali v Avstrijo, se zopet srečamo. Vse tau nam pomaga, da se še malo ohranimo, da ohranimo svoj slovenski materni jezik. Škoda, da tisti, steri so iz Šte
vanovec, nejso prišli. Veselili smo se pa toga, da je bilau veliko mladine. Žau, samo je prva generacija slovenska, mladi ne znajo slovenski jezik, narečje tö nej. Zatau smo že za vözraščene pa za mlade meli jezikovni tečaj slovenskega jezika. Naši mladi so pa že trikrat bili v Ljubljani na Poletni šoli. Tak kak na vsakšom srečanji, vogrski tö vse povejmo, naj vsakši razmej, ka so držine mešane pa doma vogrski gučijo. Smo pa na tejm, naj se ohranimo in naj se mladi tö navčijo slovenski in vidi se tak, ka majo volo. Klari Fodor, Mariji Rituper, ljudskim pevkam se najlepše zahvaljujemo, da so prišli, da so nam olepšali naš slovenski den. Zvezi Slovencev na Madžarskem se zavalimo, da je tau paut omogočila. Iz srca gratuliramo ženskam in 

Mariji Rituper za lep program in jim želimo tadale veliko uspehov, želimo naj še dolgo dolgo delajo in se še večkrat srečamo, ker vse to pomaga nam Slovencem v Porabji, v Budimpešti, naj ohranimo svojo identiteto. Če ne 
bomo združeni, če se ne bomo spoštovali, pomagali eden drugoma, ne bomo delali vküper, se bomo brž zgibili, to se pravi, da se bomo asimilirali. Mislim, da je cilj vsej nas, naj se ohranimo mi, Porabski Slovenci. 
Irena Pavlič 


Porabje, 29. oktobra 2009 

5 




Brali so gobe pa 
napravili razstavo 

Slovenska zveza se je že pred več kak deset lejtami povezala z mestno četrtjo (városrész) Magdalena v Maribori. Tau sta tistoga ipa najbole želejla pa za 
tau največ napravila gospaud Jože Murko pa gospa Štefka Čontala. Največ sodelovanja je bilau na kulturnom področji, večkrat so kakšne skupine iz Porabja šlé k njim gorstaupit pa njine prišle k nam. Letos je sodelovanje bilau malo ovakšno, več avtobusov lidi je iz Maribora goraziskalo Porab-je. Prišlo je planinsko društvo 
na pohod, gda smo šli pejški od Gorenjoga Senika do Verice pa nazaj, bili so na izleti členi Zveze udeležencev NOB, 17. oktobra so pa prišli členi gobarskoga drüštva »Lisička«. Na vsikšom avtobusi je pa tam bijo gospaud Murko tö, steri bi bijo trno rad, če bi tej lidgé bole spoznali Porabje. 


