Ameriška Domovina
L


Pknm
AMERICAN IN SPIRIT fOR€ION IN 12ANGUAG0 ONLY
-	SLOVENIAN
berving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal1, tethHridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, F lorida, kiy, Pueolo, Rock Springs, all Ohio
SST£IL
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN O104-68OX)
CLEVELAND, OHIO, MONDAy MORNING. JANUARY 14, 1930
Vlads v Kabulu Je pomHosia le sekaj pellčnfli zapornikov
KABUL, Afg. — Pred dnevi je nova afganistanska vlada, ki so jo konec decembra postavili Sovjeti in ki si sedaj želi pridobiti podporo občinstva, proglasila pomilostitev političnih zapornikov, ki jih je priprla prejšnja Aminova vlada. Znano je namreč, da sta Aminova in Taraki-jeva vlada priprla več tisoč ljudi, o katerih potem ni bilo sledu.
Sorodniki in prijatelji pogrešanih zapornikov so se torej zbrali v bližini glavnega kabulskega zapora in nestrpno čakali na izpustitev svojih dragih. Med čakajočimi je bilo tudi precej tujih novinarjev, ki so hoteli videti, kaj se bo zgodilo. Novinarji so trdili, da je bilo okoli 3,000 ljudi zbranih pred zaporom. Zraven so pa bili tudi pripadniki afganistanske vojske in manjše število močno oboroženih sovjetskih vojakov.
Končno so se vrata zapora odprla in pojavili so se po-miloščeni zaporniki. Nekateri med njimi očitno sploh niso mogli verjeti, da so res na svobodi. En zapornik, ki je bil zmožen, govoriti v angleščini, je rekel novinarjem, da so mučili vse zapornike na never j etne načine ..in. da. precej zapornikov pravzaprav ni vedelo, zakaj so bili priprti.
Čakajoči sorodniki so začeli ploskati in so se pomikali naprej v upanju, da jim bo u-spelo spoznati svojce. Od časa do časa se je to tudi zgodilo, ampak le redko.
Sorodniki vdrli v zapor
Razpoloženje čakajočih so-sorodnikov se je kaj kmalu zmračilo, ko jim je postalo jasno, da je afganistanska vlada dejansko izpustila le o-koli 125 zapornikov, ne pa nekaj tisoč, kakor so pričakovali svojci. Posamezni sorodniki so zahtevali od navzočih afganistanskih častnikov odgovor na vprašanje:	Kje so
drugi zaporniki? Nek mladenič je zagrabil častnikov suknjič in ves iz sebe zavpil: Ki e sta moj očd in brat!? Prestrašen častnik, ki je bil takoj obdan od jeznih svojcev drugih zapornikov, mu ni mogel nič odgovoriti. Začeli so ga zmerjati z raznimi psovkami, med njimi tudi z “ruski hlapec!”
Okoli 800 ljudi je nato vdrlo v prostore zapora, kjer so iskali svojce, razmetavali o-premo in raztrgali dokumente, ki so jih našli. Nekaj časa so pazniki vse to mirno gledali, potem so pa začeli streljati. Dva mladeniča sta padla smrtno zadeta, nekaj drugih pa je bilo ranjenih. Zahodni novinarji so slikali dogodke in afganistanske oblasti niso prepovedale pošiljanja teh slik v tujino, kjer so jih prenašale ameriške televizijske pčfetaje.
VREME
Deževno zjutraj, nato postopna razjasnitev. Naj višja temperatura okoli 46 F. Delno oblačno jutri in nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 50 F.
Poulični izgredi v Tabrizu; možnost amsrikih protiukrepov
TEHERAN, Iran. — Ameriški tajnik za zunanje zade-ye Cyrus R. Vance je rekel, da so ZDA pripravljene ukrepati samostojno napram Iranu, ako bodo smatrale, da je to potrebno. Carterjeva vlada zahteva namreč ekonomske sankcije proti Iranu. Možnost vojaškega blokiranja Irana tudi ni izključena, je dejal Vance.
Član iranske vlade Reza Sadr je pa odgovoril, da bi takšno blokiranje pomenilo začetek vojne med Iranom in ZDA in da je iransko ljudstvo pripravljeno na to. Sadr je dodal, da bi blokiranje najbolj škodovalo raznim zahodnim državam, ne pa Iranu. f
Iranski minister za nafto Ali Akbar Moinfar je izjavil, da bo Iran takoj ustavil izvoz nafte vsaki državi, ki bi utegnila sodelovati z ZDA glede proti iranskih gospodarskih sankcij. “Zahod je bolj odvisen od naše mafte, kakor smo mi odvisni od denarja, ki ga zaslužimo od izvožene nafte,” je rekel Moinfar. '
Radio Teheran je sporočil, da so tkzv. revolucionarni stražarji, ki so zvesti Homeiniju, izvršili smrtno kazen nad 11 demonstranti, obtoženimi protirevolucionarnih dejanj, ker so baje sodelovali v pouličnih izgredih v tem me-' stu. ■
To je povzročilo nove izgrede, v katerih je zopet bilo nekaj smrtnih žrtev. Azer-baidžanska večina v Tabrizu je potisnila skupino Homeinijevih privržencev v neko poslopje in tuji novinarji v mestu poročajo, da bo v kratkem prišlo do končnega obračuna med tema sprtima skupinama.
Opazovalci v Teheranu so bili malce prenesečeni, ko se je pojavil pred ameriškim poslaništvom ameriški Indijanec John Thomas, ki je pripadnik tkzv. Ameriškega indijanskega gibanja. Thomas je začel vzklikati:	“Dol s
Carterjem!” in “Vrniti zemljo Indijancev Indijancem!”, nakar mu je sledila navzoča množica.
Novi grobovi
Anna Svigel
Umrla je 83 let stara Anna Svigel z 5814 Prosser Ave., rojena Derganc, vdova po pok. možu Franku, mati Franka ml., Rose Godič, Wil-liama (pok.) in Ann (pok.), sestra pokojnih Johna, Rose Klenisk, Mary Krajc, Carolyn Gouze, Franka (Jug.) in Valentine (Jug.). Pokojna je ibila članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu, Materinskega kluba pri Sv. Vidu, Maccabees št. 493, Slovenske Sokolice, Kluba slovenskih upokojencev na St. Clairju in društva sv. Katarine št. 29. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda v sredo, 16. septembra, ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. ■
Anna Savnik
Včeraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla 90 let stara Anna Savnik s 7507 Aberdeen Ave., rojena Novak v Ljubljani, Slovenija, od koder je prišla v Ameriko leta 1909, vdova po leta 1937 umrlem možu Vincentu, mati Tillie, Olge Pansky, Dorothy Sztul, Albine Stieber, Angele Wanohick, Alberta, Rose Mil-ibert in pok. Anne, Rudyja in Vincenta mi., 11-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Louise Hribar (pok.). Pokojna je bila članica SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v sredo, 16. januarja, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Frančiška ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne cd 2..do 5: in zvečer od 7. do 9.
Jennie Strniša
Umrla je 85 let stara Jennie Strniša, rojena Lovšin, vdova po pok. možu Antonu, ^nati Anne Korošec, Herman in Lillian S. Volk, 7-krat stara mati, sestra Mary Naglic in teta Nettie Malnar. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda danes zjutraj ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9, nato na Kalvarijo.
Predsednik d. Tito je prefekte soboto prestat operacijo
BEOGRAD, SFRJ. — Jugoslovanska poročevalna agencija Tanjug je sporočila, da je 87 let stari predsednik Josip Broz Tito uspešno prestal c-peracijo na nogi in da je sedaj v zadovoljivem zdravstvenem stanju. Operacija je bila potrebna, so povedali zdrav niki, ker je imel Tito zamašeno žilo v nogi ter terapija in zdravila te zamašitve niso mogla odstraniti. Predsednikovo zdravljenje poteka normalno, trdi Tanjug.