Členi gobarskoga društva, ste-roga predsednica je Milka Bu
hovec, so se najprva stavili na Gorenjom Seniki, ka bi si ogledali cerkev pa zvedli informacije o Porabji. Potejm nas je paut vodila do Andovec, v Varaši je na naš autobus staupo generalni konzul Drago Šiftar tö. On tö trno rad gobe beré. V Andovci pri staroj domačiji so nas počakali členi Porabskoga kulturnoga in turističnoga dru
štva Karči, Anita pa Laci Holec z vraučim čajom (tea), steroga so iz grauzdja sküja
li. Dapa domanja palinka je tö trno šmejkala v njem, zatok ka je na te den mrzlo bilau pa na dež se je tö pripravlalo. Predsednik društva Karči Holec je gostom tapravo par podatkov o vesi pa o društvi, potejm pa hajč, v gauško. Vöro pa pau časa so meli za gobe brat. Domanji smo tak 
mislili, vej pa nika ne najdejo. Istina, ka je par dni nazaj bilau dosta dežja pa se je gauška namaučila, dapa včasin po tistim je mraz stisno. Gda so prišli nazaj iz gauške, smo vidli, ka eni majo pune košare, drugi na 
11. oktobra zvečer se je sombotelska katedrala napolnila z ljubitelji vokalne glasbe, saj je tam gostoval znameniti pariški pevski zbor, ki je nastopil prejšnji večer na Mednarodnem cerkveno-glasbenem festivalu v baziliki sv. Štefana v madžarski prestolnici. Na sombotelskem koncertu so zapeli skladbe velikih klasičnih vokalnih polifonikov, francoska in španska renesančna zborovska dela, pod vodstvom dirigenta Lionela Sowa. Izvajali so pesmi renesančnih avtorjev Josquina Despreza, F. Guerrera, Antoina Brumela, T. Crecquillona, L’Héritiera in Jeana Moutona. Njihova umetnost petja je na izredno visokem nivoju, zato ni slučajno, da je notredamska cerkveno-glasbena tradicija s svojo značilno vokalno polifonijo služila kot osnova za celotno evropsko zborovsko umetnost in opredeljuje njeno glasbeno življenje še danes. V okolju čudovito lepo obnovljene katedrale so poslušalce dobesedno očarali polifonično zveneči, šolani glasovi, ki so brez ozvočenja popolnoma napolnili to najvišjo cerkev na Madžarskem. Pevci so bili razporejeni v skupinah, na treh ali štirih mestih v cerkvi, in enkrat smo slišali dominantno petje v vseh mogočih zvokovnih barvah in njihovih odtenkih z ene strani, potem pa zopet z druge strani, ali pa so se vsi glasovi zlili v harmonično sozvočje. To petje v prostorskem stilu ne nudi le učinka kvadrofonije, temveč je to bila resnična kvadrofonija, kjer so se poslušalci nahajali v sredini sozvočja. Bilo je zares enkratno doživetje! Suzana Guoth Pevski zbor pariške katedrale Notre Dame v Sombotelu  … DO MADŽARSKE  
Po načrtih se ukine 33 železniških prog Minister za promet, zveze in energetiko Péter Hónig je prejšnji teden napovedal, da se bo naslednje leto ukinilo 33 železniških prog, v skupni dolžini 1000 kilometrov. Po njegovem mnenju so omenjene proge nerentabilne, kajti na njih potuje dnevno le 6400 potnikov. Obratovalni stroški teh prog znašajo letno 7 milijard forintov. Po prvotnih načrtih naj bi se ukinil javni prevoz na 46 progah, na podlagi podatkov so se odločili za ukinitev 33 prog, med temi je tudi proga Körmend-Zalalövő. Gre za ukinitev regionalnih prog, minister je obljubil, da vsepovsod, kjer je bil do zdaj zagotovljen javni prevoz, bo tudi naslednje leto. Namesto vlakov bodo na teh relacijah vozili avtobusi. O odpuščanju delavcev je povedal, da ne nameravajo odpustiti fizičnih delavcev, po načrtih naj bi se pa naslednje leto odposlalo kakih 1000 ljudi, t. i. belih ovratnikov. Predstavnik FIDESZ-a, nekdanji prometni minister János Fónagy, je izjavil, v kolikor bo prišel FIDESZ na oblast, bodo na teh progah ponovno vozili vlaki. Joseph Blatter na Madžarskem 20. in 21. oktobra je predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) obiskal Madžarsko. 20. oktobra si je ogledal nogometno akademijo v Felcsútu, ki jo je ustanovil predsednik stranke FIDESZ, Viktor Orbán. Na tamkajšnji tiskovni konferenci je najavil, da bo Mednarodna nogometna zveza ustanovila priznanje, ki bo poimenovano po legendarnem madžarskem nogometašu Ferencu Puskásu. Priznanje bo dobil nogometaš, ki je v danem letu dosegel najlepši gol. Predloge za najlepši gol bi dali navijači, ki bi lahko tudi glasovali, iz ožjega izbora (deset najlepših zadetkov) pa bi se za najlepši gol odločila pristojna komisija Mednarodne nogometne zveze. Joseph Blatter se je srečal tudi s člani madžarske mladinske reprezentance U20, ki je na svetovnem prvenstvu v Egiptu zasedla tretje mesto.  
pau nabrane. Dapa uni so nej samo lisičice, grbanje pa sirautice brali, kak tau delajo naši lidgé, liki so vsefelé gobe, ka v gauški rastejo. Té je pa po naši gauškaj dosti, največ je užitnih (ehető), samo par takšnih je, stere smrtni čemer majo v sebi. Tau smo vidli popodneva v Slovenskom daumi, gde so ništerni členi pod vodstvom determinatorja (gombaszakértő) Slavka Šeroda pripravili razstavo (kiállítás). Več kak 150 vrst gob so vöpostavili, pri vsakšoj so napisali slovensko menje, latinsko menje pa tau, če je užitna ali nej. Čüla sam, ka so se ništrni naši lidgé, steri so prišli gledat razstavo, taužili, zakoj so menje gob vogrski tö nej napisali. Tau je bilau zavolo časa. Trno dosta časa bi nam vzelo, če bi s pomočjauv latinskoga menja na interneti nazaj poiskali vogrsko menje tej gob. Če bi koga trno brigala kakšna goba, bi tau leko sam napravo, ka bi si dolanapiso latinsko menje pa bi doma na interneti pogledno. Gobarsko društvo »Lisička« večkrat organizira za svoje člene tečaje (tanfolyam), večkrat dejo vküper gobe brat pa napravijo razstavo, gde se njini členi tö leko spoznavajo z gobami, stere ešče ne poznajo. Z gobarjanjem v Porabji – kak so sami pravli – so bili zadovoljni.  
Porabje, 29. oktobra 2009 




6 



Daleč za brgami pri Črni mlaki edni še čüjejo... 

...ka zvonijo v andovskoj cerkvi. V kakšnoj andovskoj cerkvi, bi leko zdaj pitali tisti, šteri so ešče od te legende sploj nej čüli. Vej pa Andovci ranč nejmajo cerkve. Zdaj nej, so prajli starejši mena, gda sam ešče mali bijo, pa sam ešče nej znau, ka se je »zgaudilo« z Andovčani. Dvej legende so mena parpovejdali, dapa obadvej so gnake v tejm, ka je ves gnauksvejta na tistom 
tali bila, gde je zdaj Črna mlaka, tam pri Soški meji. Glijete se ešče v tejm, ka se je andovska cerkev v Črno mlako pogroznila. Edni so mi tak parpovejdali, ka je Andovska ves edna mala, lejpa ves bila, s praustimi, bo
gaboječimi lidami. Veselo so živeli cejlak dočas, ka se je nika zgaudilo, nika lagvoga, niši vel-ki grej, za koga volo se je cejla ves v Črno mlako pogroznila. Iz Črne mlake ma izvir Zala, štera v Balaton teče. Tak so parpovejdali, ka so večkrat vidli na Balatoni oré (rogove) plavati na vodej. Tau je pa zato, ka gda se je ves pogroznila, te je mara tö tak zopojdla. Te marine oré ešče vejn zdaj tam plavajo na vodej. Druga zgodba tak pravi, ka je edna ženska v nedelo, ešče pred mešov vcujstanila küjati. Dapa čas je tazavlejkla, pa se je meša prvin začnila, kak bi ona taprišla. V čemeraj je ešče pred cerkvico na nebo poglednila pa tak pravla: »Aj bi se pogroznila 
ta cerkev, če sam že gnauk zamidila.« Tak je bilau, cerkev se je med mešov pogroznila. Ešče zdaj tak pravijo, ka se tista cerkev vsakši sedem lejt gnauk zdigne, pa križ, ka je na törmi, se pokaže gda je puna luna. 
Dapa tau ne drži dugo, samo edno vöro, pa samo te, če je puna luna. Tašoga reda edni pravijo, ka se ešče zvaun čüje. Dostakrat sam spitavo starejše, ka mislijo, sto pa zaka zvoni pri Črni mlaki. Tisti zvonijo, šteri so grejšni, pa so med dvöma sveta ostali, pa se zdaj tam v tistoj močvirji mantrajo. Zato 
zvonijo, ka naj se ne pozabi, pa naj ne delamo greja. Če nemo baugali, te mi tö tak leko zopojdimo. Zato se zvaun čüje pri Črni mlaki, so mi gučali. V tejm je starejšo lüstvo sploj fejst vörvalo, ka se je tau tak zgaudilo. Pri Črni mlaki so vsigdar tak s strajom ojdli, pa potijoma gučali, nej ka bi koga zbidili. Tam pri Črni mlaki se je drugo špajsno že zato tö godilo. Dva sodaka sta se tastrlila pri ednoj bükvi. Špajsno je v tejm tau bilau, ka niše probleme sta nej mela, ka bi njima tau trbelo naprajti. Gda se je tau zgaudilo, potistim so več nej pistili prejdnji, ka bi sodacke sami šli na stražo ta k Črni mlaki, vsigdar sta dva šla. Če stoj tau povej, ka Črna mlaka, nam Andovčanom vse tau pride napamet, ka sam napiso, nej tiste rauže, brdinje pa prabarje (ősláp), ka Narodni park Őrség tak fejst skrb ma, ka je s tašim drautom notazagrado, kak je gnauksvejta na granici biu. Čüdno je tau, če je tau samo legenda, ka je ves gnauksvejta tam bila, kak je te prišlo ta tisto grauzdje, ka ešče zdaj tam paulek raste pri mlaki, pa tisti šanci, šteri tak vögledajo, kak če bi kuče bile tam gnauk svejta. Ne vejm. Večkrat sam parpovejdo od naše Črne mlake našim padašom, članom KUD Büdinci, šteri so večkrat kaj spitavali od tauga. Tau videti morate, sam njim večkrat pravo, pa dočas, dočas, ka smo si gnauk samo eden datum vöodebrali. 
18. oktobra v pau dvej smo se pri Porabski domačiji zbirali na pohod k Črni mlaki. Zvöjn članov KUD Büdinci je ešče z nami bila Marijana Sukič, generalni konzul z ženauv pa eden mladi par iz Ljubljane. Tak nas je bilau edendvajsti vsevküp. Te kratek pohod se je s koštavanjom palinke začno. Ocenjevali smo, kakšna je andovska pa kakšna je büdinska palinka, štera je baukša ali slabša, istino takše nej bilau. Te čas so muzikanti KUD Büdinci na srejdi pauti špilali pa s tejm so ešče zvali vaščane, naj se pridružijo nam. Kauli trifartale dvej je bila vöra, gda smo se napautili proti Črni mlaki. Najprvin smo prejk mezeva šli, gde je nam trava do glavé segla. Te sam že zato vido, ka je nej vsakši na taši pohod mislo. Sploj pa te, gda sam vido, ka edni so svetašnje 
črejvle meli, pa te so ešče ranč nej znali, ka prejk potoka do tö mogli skakati. Ne vejm, kak se njim je posrečilo, dapa nej so blatni gratali. Bili so taši, šteri so med putjauv ešče malo gobe brali, etak so ranč nej vpamet vzeli, ka smo pomalek gora na brejg prišli, gde je mlaka. Edni so se tak na tejm čüdivali, kak je leko na brejgi mlaka, pa na 