-----o------
IDA kodo pomagate Pakistanu proti nevarnosti ISSR
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je rekel, da pripravljajo ZDA načrt o pomoči Pakistanu in da ga bodo v kratkem predložile kongresu. S tem načrtom predvidevajo sodelovanje nekaterih drugih držav, predvsem zahodnoevropskih in a-rabskih.
Pretežni del te pomoči bo vojaškega značaja, ker se pakistanska vlada boji sovjetske navzočnosti na meji med Pakistanom in Afganistanom. Pakistan je doslej nudil precej pomoči afganistanskim beguncem in jih tudi do neke mere oboroževal ali vsaj pristal na to, da so begunci prejeli takšno pomoč od drugih držav.
Predsednik Carter ni navedel nobenih podrobnosti o tej pomoči, ker Pakistanci sami še niso povedali, kaj želijo, in ker je precej tudi odvisno od razpoloženja kongresa do te pomoči.
Sovjetski poseg v Afganistan je pa odprl nove možnosti ameriški zunanji politiki naveza vati boljše diplomatsko stike z nekaterimi državami v tem delu sveta. Razen Pakistana je mogoče vključiti v ta seznam Somalijo, Oman in Kenijo. Vse te države so se že pozanimale za izboljšanje stikov in so ZDA celo ponudile možnosti za vojaška oporišča. V tem smislu se ameriška vlada najbolj zanima za Somalijo.
Naši izseljenci na Holandskem in v Belgiji
L
Ko človek od daleč misli na naše izseljence, ki jih je veliko zlasti po drugi svetovni vojni, si jih predstavlja razseljene po raznih krajih, kjer si vsak v svojem okolju pac pomaga, kolikor si more, da preživi sebe in svojo družino. To velja za' Švico, Francijo, Nemčijo, Belgijo, Holandsko itd.
Bili smo med izseljenci v Belgiji in v obmejnih holandskih krajih, kjer bivajo bolj strnjeno Slovenci. Reči moramo, da je njihova prisotnost organizirana in kulturno u-činkovita. Na Holandskem bi j'koraj rekel, da prisostvujemo nekemu medsebojnemu o-plajanju obeh kultur, ker Holandci radi pomagajo in sodelujejo pri slovenskih kulturnih pobudah, zlasti pri petju in folklornih plesih. Holandcem je zlasti všeč slovenska
pesem. Tako so začeli na Ho landskem uvrščati v svoje, koncertne sporede skladbe slovanskih avtorjev.
Na koncertu, ki ga je priredilo pevsko društvo Sveta Cecilija v Lindenheuvelu (Lindenheuvel-Geelen, imeni dveh sosednih vasi), je moški zbor iz Geelena Mignon, ki ga vodi Pierre Willems, u-vrstil v svoj spored sedmih točk kar tri skladbe slovanskih avtorjev, od teh eno Simonitijevo. Da Holandci zelo ljubijo zborovsko petje, bi sklepal po sodelavcih na o-menjenem koncertu, kjer sta nastopila dva zbora iz Lin-denheuvela in kar trije iz Geelena. Morda prav tako skupno zanimanje druži oba naroda.
Pa vrnimo se k temi današnjega pisanja! Povabljeni smo bili poleg drugega, da prisostvujemo p r a z no vanju
50-letnice obstoja zbora Zvon. Nastal je torej pred 50 leti, Kako? Slovenci so prišli v južni Limburg, kjer deluje zbor v kraju Heerleheide, že leta 1905. Njihova prisotnost ni beležena, ker so jih imeli za Avstrijce. V letih pred prvo svetovno vojno je bilo tam že kakih 50 družin, da so si mogli ustanoviti svoje lastno “Avstrijsko-- s 1 o v e nsko društvo sv. Barbare”, ki se je predvsem zanimalo za socialni in gospodarski položaj svojih članov.
Znatnejši val slovenskih delavcev je prišel v rudniško kraje na Nizozemskem in v Belgiji v letih 1925 do 1929. Velika gospodarska kriza leta 1929 je zajela tudi Limburg, da so e e mnogi slovenski rudarji morali vrniti domov. Menijo, da je bilo pred krizo v Limburgu kakih 4,000 Slovencev.
OLIMPIJSKE IGRE V MOSKVI LETOS V NEVARNOSTI; ZDA SE SE NISO ODLOČILE
CYRUS VANCE
WASHINGTON, D.C. — Med ukrepi, ki so jih pod vzele ZDA napram Sovjetiji zaradi sovjetskega vojaškega posega v Afganistanu, ni bilo vključeno ameriško sodelovanje v letošnjih poletnih olimpijskih igrah, ki bodo v Moskvi. Bela hiša je izjavila, da je to še odprto vprašanje in da se bo presednik Carter končno odločil kasneje.
V televizijskem intervjuju je tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance rekel, da ZDA trenutno rje nameravajo podvzeti nobenih novih u-krepov proti Sovjetski zvezi. Glede zadeve olimpijskih iger je povedal Vance le, da je a-meriška odpoved sodelovanja še možna.
Stališče Carterjeve administracije je, da bo to vprašanje postalo resno, če bo sovjetsko vmešavanje v Afganistanu trajalo vse do poletja. F-notno mnenje poznavalcev razmer v zvezi z dogodki v Afganistanu in celo mnenje samih Carterjevih svetovalcev za narodno varnost pa je, da bo ZSSR nemogoče napraviti skoraj šen konec uporu, še manj pa ustvariti takšne pogoje, ki bi ji omogočali odpoklic svojih vojakov domov.
Predstavniki ameriškega o-limpijskega odbora samega sicer odločno nasprotujejo možnosti, da bi ZDA ne sodelovale v olimpijskih igrah,
Leta 1926 so ustanovili v Brunssumu svoje lastno prosvetno društvo, Jugoslovansko prosvetno društvo sv. Barbare. Društva sv. Barbare so bila nato ustanovljena tudi v drugih krajih, kjer so bivali Slovenci. Društva sc imela namen pomagati članom v narodnostnih, verskih, socialnih in splošno človeških zadevah. Društva so imela odseke za dramatiko, petje in godbo, predvsem tamburačke zbore. Imela so tudi svoje knjižnice. Povezana so bila v Zvezo društev sv. Barbare, ki je koordinirala in vzporejala dejavnost posameznih društev.
Zbor “Zvon” je nastal kot odsek društva sv. Barbare v Heerleheide. V življenje ga je priklical frančiškan p. Teo-tim, ki je že pred letom 1929 pripravljal ženski zborček za slovensko mašo. (Dalje)
Zorko Harej
trdeč, da so igre navsezadnje izven politike in da bi odpoved škodovala le tistim ameriškim športnikom, ki se že štiri leta pripravljajo za te edinstvene športne igre. Obenem, dodajajo predstavniki, odsotnost ameriških športnikov nikakor ne bi prisilila Sovjete, da zapustijo Afganistan.
Nepristranski opazovalci c-pozarjajo tudi, da ameriška vlada ne financira ameriške olimpijske igre in da je vse to v ZDA privatna zadeva.
Denar za prevoz in oskrbo športnikov ZDA na olimpijskih igrah prihaja od prostovoljnih prispevkov posameznikov. Razne ameriške firme tudi prispevajo k temu cilju.
Možno je torej bilo predsedniku Carterju prepovedati prodajo ameriških žitaric Sovjetski zvezi in podvzeti druge protisovjetske ukrepe, povsem drugačno bi. pa bilo, ako bi skušal prepovedati a-meriško udeležbo na olimpijskih igrah v Moskvi. Na tem področju bi se moral predsednik sklicevati na moralen pritisk.
Učinkovitost ukrepov
V svojem intervjuju za a-meriško televizijo je Vance obrazložil dva glavna vzroka za stroge ameriške ukrepe proti ZSSR, Naj prvo smo hoteli dokazati sovjetskim voditeljem, da bodo morali plačati visoko ceno za njihov neodgovoren napad na Afganistan in" da bo to plačevanje trajalo. vse, dokler bodo sovjetski vojaki ostali v državi. Drugič, j e nadalj eval Vanče,, smo hoteli dati vedeti Sovjetiji, da smo pripravljeni nasprotovati njihovi agresiji, kjerkoli se pojavi na svetu.
Na vprašanje, ali so ZDA res pomagale afganistanskim upornikom, kakor trdijo sovjetski predstavniki v Združenih narodih in drugod, je odgovoril Vance, da niso nudile ZDA takšno . podporo uoorni-kom, ni pa izključil možnosti, da bi to storile v bodoče.
Zahodni vojaški strokovnjaki menijo namreč, da bi bila najbolj učinkovita ameriška vojaška pomoč upornikom pošiljanje raket, ki jih lahko nosijo s seboj in uporabljajo proti letalom, tankom in posebno proti helikopterjem. -----------o—------
Zadnje vesti
•	New York, N.Y. — Sinoči je sovjetski poslanik v ZN Oleg Trojanovski vetiral resolucijo Varnostnega sveta, ki je zahtevala diplomatske in gospodarske sankcije napram Iranu. Za resolucijo je glasovalo 10 držav-članic, dve — ZSSR in Vzhodna Nemčija — sta bili proti, Kitajska se pa ni udeležila glasovanja.
•	Salisbury, Rod. — Joshua Nkomo, eden glavnih voditeljev Patriotske fronte, se je vrnil včeraj v Rodezijo. Sprejelo ga je več kot ICO.000 njegovih privržencev.
Iz Clevelanda in okolice
Lekarna odprta—
Lastnik nove lekarne, ki je v bivši Starčevi cvetličarni na vogalu 62 St. in St. Clair Ave., sporoča da je lekarna že danes odprta. Bralce A.D. prijazno vabi, da pridejo na obisk in sl ogledajo prostore te najnovejše prodajalne v senklerski naselbini.
Dobitniki MZA—
Pri žrebanju MZA “božični dar vsem misijonarjem” so imeli srečo naslednji: prvi dobitek 17 prtičkov (ročno delo) je prejela Frances Kotnik (E. 60 in St. Clair); drugi, 'Rančo”, je prejel Miro Erdani; tretji, šal (ročno delo) je prejela Mary Pinculicih; četrti, transistor radio, je prejel rev. Slapšak; peti in šesti, košarici grocerije, sta prejela Mr. Kuhelj in Viktor Blatnik.
Spominski darovi—
Rojakinja Vera Krajic je darovala $12 v tiskovni sklad AD v spomin pok. Mary Debevec in $30 v spomin pok. moža Joe-a Krajic. Mr. in Mrs. Chemas sta pa darovala $10 v podporo AD v spomin pok. Leo Zupančiča. Nai-lepša hvala!
K molitvi—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu in podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze so vabljene v sredo zjutraj ob 8.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Anno Svigel.
Prijave nedržavljanov—
Vsi nedržavljani so se dolžni tekom januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu. Za to prijavo so na vseh poštah in v vselitvenih uradih na razpolago posebni obrazci, ki jih je treba izpolniti in vrniti. Kdor se ne bi prijavil se izpostavlja nevarnosti resne kazni, v naj slabšem primeru celo izgonu iz ZDA.
Davek za nepremičnine—
Glavni blagajnik Cuyahoga okraja Francis E. Gaul opozarja lastnike domov, da mora biti davek na nepremičnine plačan do 18. januarja t.l. Kdor tega ne bi storil, se izpostavlja 10-odstotni globi.
------o------
Teroristi v Severni Irski še ubijejo in povzročajo razdejanja
BELFAST, Sev. Ir. — Državljanska vojna med protestantskimi in k a t o 1 i škinv skrajneži v pokrajini Severni Irski se nadaljuje brez presledka. Redek je dan, ko ni atentata ali vsaj bombnega napada.
Policijske oblasti v Belfastu so zabeležile nedavno smrt nekega 21-letnega katoličana, ki so ga neznanci pretepli do smrti. Ta mož je torej postal smrtna žrtev st. 2000 v tej kruti vojni, ki traja več kot desetletje in za katero ne predvidevajo nobene:-a konca.
V zadnjih dneh so teroristi izvršili tudi več bombnih napadov v Belfastu. Tempirane bombe v nekaterih stavbah v centru mesta so povzročile požare, človeških žrtev pa tokrat pi bilo. Kot po navadi sc izurjeni in i~-'ušoni teroristi ušli brez sledu.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 14, 1980
Ameriška Domovina
■ 1 Ih ^4	1 »P^5SSS5SSB-ir
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
> Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 week*
in July
“NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$26.09 per year;'$14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$49.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 5 Monday, Jan. 14, 1980
1980 je leto obletnic
Beseda iz naroda...
Novice h Chicaga
LEMONT, 111. — Vstopili smo v leto 1980. To leto je za ameriške Slovence leto obletnic.
Dne 9. avgusta 1930 je bilo romanje ameriških Slovence1/ v Marquette, kjer je msgr. Anton Ivan Režek izročil marquettskemu škofu prošnjo za proces za Baragovo beatifikacijo. Pred 50 leti je bila 29. dec. 1930 ustanovljena v cerkveni dvorani Sv. Štefana V Chicagu Baragova zveza.
. . 19. januarja bo 112 let, odkar je v Marquettu umrl božji služabnik škof F riderik Baraga. 22. januarja bo 100 let, odkar je v Ljubljani umrl a-meriški misijonar Franc Pirc. — Naj v zvezi s to obletnico omenim zanimivost za nas, ki se v modernem času pritožujemo s počasnostjo dostavljanja pošte, da je misijonar Buh 12. aprila 1880 pisal iz Perhama, Minn., v Ljubljano, da'je že naslednji dan 23. ja nuarja 1880 dobil telegram iz Ljubljane in sicer ob devetih zvečer, da je umrl Pirc.
Te obletnice nas vodijo v preteklost ameriških Slovencev. Glavne zasluge, da danes poznamo to preteklost, oziroma imamo možnost, da jo spoznamo, ima Baragova zveza. To pomeni, da moramo biti hvaležni onim, ki so dali pobudo, da se je Baragova zveza ustanovila, razvijala in napredovala. Paziti moramo, da ne bo naša zasluga, da bo začela životariti.
Zgodovina dela za Baragovo zadevo sta ustvarjali in spremljali dve publikaciji:
Mesečnik Ave Marija skupno z letnim koledarjem Ave Maria. Ave Maria v celoti izhaja v slovenščini. Pred slabimi 50 leti 'so bili nekateri mnenja, da bo mesečnik zvišal število naročnikov, ako bo izhajal v obeh jezikih, v slovenščini in v angleščini. Ta poskus se ni posrečil in je hi opuščen.
The Baraga Bulletin, ki iz-naja v angleščini. Ustanovljen je bil v Lemontu z namenom, da bo delo za Baragovo zadevo doseglo one, 'ki ne razumejo slovensko. Prva številka je izšla julija 1946. Pri Bulletinu so sodelovali isti dopisniki kot pri Ave Maria. Po nekaj letih je bil bulletin prenesen v Marquette, kjer je bilo središče Baragove zveze.