tejm, ka je Črna mlaka izvir Zale, štera v Balaton teče. Dapa najbola so se te čüdivali, gda so go zaglednili, pa so edne kaple vode nej vidli. Malo so vejn razočarani bili od tauga, dapa gda sam njim začno parpovejdati od mlake, te so že zato malo ovak gledali prejk ograje. Kak si gledamo mlako, ali ka bi mlaka mogla biti, nekak skriči: »Gledajte, tam je cerkveni križ!« 
Vedli smo, ka je tau nej istino, dapa itak vsakši tapogledno, kama je rauka kazala. Ne vejm, kak so bili Büdinčarji zadovolni s tejm, ka so vidli, dapa čas je dolaparteko pa pomalek smo šli nazaj. Leko ka bi baukše bilau potejm od Črne mlake gučati lidam, kak go pokazati, sam si zmišlavo, gda smo dola po brejgi stapali. 
Gda smo nazaj k Porabski domačiji prišli, te smo si že zaslüžili eden špricer, zato ka smo sploj nasüji domau prišli, vej pa ešče v Črni mlaki nej bilau vodé. Domanji so tečas, ka smo mi pri mlaki bili, sküjali grajovo župo z okajenim mesaum. Dapa ka je vejn vsakšoma najbola pasalo, tau je tau bilau, ka so nas z žardjavimi kala-mi pa toplo ižov čakali. Po večerji so 
muzikanti ešče dvej, tri pesmi zošpilali, pa Büdinčarji so tak odišli, kak so prišli. 