Ave Maria je leta 1922 začela objavljati članke o Baragi z namenom, da se začne delo za Baragovo beatifikacijo. To je vplivalo na deveto resolucijo na vseslovenskem katoliškem shodu v Ameriki leta 1929, naj se začne delo za Baragovo beatifikacijo. Mesečnik Ave Marija je ostal zvest delu za Baragovo zadevo.
V tem delu je pa tudi razvoj: iz objavljanja zgodovinskih spisov o Baragi in drugih slovenskih misijonarjih smo se pod vplivom pridigarjev na Baragovih dnevih začeli tudi zanimati za nagibe slovenskih duhovnikov, ki so se odločili za misijonsko delo v Ameriki. To zanimanje je pa vodilo k spoznavanju duhovnosti božjega služabnika Friderika Barage. Mislim, aa imata pri tem največ zasluge dva škofa:	škof Kenneth J.
Povish (sedaj v Lansingu, Mich.) s svojo pridigo na Baragovem dnevu v Manistique, Mich., leta 1972 in škof James S. Rausch (sedaj v Phoenixu Arizona) s svojo pridigo na Baragovem dnevu v Marquettu, Mich., leta 1976, ko je marquettska škofija obhajala tudi 200-letnico ZDA.
Pred leti sem bral v katoliškem časopisu članek, v katerem je pisec trdil, da bi bilo bolje, da ne bi skušali ameriških Indijancev pokristjaniti. To je utemeljeval z dejstvom, da so misijonarji vsiljevali Indjancem evropsko kulturo in civilizacijo in tako ubijali njihovo indijansko duhovnost. Mnogi misijonarji so bili pod močnim vplivom kolonialnih držav in njihovih vlad.
V.severni Ameriki katoliški misijonarji niso bili pod vplivi kolonialnih držav in tudi ni rpogoče dokazati, da bi v svojem delovanju Vsiljevali evropsko kulturo in civilizacijo. Je pa dejansko versko življenje tesno povezano s kulturnim življenjem. Tega ni mogoče tajiti, a to ne pomeni, da s tem nujno katoliški misijonar vsiljuje primitivnim ljudstvom kulturo svojega naroda. Splošna vzgoja ljudstev, med katerimi so katoliški duhovniki misijona-rili,- ni nujno vsiljevanje tuje kulture preprostim ljudem. Baraga se je med Indijanci kulturno zelo udejstvoval; tudi misijonar Pirc je Indijance učil gojiti sadno drevje in obdelovati zemljo.
To gotovo ni nujno vsiljevanje evropske kulture in civilizacije. To je bil v zgodovini pokristjanjevanja normalen postopek, ki je vodil do ustvarjanja na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Zato je očitek, da so katoliški misijonarji vsiljevali ameriškim Indijancem evropsko miselnost in kulturo in civilizacijo znamenje površnosti v presojanju zgodovine. I
Med protestantskimi misijonarji Baragovega časa in pozneje pa dobimo zagovorni-kč misli, da je treba indijanska ljudstva najprej navadit, na urejeno življenje, jih prevzgojiti po evropskih načinih
družbenega življenja an šele nato med njimi misijonariti. Do takih misli pa je verjetno prišlo, ker so bili v mnogih primerih. protestantski misijonarji zastopniki in uslužbenci federalne vlade med Indijanci.
Baraga in vsi drugi slovenski misijonarji v Ameriki so bili v svojem misijonskem delu popolnoma samostojni in neodvisni od državnih vlad. Tudi niso predstavljali v svojem delu kake kolonialne države. Tudi ni nobenih zgodovinskih sledov, da bi v svojem misijonskem delu ubijali Indijancem njihovo < duhovnost. Ravno nasprotno je resnica. Upoštevali ,so njihovo pogansko predstavljanje nadnaravnega sveta in duhovnih sil, ko so jim oznanjevali e-vangelij in jih navajali h krščanskemu življenju.
Vzemimo za primer Baragov način misijonarjenja. Baraga je začel svoje duhovniško delovanje v Sloveniji, v Šmartnem pri Kranju in v Metliki. Slovenska duhovščina je bila tedaj pod močnim vplivom janzenizma. Verno slovensko ljudstvo je bilo tedaj brez pravih dušnih pastirjev. Janzenistični dušni jrv-. stirji so nad verniki izvajah duhovno nasilje s tem, da jim niso nudili potrebne duhovne hrane in jim zapirali, pot do zakramentov ter jim niso nudili prilike za razne pobožnosti.
Baraga je tedaj spoznaval, da se v pristni vernosti preprostega ljudstva ohranja pravovernost. V- ljudskih pobožnostih je odkril varno pot do Boga in sicer najbolj v ti-' stih pobožnostih, ki se jih je ljudstvo najbolj oklepalo, čeprav jih je uradna slovenska Cerkev hotela odpraviti: molitev rožnega venca, križev pot iri *H-tanije; To nam najbolj zgovorno potrjuje njegov molitvenik “Dušna paša”. Ta molitvenik pa nam tudi razodene, da je Baraga navajal svoje vernike k zakramentalnemu življenju, kar je bilo tudi nasprotno janzenistični miselnosti. V ljudski vernosti je dobil Baraga potrdilo, da so bili nauki, ki jih je dobil od svojega duhovnega voditelja sv. Klemena Dvoraka (Hofbauerja), ne le pravilni, marveč tudi koristni.
Sedaj v Sloveniji Barago radi imenujejo revolucijonar-ja, ker se je pravzaprav uprl uradni Cerkvi v Sloveniji. Dejansko'šb bili pa janzenisti revolifcionarji, ker niso bili zvesti ali so pretrgali s svetim izročilom, ki je prihajalo in še prihaja od apostolov. Baraga je bil zvest svetemu izročilu.
Seveda moramo upoštevati sedanji način izražanja in govorjenja v Sloveniji. Ves način izražanja je prepleten s socialistično miselnostjo. Zato je razumljivo, da Barago najlažje prikažejo ljudstvu kot junaka, ki se je uprl tedanji uradni Cerkvi. Pa niti to ni bil pravi upor, zakaj Baraga je samo delal tako kot je veroval. In prav nič ni dvo^ mil v pravilnost svojega ravnanja, čeprav je večina tedanje duhovščine hodila pota. ki jih Baraga zaradi svdje trdne ukoreninjenosti v slovensko tradicijo ni mogel sprejeti. S tem pa je sebe u-sposobil za misijonsko delo med Indijanci in preprostim; naseljenci.
Znal je prisluhniti potrebam preprostih ljudi in je vse svoje delo gradil na dobro, ki ga je odkril v svojih ovčicah. V domovini je bila to Jrdnost vere preprostega ljudstva, med Indijanci pa njihova duhovnost ali predstave nadnaravnega sveta, dc katerega jih je vodil neprestan stik z naravnimi silami, ki so jih doživljali, a ne po-
Rojaki iz Chicaga voščimo vsem bralcem Ameriške Domovine zdravo in zadovoljno novo leto 1980.
Ob koncu starega leta smo napravili obračun našega dela v slovenski skupnosti ter dali pogum drug drugemu za nadaljevanje tega. Komu smo hvaležni, ali bi morali biti, ker imamo v njej živo aktivnost? Pred mojimi očmi se vrste otroci Slovenske šole in njihovi starši v naj lepši življenjski dobi, mladina -— fantje in dekleta s stalnim smehljajem na ustnicah ter tisti, ki imajo z menoj vred že sive lase. Nadaljujmo, da ohranimo sedanjo lepo čika-ško skupnost vsaj še nekaj let!
Slovenska fara sv. Štefana
naj bo imenovana kot prva, ker je ona naše srce. Njeni topli žarki ogrevajo Slovence že . nad 80 let zvesto in neutrudljivo. Poleg duhovnega veselja in duhovne tolažbe v cerkvi sami nam nudi in daje prostore za prireditve, za šolo, za družabna srečanja vseh vrst.
Za faro in farane skrbita p. Atanazij' Lovrenčič in p. Ka-list Langerholc. Njihov poziv je: “Fara bo slovenska, kolikor časa boste vi sami z njo sodelovali.” Verski list Ave Maria z urednikom p. Fortu-natom zvesto spremlja vse, kar se v čikaški skupnosti dogaja ter vse objavlja v besedi in sliki.
Slovenska Slomškova šola
je iz sobotne šole postala to šolsko leto nedeljska šola. Iz mnogih vzrokov je večina staršev glasovala zanjo, zlasti onih iz daljne okolice. Mogoče bo to obstalo, mogoče ne. Število učencev se je zadnji čas zmanjšalo na 45, ker se študentje za višji tečaj niso prijavili. Središče nedeljskega pouka je slovenska deseta maša, šola pred mašo in po njej.
Vsaka šolska skupina ima svojega učitelja ali učiteljice in še posebno vaditeljico za petje. Vodja šole je Andrej Remec; učijo Krista Arko, Ana Gaber, Jože Rus, Nandi Puc, Milena Šoukal; po potrebi Ani Gaber pomaga Breda Remec. Vzgledni letošnji slučaji: v srednjo skupino sije vpisala učenka Irena Velkavrh, ki z znanjem slovenščine prav nič ne zaostaja z rednimi učenci — po zaslugi učenja doma. Poleg dveh najmlajših učenk sedita dve neslovenski mamici ter se z o-troki vred učita slovenščine. Starši so v splošnem obljubili, da bodo sodelovali in pomagali pri domačih nalogah. Vsi cenimo njihov trud:	ob
nedeljah mora vsa družina zgodaj vstati, da so pravočasno v šoli, skupno gredo z o-troki k maši in nato še čakajo do opoldne. Veliko potrpežljivosti pokažejo pri vožnjah o-trok k vajam za prireditve, katere mojstrsko vodi režiser Jože Rus; ali k rajalnim vajam, kjer ima posrečene pri-
znali. Katoliška teologija, na katero danes opira svoje učenje Janez Pavel II., je to izrazila:	Milost predpostavlja
naravo.
Ta način misijonarjenja Barage in drugih slovenskih misijonarjev je zelo važen za današnji položaj ameriške Cerkve v pluralistični družbi. Več o tem drugič.
P. Fortunat OFM
jeme Magda Simrayh.
Pri odločitvi za nedeljsko slovensko šolo je p. Kalist vzdihnil: “Vso družinsko nedeljsko skupnost boste imel: razbito.’? Res je to! Z veliko zadovoljnostjo pa sedaj gleda izpred oltarja na napolnjene prve klopi in pomaga in sodeluje, da so otroci kos slovenskim mašnim molitvam. Vsi smo veseli, da se naši otroci že v nežni dobi vključujejo v slovensko faro, da bo ostala edina in njihova z lepimi spomini prav do smrti. Pouk v slovenski šoli je samo v slovenščini (seveda z dodatnim tolmačenjem), nekaj pa ne doremo doseči ne učitelji, ne starši, da ne bi med seboj govorili v angleščini.
Slovenska pevska zbora
sta dva: farni — cerkveni ih zbor “Slovenska pesem”, ki druži pevce iž Chicaga in Jolieta. Prvi dviga veličastje slovenske službe božje, drugi navdušuje in vzbuja, občudovanje na lastnih koncertih in na mednarodnih nastopih sredi velikega, Chicaga ali v mestu Jolietu. Zlasti pevcem moramo biti hvaležni, ker prav oni največ podaljšujejo in ohranjajo slovensko ime v tujini. Slovenska pesem naj dalje živi!
Tudi pevci imajo nedelje “razbite”. Vaje dopoldne pri Sv. Štefanu, žVečer pa v Lemontu. Kolik trud! Zbora vodita dva strokovnjaka: dr. Vendelin špendov in dr. Lojze Arko. Velika zahvala tudi odlični pevki Pepci Mokorei, ki samostojno poje pri mašali ob osmih in pri pogrebnih.
Slovenci v skupini narodov v Chicagu
V letu 1979 so se trikrat pojavili na mednarodnem odru z velikim uspehom :
a) Teden slovenske umetnosti, glasbe in plesa (Slovenian Festival) v znanem “Daley Centru” v sredi mesta Chicaga (24. sept. - 28. sept.). V “lobby” velike stavbe so bile razstavljene slovenske u-metnine — slike in ročni izdelki. Ob otvoritvi je nastopil zbor “Slovenska pesem” v narodnih nošah, folklorna skupina ŠARC je izvedla narodne plese. “Čudovito!” je vzkliknil č. g. Nace Potočnik iz Slovenije in obenem študirajoči duhovnik v Sloveniku, “Slovenci s tako čudovitim nastopom sredi Chicaga, to moram povedati v Rimu.”
Mednarodni festival — velesejem — kakih 50 narodov na velikem razstavišču na Navy Pier s slovenskim kulturnim in jedilnim paviljonom in to že 16-tič. Slovenska zmogljivost v slikah, u-metniških izdelkih v. bronu (Gorše), bakru (Modiceva) in lesu in glini (vsako leto nekaj teh iz Ljubljane); čudovita ročna tdela v čipkah, prtih, pregrinjalih. Tudi zgodovinski doprinos Ameriki (Felicijan - Jefferson, Baraga i.dr.).
c) Slovenski Božič dne 1. decembra v Museum of Sci- . ence and Industry. Poleg mnogih božičnih dreves v prostohni avli je bilo naše letos okrašeno tudi z originalnimi leetovimi srčki. Pod drevesom jaslice in napis: Slovenija. Enourna prireditev je brezhibno potekala po programu: slovenski Miki avž, slovenski Božič z živimi slikami z napovedovalko v angleščini, nastop zbora “Slovenska pesem” in folklorna skupina z narodnimi plesi.
Vsak nastopajoč od najmanjšega učenca slovenske šole do naj starejšega pevca se zaveda, da predstavlja slovenski narod pred kritičnimi očmi in ocenami tujcev. Že 20 let so te prireditve kvalitetne in na višini.
V naštetih treh nastopih pred ameriško publiko je sodelovalo mnogo slovenskih ljudi, malih in velikih, mladih in starih — discipliniranih in sposobnih pod vodstvom šole, dirigentov, vaditeljev plesnih skupin itd. Glavna orgahizatorka in obenem delavka, ki ima v rokah vse, niti, . je ga. Metoda Fi-schinger, ki s svojo /sposobnostjo, požrtvovalnostjo in čutom umetnosti in lepote ob-j vlada opisano veliko deio.j Njen dober svetovalec je po-j močnik je že leta sposobni J g. Adi Kranjc.
Slovenski dan v Chicagu in folklorna plesna skupina dne 27. okt. 1979
Vsako leto je Slovenski dan pravi slovenski praznik, poln luči, petja, 'rajanja v o-kviru praznovanja slovensko-ameriškega radio kluba pod vodstyom dr. Ludvika Lesko-skovarja in njegove žene ge. Cor.inne. Oba skrbno pripravita vsakoletni program v mislih, da mora biti vselej nekaj novega. Povabita različne zbore in posameznike tudi od drugod. Zadnji so gostovali “Mladi harmonikarji” iz Clevelanda, ki so vzdignili pravi vihar navdušenja.