Karči Holec 




Porabje, 29. oktobra 2009 

7 


Milan Vincetič Trgé klinčki 


cejli žuti. »Bougi vala«. Tüdi on je djao more sfaliti,« je pa začnila vročine se jim je delala kmica 
Tak žuti pa doj posenjeni kak za njimi, samo je bijo vsigdar prestapati napou plantava pred očami, župnik pa nejso 
kurine, o šterih so začnili po-prekesen, pouleg toga pa se ženska. pa nejso mogli enjati. 
pejvati pevci. Če gli je vsakši neje mogo pokrižati, ar so ma »Kak če bi bijo tisti v škrinji Pa tüdi pevci nej, ar so začnili 
vlejko po svojom, je mali raz-smetali klinčki. svetnik,« je kcoj pravila drü-tak na mejko popejvati sloboud, 
mo, gda so že dvakrat zapo-Gospoud župnik pa so samo ga. ka so žalüjoči začnili glasno 
rejdoma potejgnoli: pomignili, ka so jim dali v »Vsakši svetnik je bijo najprle djoukati. Samo malomi se 
roké drügo knigo. Bila je grejšnik,« se je sklono moški. neje potočila ranč ena skuza 
»Kurina nam povegne, vekša pa žmetnejša, dugo so »Tej mali, šteri se tam od od-nej, čako je samo, ar se je za
gda jo sunce zmaga, obračali liste, gda pa so naj-zaja zabavle s kurinami, pa čno vrteti, kak če bi bijo na Vsakši je žalüvao, človiki pa v nebesaj šli nekšno »pismo sv. Pavla nigdar nede,« je pripomnila fejder, ka se že gnouk zapré zakoj neje mejo s sebov dr-Boug je dika ino hvála …« Korinčanom«, se je malome tretja ženska, »samo pogled-ta graba, okouli štere so vsi žence, ar je sunce žgalo kak Gda je že brodo, ka do pa vidlo, ka de skoron konec nite ga, kak nagaja bougim stali, kak bi čakala gli nje, nej zmejšano. Gospoud župnik so začnili kakšno žalostno o svejta. ženskam …« pa ovoga v škrinji, šteroma je se vsake telko brisali z vaca-drügih kurinaj, ma je nekš-Sunce se je vpejralo v njega, »Ges bi se obrnoula, pa bi ga bilou gvüšno tüdi vrouče. lejžecom, tü pa tam so se jim na tetica potisnila v roké tri bandera, štero je držo tak plusnila, ka bi vido vraga,« je Gda pa so ga končno spüstili zaplesale litere, či gli so si gor rdeče klinčke. Bili so dugi pa mali moški, ka je mislo, ka skoron preveč na glas pravila na ladno, ar v zemlji je vsigdjali sunčna očala. naopačni, vsakši je po svojem de ga ta sünila, se neje ranč plantava. dar ladno, ga je nekša močna »Nikaj se ma ne pašejo,« je zač-poveso že spardjeni cvejt, šte-zgenila, ovi pred njim pa so se »Na sprevodi smo, nej na tvo-rouka, kak če bi bijo lejki kak nila souseda pokojnoga. ri so ma začali gračüvati vse križali pa križali, pa ponavlali jom svinjskom dvouri,« se je pero, prestavila na roub gra»Tak zgledajo, kak če bi bili na bole žmetni. za gospoudom, šteri je z gla-posmejau moški pa se zagled-be. mordji,« je kcoj pravila žen-»Zakoj tak maloga vlačijo na vou dao znak pevcom: no v nebou, na šterom naj-Stao je kak deveto čüdo: če se ska, štera je za viskim moš-sprevod (pokapanje)?« se je menje trij dnij nede ranč tak je sklono, je vido škrinjo pa kim iskala senco. pa obrnoula prejšnja ženska. »Boug je dika ino hvala, maloga oblaka, ka bi si lejko z zlatoga papernatoga angela, »Skouz tej njegve ókole se »Ka de se navčo, ka pomeni gor v nebesaj on živé, njim rit zbriso. šteroga do z njim tüdi pokoznankar ne vidi do Boga,« je biti Boži človek,« se je potüj-ge te čaka zlata mana, pali. Vse oči so se zameknile pa pravila souseda. ma oglaso moški, šteri bi si če se eti doj vmerdjé…« Gda pa so si župnik v njega, čüto je, ka ga preba»Neje tou, Boug ne vidi v njeg-najrajši djao krščak na gla-doj djali