Ga! Corinne je pa tista čudovita oseba, ki je že pred pe-j timi leti zbrala našo odraščajočo mladino in pričela variti z njo narodne plese in belokranjsko kolo; preskrbela je pristne narodne noše z Gorenjske, Primorske, Bele krajine in Prekmurja. Njena u-čenka Magda Simrayh pa uči že otroke.
Prireditev Slovenskega dne privabi vsako leto ljudi od blizu in daleč in takrat je • naša farna dvorana vedno premajhna. Dr. Leskovar si je zamislil, da vsako leto na tem dnevu sprejme posebno odlikovanje kaka zaslužna c-seba — največ za kulturno delo v naši slovenski skupnosti.
❖
Gospod Stanko Mašič,
nekdanji znani in priljubljeni član čikaške slovenske skupnosti, preživlja svoje 92. leto v King’s Home v Evan-stonu, kjer je zelo lepo preskrbljen. Začasno ima svoj prostor v bolniški sobi zaradi boljše postrežbe; je še vedno zelo bister in se zanima za vse. Naj lepši dan za njega je tisti, ko ga kdo obišče od Sv. Štefana. Vesel je bil, ker je prejel 25 božičnih kart, pa je z žalostjo ugotovil, da ne mere odgovoriti, ker mu pisanje ne gre več od rok. Vse znane lepo pozdravlja.
Baragovo kosilo
bomo imeli v nedeljo, 20. januarja 1980 v veliki dvorani pri Sv. Štefanu. Kosilo or-nizirajo Baragovi prijatelji v zvezi s podružnico Baragove zveze na čelu z zaslužnima Mr. in Mrs. Joe Gregorich. Prijazno ste vsi vabljeni, ker je zaželjen velik obisk. Kuhinjo je prevzela znana ga. Rusova. Poslužite se vstopnic, kosilo je poceni:	za odrasle <
$5, za otroke $3. Dobrodošel je vsak dar za Baragovo zadevo, dobre gospe prosimo za pecivo. Kosilo se bo delilo od 12:30 naprej. Dobrodošli!
PRIZNANJE IN ZAHVALA
sedanjemu novemu uredniku
Ameriške Domovine, ki je sprejel “trd oreh” slovenščine pri urejevanju lista, ker je tu rojen Slovenec. Hvala, ker o-
£
branja naš časopis na versICG-katoliški liniji;
dr. Ludoviku Pušu
za njegove izvrstne in informativne uvodne članke in za v pretekli jeseni napisane
—	pod naslovom “Naše šole”
—	lepe in priznalne besede o pomembnosti vseh slovenskih sobotnih šol po Ameriki;
p. Fortunatu Zormanu
za pogostne in dobre članke, ki posegajo tudi v notranje Zadeve in težave katoliške Cerkve. Mi, ki smo imeli v “starem kraju” dobro versko vzgojo z znanjem katekizma in zgodovine Cerkve, skoraj ne moremo razumeti vseh stran potov ameriških vernikov in celo škofov. Lahko soglašamo na vsej liniji s sedanjo skalo Cerkve, Janezom Pavlom II.;
dr. Zdravku Kalanu,
mojemu bratrancu, za njegove zanimive in “preprosto” pisane sestavke in dopise. Njegovemu očetu in meni je tekla zibelka v isti kmečki hiši v mali vasici v fari Stara Loka. Ta kmetija je vpisana v “gruntnih bukvah” poleg mnogih drugih že 1. 1291 v loškem gospodstvu škofov iz Freisinga na Bavarskem (Zgodovina mesta Škofja Loka: dr. Pavle Blaznik, 1973). V moje veliko začudenje se število kmetij v okolici tekom j stoletij skoraj ni spremenilo-(grunti so imeli na Sloven-: skem korenine do pekla) prav j do konca druge svetovne vojne. A sedaj? Skoraj vse so “zbrisane” s površja sloven-; ske zemlje.
Ana Gaber
err*
Pomoč koroškim študentom
✓
f
CLEVELAND, O. — Novo leto in novo desetletje pričenjamo. Tako posamezniki, kot organizacije in ustanove ugibamo, kaj nam prinaša. Bo uspešno? Bomo lahko izvedli svoje načrte in vsaj prilično dosegli cilje, ki smo si jih 2 novoletnimi sklepi postavili.’. Upajmo da, z božjo pomočjo.
Odbor za pomoč revnim, V dijaških domovih Mohorjeve družbe stanujočim študentom si je postavil le cilj: nadaljevati svoje delo zanje. Koliko bo to delo uspelo, je odvisno od širokogrudnosti dobrotnikov. Želi se na tem mestu zopet zahvaliti vsem, ki so doslej odboru omogočali delo s svojimi darovi, tiskarni Ameriške Domovine za objavljanje člankov in dr. Milanu Pavlovčiču za trkanje na srca poslušalcev slovenske radijske ure in se prav lepo priporoča za isto razumevanje in naklonjenost tudi v letu, ki ga začenjamo.
Z veseljem objavljamo prvi seznam v tem letu, ki obsega naslednje darove:
Folklorna skupina KRES $100; g. in ga. Lojze BurjeS $100;	N.N., Cleveland, $100:
Slovenska ženska zveza, Washington, D.C. $30; Alojzija Sever $25; Stane Gerdin $20; Viktor Tominec $20; Anica Hočevar $16; družina Marjan Štrancer v spomin pok. ge. A-malije Štrancer $15 in v spomin pok. s. Gonzage $10; Marija Boh v spomin M. Jakopiča $10; Mimi Cendal $5.
Vsem in vsakemu naj Bog stotero povrne!
Darove ža~ revne koroške študente lahko pošljete na naslednje naslove: Jožica Jakopič, 29424 Armadale AvenuSi | Wickliffe, Ohio 44092; Jane2 Prosen, 16211 Trafalgar, Cleveland, Ohio 44110; Marija Mauser, 1085 E. 72 St, Cleveland, Ohio 44103.
Odbor za pomoč koroškim študentom
HMRRXSKX DOMCTTlfOl, JANTJABST 14» 1SBQ
ALOJZU BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XL.
Precej mojega časa tisto jutro je bilo porabljenega za sprejem družic (“svatovce” ali “belo oblečene deklice”). Moral sem srečati vsako posebej: jaz sem ji dal naglavni venec, ona pa mi je plačala že naprej določeno “takso” za družice; nismo rabili izraza “taksa”; ali je bil kakšen poseben izraz za to pristojbino, se ne spominjam; pristojbina je bila ista za vse družice, in ako se ne motim, je bila 100 dinarjev za vsako družico, kar je dejansko predstavljalo precej denarja za dekleta, posebno tiste iz bolj revnih ali srednje1 premožnih družin. Pa biti družica na novi maši je bila velika čast, verjetno samo enkrat v življenju; zato se jim “taksa” ni zdela previsoka.
Ko so vsi gostje bili okrepčani z dobrim zajtrkom, ko so vse družice imele svoje glave okrašene z venci, ko so kočije in vozi za prevoz gostov v cerkev bili. pripravljeni blizu ute, ko je pevski zbor bil m mestu, je prišel čas za “novo-mašnikovo slovo od doma”, ki je bilo del tradicij in postav za novomašno slavje. Vsi gostje so se zbrali okoli slavoloka pred glavnimi vrati domače hiše; ceremoniar je vodil program: godba, petje, deklamacija, sestra mi je izročila lepo okrašeni novomaš-ni križ, oče me je pokropil z blagslovljeno vodo, mati pa me je pokrižala na čelo, z bratom sva si segla v roke; vse v molku, ker so čustva bila pregloboka za govorjenje. Ves ta kratek obred je izražal misel: sin, brat, od danes naprej bo tvoje službeno mesto tvoj dom — ali župnija ali zavod —, na svoj dosedanji dom boš prihajal samo na o-bisk. Pogosto je ta novomaš-ni križ spremljal duhovnika skozi vso njegovo življenje, velikokrat celo v grob.
Nato so si gostje poiskali svoje kočije, ali pa so jim bili odkazani vozi, ki so bili pripravljeni za prevoz več ljudi; npr. vozi za družice in tiste, ki niso imeli svojih kočij (oddaljeni sorodniki ali dobrotniki). Vsak voznik se je čutil počaščenega, ako ga je bogoslovec prosil za sedež na njegovem vozu ali kočiji. Kolovoz, po katerem se naj ta procesija premika, je že bil določen. Spominjam se, da smo se peljali mimo znanega “bene-diškega” slatinskega vrelca. Ne spominjam se pa, ali je kočija, na kateri smo bili starši, brat, sestra, jaz in voz-; nik (Rajtarov Ciril, ki je bil moj veliki dobrotnik in je bil vesel, da je lahko vozil novo-mašnika) bila na čelu proce-\ sije ali zadnja v procesiji.
Seveda smo se peljali skozi domačo vas — Benedikt se ji sedaj reče —; zvonovi v župnijski cerkvi so slovesno pri-trkavali; pa vas je bila skoraj prazna, ker so vsi ljudje bin zbrani pri podružnici Svetili Treh kraljev, cerkvi, ki sem si jo izbral za svojo novo ma-i šo. Ko smo že bili izven vasi. se je kolovoz začel kmalu dvigati in se je v presledkih dvigal skoraj do cerkve. Velika , cerkev in ogromna lipa sta se vedno bolj približevala; nebo je bilo brez oblakov in je postajalo vroče. “Moja” kočija se je ustavila med cerkvijo . in kaplanijo. Veliko ljudi je bilo zbranih pred cerkvijo, da so lahko gledali celo procesijo vozil; tudi štantarji so že ponujali sladkarije, .medico, spominčke, pivo, vino; špricar; in seveda tudi pohabljeni berači niso zamudili te priložnosti za razkazovanje
svojih nadlog.
V kaplaniji so me že čakali duhovniki, ki so mi pomagali pri moji novi maši; pri moji prvi maši, ako odštejem mašo na dan mašniškega posvečenja v stolnici: župnik in dekan Gomilšek kot prezbiter asistent, Volasko kot diakon, Jože Vošnjak* kot subdiakon.
In Boštele kot slovesni pridigar. Ko smo si nadeli oblačila za asistirano mašo, smo se v procesiji podali proti glavnim vratom cerkve, ki je bila nabito polna. Ko smo se prebijali skozi množico in se pomikali proti glavnemu oltarju, je domači pevski zbor seveda slovesno in . radostno pel tradicionalno pesem “No-vomašnik, bod’ pozdravljen; od Boga si nam poslan...” Po končani pesmi se je začela moja prva maša; seveda vse v latinščini, razen pridige in zborovskega petja. Kako dolga je bila pridiga, se ne spominjam, in se tudi prav nič ne spominjam vsebine pridige. Obhajanje ljudi je vzelo le malo časa iz že omenjenih razlogov.
Seveda se je tudi ta maša končala z zadnjim evangelijem (“začetek svetega evangelija po Janezu”). Ko je bii končan, so se duhovniki, ki so pomagali pri maši, podali v zakristijo. Pa mene je čakala še ena naloga: novomašni blagoslov in darovanje okoli oltarja. Pravzaprav nisem' blagoslavljal posameznih ljudi. Vse ljudi sem blagoslovil ob koncu maše:	Po maši mi je
bil izročen novomašni križ in jaz sem stal ob desnem (gledano iz cerkve) koncu oltarja. Ljudje so se premikali v procesiji mimo levega (gledano iz cerkve) konca oltarja, šli za oltarjem in so se ustavili pred menoj: vsaki osebi sem ponudil svoj novomašni križ v poljub, oseba je potem položila svoj dar (v obliki denarja — dinarji) v košaro; ako se ne motim, je bil ceremoniar, k( je dal potem vsaki osebi mojo novomašno spominsko podobico, ki je na zadnji strani imela moje ime in pa kraj in datum moje nove maše; in tudi kratek izrek iz svetega pisma.
To darovanje je vzelo precej časa, ker je vsak hotel poljubiti novomašni križ in dobiti podobico in videti novo-mašnika od blizu. Spominjam se, da mi je bila v veliko pomoč sestra kaplana Ramšaka, ki je bila med družicami; ko je videla, kako močno sem se potil in da nisem imel robca pri roki, je od časa do časa pristopila k meni ter s' svojim robcem zbrisala potne srage na mojem obrazu. Ljudje so pri tem darovanju bili precej radodarni; ta denar mi je bil v veliko pomoč pri kritju stroškov s pripravami nOve maše.
Po darovanju sem šel v zakristijo, da sem odložil masna oblačila. Iz zakristije pa takoj v kaplanijo na zajtrk, ki se je res prilegel. Gotovo sem spil tudi kozarec vina.
Med darovanjem v cerkvi in mojim zajtrkom v kapis-niji so gostje srečavali pred cerkvijo sorodnike, znance, sosede; dober čas za obiskovanje v prijetni senci ogromne lipe. Nekateri so se gotovo tudi ustavili pri štantih, posebno pri tistem z medico. Ko je godba našla primeren prostor in zaigrala prvo polko, je ceremoniar takoj organiziral družice za prvi činda-ro. C in dara ni bila ples, čeprav se je o'njej govorilo kot o plesu, skoraj sestavnem delu slovenjgoriških novih maš. Cindara je bila bolj podobna
Jože Markuža:
Koledar 1080 Goriške Mohorjeve družbe
GORICA, It. — Pravkar je pred izidom Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1980. Leto za letom nam prinaša pregled kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti Slovencev v zamejstvu, s posebnim poudarkom o življenju na Tržaškem in Goriškem. Mnogi člani GMD in bralci že z nestrpnostjo čakajo na izid in kaj bo novega v Koledarju. Poleg omenjenega pregleda prinaša celo vrsto sestavkov, ki zanimajo ne samo ' k u I t u rhe zgodovinarje, temveč tudi preprostega človeka. Koledar GMD je tudi dokument o pašem delovanju in življenju, ki ima osnovno črto v krščanskih vrednotah.
Iz življenja Cerkve objavlja članek o sedanjem slovanskem papežu Janezu Pavlu II. in njegovi prvi okrožnici. Nadalje o problemu narodnosti v teologiji in cerkvenem učiteljstvu; prav tako zavzeto piše o novih dušnopastirskih ureditvah v goriškj nadškofiji ter končno omenja romanja zamejskih Slovencev v Rim in na Poljsko.
Med političnimi dogajanji omenja soudeležbo edine slovenske politične stranke v Italiji Slovenske skupnosti pri parlamentarnih in evropskih volitvah. Ne pozablja o-meniti koroško problematiko, ki je še vedno za vse nas boleče vprašanje.
Koledar prinaša članke o nekaterih imenitnih možeh iz preteklosti, n.pr.: o škofu Tomažu Hrenu, Kopitarju in Crobathu, in iz sedanjosti kot n.pr. o nedavno umrlemu dr. Jožku Tischlerju. Razpravlja o slovenski zgodovini, vprašanju slovenskega jezika in začetkih naše kulture. Nadalje vsebuje vrsto kratkih sestavkov, ki lahko spadajo med et nološke prispevke o narodnih izročilih, ki gredo v pozabo.
Dežela Furl anij a-Primor-ska je zastopana tudi s člankoma o obnovi po potresu in pogovornem jeziku v družinah.
Treba je omeniti tudi razne jubileje in obletnice ter glasbeno ustvarjalnost na Tržaškem in Goriškem. Za ljubitelje zvezdoslovja je lep članek o planetu Uranu.