sunčne ókole, so si dajo, opleto je s trejmi klinčki, ve oči,« je pošepetnola drüga vou, ar ma je sunce na gouli Najmenje trikrat so ponouvili vsi odejnoli. Škrinja, štero so štere de mogo ličiti v kmično ženska. glavej že napravilo mejére. tou nouto, gda bi najrajši ta nesli štirdje moški, se je zibala grabo, iz štere nikdar nišče vö »Boug vse vidi, Boug vse vej, »Dejte je najvekši Boži dar,« lüčo tej tri klinčke, ar ne vej, ka kak šift, lidgé so se premeknili ne pride. Stisno jih je k sebi grej se delati ne smej,« je s ga je z bejlim poglednola žen-bi z njimi, pa se zmuzno med kak sence, začnili so šušnjati, pa jih začno prdišati, gda pa je prstom na čobaj kcoj pravo ska, gda so začnili gospoud nogami s cintora. Te pa ma medtem ko so pevci včasih za stoupo stopaj nazaj, ma je nekmoški, šteri je pazlivo poslüšo župnik obračati strani velke je zasvejtilo v glavej: s klinčki križom potejgnoli: ša krepka rouka vkraj vzela gospouda, ar je gli zdaj začno, čarne knige. je od odzaja začno skrivečki »Če se eti doj vmerdjé, klinčke pa jih ličila v grabo. kak smo samo za mali časek »Tüdi Kristuš je bio najprle dej-drejgati žalüjoče. Tetico pred se včasi gori stane, Zadjokau je tak, ka se je vsem na zemli, zatou pa nas čaka te,« se je začemerila ženska, njim, štera je vö napinjavala Boug v nebejsaj pa zapré trgalo srcé. vekivečno blaženstvo v ne-štera je zavolo boléče noge šürko rit, je dregno po litkaj, zemelske vse rane …« »Ne djouči se za bačijom, ar de besaj. skouz pomali prestapala. a se neje obrnoula. Zato je Stapo je za njimi kak pozable-…« ga je probala zmiriti tista Samo mali pojbek, šteri je stao »Samo nej takši kak té, v šte-grato ešče bole batriven: ed-na miš. V pravoj rokej je ma-ritlava tetica. čista pri škrinji, neje toga raz-rom se smejé mali vrag,« je noj mladoj, štera je mejla za jüto s klinčki, šteri so bilij že »Moji klinčki, moji klinčki, mo. Ar je bila za njega smrt pomigno moški pa kak gous-sprevod preveč kratko kiklo, fejst zmantrani, tü pa tam je ne dam jih bačiji,« se je začneka dalešnjoga, tej bači, šteri ka stegno gut. ji je s klinčki zdigno ešče više koga bucno z njimi, pa itak se no trousiti od djoka, gda so je ležo pred njim v škrinji, dja-kiklo. Pa tou ešče neje vse: neje nišče obrno. Čüdo se je, pristopili pokopači, gospoud ni na dvej stoucaj, pa ma je vö Rejsan: mali si neje obrno je klinčke pa začno z ka si ova mlada neje popravi-župnik pa so ma začnili na vido, kak če bi bijo iz lesa. znao ka s tejmi klinčki. Črni botom drejgati moškoga v rit. la doj kikle, štero je malo prlej glas dopovejdati, ka de z njeg-Rejsan: gda ga je mama pri-lidgé, šteri so stali pred njim, Najvekšo veseldje pa je itak gor zdigno, pa tüdi moškomi vih trej klinčkov drügo leto vö pelala k škrinji, pa ga zdignila se nejso nikam meknili. Ešče mejo s tetico, štera se samo so se lače od klinčkovih botov pognalo gezero ešče lepših pa gor, ka bi leko vido mrtveca, si več: stali so, kak če bi zrasli v vsakše telko obrnoula pa ga v rit vgele. tak velkih, ka do segnili do je začno broditi, ka bači samo zemlou, tü pa tam so se samo tak grdou poglednola, ka ga Gda so si župnik pa gor dja-nebes, v šterih ga bači že začtak trdno spi kak njegvi stari pokrižali ali glasno ponouvi-je pou sfalilo. li sunčne ókole, so se lidgé ne čakati. oča, šteri se vgojno gor zbidi li za gospoudom župnikom »Župniki pa ne more pa ne stisnili kak splašene rece. Od 
Porabje, 29. oktobra 2009 


PETEK, 30.10.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 
POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.40 VADIM NA PLESIŠČU, DOK. FILM, 9.55 ZGODBA O DVEH KOZAH, 10.00 MAMKA BRŠLJANKA, 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.40 MEDVEDEK, RIS., 11.55 DOLGCAJT, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 1929 -LETO VELIKE KRIZE, ANG. DOK. ODD., 14.10 POGLED NA... LJUBLJANSKA STOLNICA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA: METODA NERODA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: NA KMETIJI JE LEPO, 16.25 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ANICA IN GROZOVITEŽ, OTR. NAN., 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 
19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 21.00 SI, DOKLER SI, POTEM TE NI VEČ, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.10.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL 
PETEK, 30.10.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.40 TV PRODAJA, 11.10 OSMI DAN, 11.40 PISAVE, 12.05 GLASNIK, 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 TO BO MOJ POKLIC, 14.00 ČRNO BELI ČASI, 14.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.10.1991, 14.50 ŠPORT ŠPAS, 15.20 NA UTRIP SRCA, 
15.50 TV PRODAJA, 16.20 CIRCOM REGIONAL, 16.50 PRIMORSKI MOZAIK, 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 
18.55 ZLATA ŠESTDESETA - BEAT V VSAKO SLOVENSKO VAS, 20.00 VELIKI POK, ANG. DOK. ODD., 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 21.50 DEVETDNEVNICA, KAN. FILM, 23.30 UMETNOST JOKA V ZBORU, DAN. FILM, 1.10 GANDŽA, AM. NAD., 1.45 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 31.10.2009, I. SPORED TVS 
6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00 PRAZNIČNI PRENOS EVANGELIČANSKEGA BOGOSLUŽJA IZ MARIBORA, 10.55 OZARE, 11.00 POT, DOKUMENTARNI SPREHOD PO TRUBARJEVIH KRAJIH, 11.55 TEDNIK, PON., 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 SHILOH - REŠEVANJE, AM. FILM, 15.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR; 16.25 CLINTON V SLOVENIJI, 
17.55 Z DAMIJANOM; NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 OSEBNOST LETA, AM. FILM, 21.55 ARS 360, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 HRIBAR, 23.55 KDO POBIJA KIFELJCE?, ANG. NAD., 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.10.1991, PON., 1.10 DNEVNIK, PON., 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL 
SOBOTA, 31.10.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 TEDENSKI IZBOR, 13.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ARSENAL 
-TOTTENHAM, 16.10 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 17.15 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: KRIM MERCATOR -AALBORG, 
19.10 SMUČARSKI MAGAZIN, 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: MARIBOR -CM CELJE, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.10 BITKA ZA LJANG, KITAJSKI FILM, 1.25 ŠTEVILKE, AM. NAD., 2.10 INFOKANAL 
* * * 
NEDELJA, 01.11.2009, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.20 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 10.55 IZVIR(N)I, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 W.A.MOZART: REQUIEM V D-MOLU, POSNETEK IZ LJUBLJANSKE STOLNICE SV. NIKOLAJA, 14.15 MAŠA ZA POKOJNE, GLASBENI FILM, 
14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 ZA PRVO HIŠO HOSPICA, POSNETEK DOBRODELNEGA KONCERTA, 16.30 SLOVENCI V VOJNI 1914-1918, DOK. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 SLOVENSKI TV FILM, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 19.55 ANGELA VODE, SKRITI SPOMIN, SLOV. FILM, 21.35 PA SE SLIŠ ... S SLOVENSKIM OKTETOM, 
21.50 INTERVJU, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 KIFELJC, FRANC. NAD., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.11.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL 
NEDELJA, 01.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 TEDENSKI IZBOR, 13.45 RAD IGRAM NOGOMET, 14.20 ROKOMETNI TURNIR (M): SLOVENIJA - ŠVICA, 16.00 TEDENSKI IZBOR, 20.00 KJE JE ZID?, NEMŠ. DOKU. ODD., 20.50 KLAN PASQUIER, FRANC. NAD., 22.30 NAVDIH KLASIKE - CVETO KOBAL, FLAVTA IN ŽARKO IGNJATOVIĆ, KITARA, 22.35 SPREMINJAJMO SVET Z GLASBO, GLASBENO DOK. ODD., 23.25 DEADWOOD, AM. NAD., 0.15 INFOKANAL  
* * * 
PONEDELJEK, 02.11.2009, I. SPORED TVS 
6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 TEMNA STRAN MESECA: PRIČEVANJA POLITIČNIH ZAPORNIKOV, 3. DEL DOK. FILMA: ISKANJA, PREMIS, PON., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.15 PO TRAVNIKIH... S STANETOM SUŠNIKOM: 13.40 NEKOGA MORAŠ IMETI RAD, POSNETEK KONCERTA LADA LESKOVARJA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK: KDO JE MAŠKARA?, RIS., 16.05 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNO-RAZV. ODD., 
16.25 RIBIČ PEPE: IDRIJA IN I, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 GLEDAMO NAPREJ, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 19.55 POLEMIKA, 21.00 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.11.1991, 1.05 DNEVNIK, PON., 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 02.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 TEDENSKI IZBOR, 13.25 SLOVENCI V ITALIJI, 13.55 POSEBNA PONUDBA, 14.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.11.1991, 15.15 OSMI DAN, 15.45 ARS 360, 
16.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.30 RAD IGRAM NOGOMET, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 
18.00 PARIZ, ANG. DOK. SER., 19.15 IME MI JE LIDIJA, DOK. ODD., 
20.00 DOMOVINA -ŠTIRI PODOBE BOJA AMERIŠKIH INDIJANCEV, AM. DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODD., 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 CITY FOLK 
-LJUDJE EVROPSKIH MEST, 23.15 BILO JIH JE PET, KANADSKI FILM, 
0.35 DOMOVINA - PON., 1.35 INFOKANAL * * * 
TOREK, 03.11.2009, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.55 DOMOVINA -ŠTIRI PODOBE BOJA AMERIŠKIH INDIJANCEV, AM. DOK. ODD., 11.55 INTERVJU, PON., 13.25 TEDENSKI IZBOR, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 NOTKOTI: ROJSTNI DAN, LUTK. SER., 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE: ISKANJE IZUMRLIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 GLEDAMO NAPREJ, 
17.30 
IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, 18.00 ZGNZ - BIG FATHER/2, 

18.30 
ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MOUNT EVEREST, DOK. ODD., 


22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZGODBA O INDIJI: SVOBODA, ANG. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.11.1991, 
1.20 DNEVNIK, PON., 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL 
TOREK, 03.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.25 TEDENSKI IZBOR, 10.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.05 NA LEPŠE, 
11.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST, 12.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.00 STUDIO CITY, 14.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.11.1991, 14.25 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODD., 14.55 IZVIR(N)I, 16.00 KOŠ, MAGAZINSKA ODD., 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: KEITH MILES, 20.00 MUZIKAJETO: LESENI ROGISTI, IGR. ODD., 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 OBRAZI DRUGAČNOSTI: IZZA REŠETK, DOK. SER., 22.00 MARLENE, NEMŠ. DOK. FILM, 23.30 CHOPIN: OSAMLJENA LJUBEZEN, POLJSKI FILM, 
1.35 INFOKANAL * * * 
SREDA, 04.11.2009, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 ZGNZ -BIG FATHER/2, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA -11.25 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, 12.00 MOUNT EVEREST, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 GLEDAMO NAPREJ, 17.30 TURBULENCA, IZOBR. ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 
18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 20.00 STOPIMO SKUPAJ, DOBRODELNI KONCERT, 
22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, PON., 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.11.1991, 
1.40 DNEVNIK, PON., 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL 
SREDA, 04.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.45 TEDENSKI IZBOR, 15.25 GLASBENI VEČER, 17.10 MOSTOVI -HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 18.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.05 NA VRTU, 19.30 Z DAMIJANOM, 20.00 MOČ IN NEMOČ SLOVENSKEGA LIBERALIZMA, DOK. ODD., 21.10 RUDI ŠELIGO: VOLČJI ČAS LJUBEZNI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: POKLON JOŽETU PRIVŠKU, BIG BAND RTV SLOVENIJA IN MILKO LAZAR, 
23.45 INFOKANAL * * * 
ČETRTEK, 05.11.2009, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 GIB STENE, DOK. FELJTON, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 PREIGRAVANJE IN KUHINJA, DOK. FILM IZ SRBIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 GLEDAMO NAPREJ, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 19.55 TEDNIK, 21.00 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE: MIELKEJEVO MAŠČEVANJE, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.11.1991, 0.00 DNEVNIK, PON., 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL 
ČETRTEK, 05.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.15 TEDENSKI IZBOR, 12.00 GLOBUS, 12.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.11.1991, 13.00 KJE JE ZID?, NEMŠ. DOK. ODD., 13.50 PO TRAVNIKIH... S STANETOM SUŠNIKOM: SIMONA, 14.15 NA LEPŠE, 14.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 DOWKA U BC, ŠPORTNI DOK. FILM, 16.45 SPOMINI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ELEKTROINŠTALATER, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA POGAČNIK, 20.00 ŠPORT, 21.40 TRANZISTOR, 22.15 LJUBICE, ANG. NAD., 23.05 KRIV, FRANC. NAD., 0.35 INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 
Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,
Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 
Potrna: dogodek in razstava iz programa Štajerske jeseni 

BREZPOGOJNO 

NATALIJE RIBOVIĆ 





IN TORU FUJITA 

Štajerska jesen - kulturni festival v Gradcu - spada med odmevne dogodke v Avstriji, razstava Brezpogojno avtorjev Natalije Ribović in Toru Fujita nekaj, kar bi morali videti poznavalci in ljubitelji likovne umetnosti iz severovzhodne Slovenije. Res je Pavlova hiša kulturni dom manjšine - štajerskih Slovencev, vendar to ne pomeni, da med prireditvami ne bi bilo dogodka, ki bi presegal manjšinsko ali lokalno kulturno ustvarjalnost. Brezpogojno ni prvi in ne zadnji te vrste mednarodni umetniški projekt, zagotavlja Suzanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva člen 7: 
»Štajerska jesen je velik avantgardni festival, s katerim Pavlova hiša sodeluje že več let. To je naša letošnja druga moderna razstava in prepričana sem, da je prav, da so v tem obrobnem prostoru tudi take prireditve.« 

Že dejstvo, da je Natalija Ribović rojena v Novem Sadu v Vojvodini, Toru Fujita v Tokiu - Japonska, kurator razstave Walter Seidl pa živi v Gradcu, daje razstavi posebno, svetovno razsežnost. Na vprašanje Nataliji Ribović, ali je razstava, video, ki jo spremlja, in glasba, neke vrste umetniška provokacija, ki pelje do novih projektov, odgovarja pritrdilno. Walter Seidl pa pravi, da avtorja s svojimi instalacijami poetično odgovarjata na vprašanje njunega dela, kako se lahko prepletata njuni različni deželi in kulturi. Tako na eni strani postavljata barvite risbe s folklornimi elementi iz srbske kulture, ki se prepletajo z japonskimi stripovskimi podobami. Kdor želi v popolnosti doživeti Brezpogojno, mora temeljito pogledati razstavo in tudi katalog, ki jo spremlja. Tako Natalija Ribović kot Toru Fujita poudarjata pomen sodelovanja v obmejnih prostorih in vabita zlasti mlade, naj si ogledajo njuno in podobne razstave: »To je pomemben projekt ob meji, med dvema državama.« 
Tekst in foto: Ernest Ružič