Izvirni pripovedni spisi, razen enega deloma prirejenega deloma p r e v e denega teksta, poleg lepih poezij dopolnjujejo podobo Koledarja. Več kot petdeset slik, ki so dei našega delovanja in življenja, krasi Koledar.
naglo se premikajoči kači ali živi verigi ljudi, ki teče za voditeljem te verige; res dolga veriga:	dlan desne roke
drži dlan leve roke osebe na levi. Za ta ples niso potrebne nobene vaje; vsak, ki lahki) teče, lahko takoj pleše čin-daro.
Ta plešoča veriga se navadno naglo premika, ker pravzaprav edino primerna melodija za ta ples je polka. V začetku so ta ples uživali samo mladi ljudje; pozneje proti večeru in pa prihodnji dan so tudi starejši radi tekali v živi verigi, ker je ta ples gotovo bil dobra pomoč želodcu pti prebavljanju velikih količin zaužite hrane in pijač.
(Dalje J
Prvi del Koledarja, tj. Ka-lendarij je posvečen mednarodnemu letu otroka, zato objavlja slike zapuščenih in revnih otrok Tretjega sveta. Prinaša pa tudi izreke in pregovore ter besedila iz sv. pisma. Platnice in prvi del je opremil Edi Žerjal. ,
Zaradi tako različne tematike naj Koledar 1980 pride v vsako slovensko krščansko družino in naj ga sprejme vsak človek dobre volje.
Jože Markuža:
V. Beiičič: Prelistavanje poldavnine
GORICA, It. — Goriška Mohorjeva družba je za leto 1980 izdala izvirno knjigo slovenskega pesnika in pisatelja Vinka Beličiča. Uvrstila jo je v prvo redno knjigo za prihodnje leto. Platnice in lepe umetniške fotografije je izdelal Edi Žerjal. Knjiga je zelo lepa, tudi tisk je lep in jasen.
Pisatelj Vinko Beiičič je dat knjigi naslov Prelistavanje poldavnine. Obsega namreč obdobje njegovega življenja od leta 1948 do 1974 vključno.: Knjigo je pisatelj napisal v obliki dnevnika, toda ne gre za običajni dnevnik, temveč za kratke črtice in podobe o-seb, s katerimi se je srečaval.
Nekatere osebe so ze v večnosti, a njihove podobe se nam prikažejo jasno začrtane, kot da bi jih sami srečevali. Pisatelj med drugimi o-menja Luigi-ja Salvini-ja, ki je bil velik prijatelj Slovencev in slavist, nadalje omenja Metoda Turnška, Josipa An-geletteja, Artura Cronio in Otona Muhra, med živečimi pa Franceta Goršeta in Rafka Vodeba.
Pesnika in -pisatelja Vinka Beličiča predstavlja univ. prof. Martin Jevnikar. Med drugim je napisal: “... Kakor v pesmih gre tudi v črticah in novelah vse skozi prizmo osebnega doživljanja in čustvovanja rahlo in zaupno, kot bi se pogovarjal s prijate-' ijem o svojem življenju od mladih let do sivih las, o upih in razočaranjih, o družinskih zadevah in o dogajanju v malem in velikem svetu.”
Pisatelj je s tole zadnjo svojo knjigo izpričal tudi ljubezen do kraške zemlje in človeka. Iz strani namreč diha zdaj lepa, jasna in sončna kraška pokrajina, zdaj pa trpka in boleča, toda za človeka vedno odrešujoča. Celostranske slike dopolnjujejo pisateljevo misel in občutenost. Prelistavanje poldavnine je prijetno kramljanje in pogovarjanje o osebah, ki so s pisateljem delile podobno usodo in katerih imena bomo zasledili tudi v tukajšnji zgodovini, nekatera pa celo v svetovni.
Vmclav Benei-Trebiztkyi
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
KOLEDAR
društvenih prireditev
tititt tttftt'rr-"~»-*^*^*t»»-M<;>***»*****»aMlM*l>*i,***‘‘*******#lB**'******
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
JANUAR
1». — Slovenska pristava priredi vsakoletno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrajo “Veseli Slovenci”.
26.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
27.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo. Servirali bodo od 11.30 dopoldne do 1. popoldne.
FEBRUAR
1., 2. in 3. Smučarski izlet
Slovenskega športnega kluba.
3. — Letna delničarska seja
Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne.
16. — Društvo TRIGLAV,
Milwaukee, priredi maške-radno zabavo v dvorani cerkvi sv. Janeza na Cold Spring Rd. Pričetek ob 6. zvečer. Večerja, ples in maske.
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Plolmes Ave. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
29. — Izredni občni zbor Slovenskega doma za ostarele ob 7. zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road.
MAREC
16.— Misijonska Znamkarska
Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Kosilo bo servirano od 11.30 do 1. popoldne.
22.	— Glasbena Matica priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
23.	— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
MAJ
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road.
18. — Materinska proslava dr. TRIGLAVA, Milwaukee, v Parku Triglava, pričetek ob 2. popoldne.
26. — Spominska svečanost dr. TRIGLAVA, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku Triglava, pričetek ob H. dopoldne.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokol j a Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Triglavski piknik s sv. mašo v Parku Triglava, Milwaukee. Kosilo in zabava. Pričetek ob H. dopoldne.
15. — Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
JULIJ
20. — Piknik Slovenske šole
, pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20. — Misijonski piknik s sv.
mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob H. dopoldne.
Svatovski sprevod je bil že nekje na meji; toda težko je povedati, koliko ustnic se je tedaj na Češkem odpiralo k najgorkejšemu s p o m inu na knežjo hčer, in koliko rok je bilo sklenjenih v vročih prošnjah za vse dobro za mlado nevesto.
Kamor odhaja taka hči, kjer tako spremljajo nevesto, mora — brezdvomno mora priti pod krov, ki bo njeno novo domovanje — mir, sreča, blagor in blagoslov.
In iz Češkega so razen Dra-guške Premislovne mogoče samo še eno tako spremljali v daljno tujino, toda mnogo let pozneje.
IV.
Kralj Valdemar je nekaj časa sem vsak dan odjezdil na morske bregove, poiskal si vselej mesto, kjer je bila sipina najvišja, zagledal se ne-mično v daljavo in tako precej časa stal, ne da bi se zganil, dokler se mu niso oči u-trudile in zopet obstale na družini, katere pogledi so bili tudi uprti na širno morje, če ne opazijo belkastih jader, ki se s ptičjo hitrostjo bližajo o-brežju.
“Da bi se jima bila pripetila nesreča?”
Valdemarovo obličje se je pri tem vprašanju zakrilo z najtemnejšim oblakom, in mlada glava mu je nehote o-mahnila na prsi.
“Saj je skoraj vedno brez vetra. Nebo je že kaka dva tedna nenavadno jasno.” “Lahko tudi na suhem.” Valdemar je govoril s temnim glasom.
“Nemogoče, svetli gospod. Tako sijajnega in obenem tako viteškega spremstva dansko kraljestvo ni še nikdar poslalo preko meje. Kjer je gospod Strange, je ravno kakor bi bil arhangel Mihael!” Valdemar je nato umolknil, izmed njegove družine tudi ni nikdo spregovoil, jezdeci so ostali na obrežju čisto do somraka. Valdemar je s počasnim korakom prehajal sipine, neštetokrat za nekaj trenutkov obstal ter vnovič in vnovič gledal z razjasnjenim očesom po morski gladini.
V kraljevski grad so se vračali šele, ko ni bilo videti nič več drugega kakor temno morsko gladino in neštevilne zvezde, ogledujoče se z višine v valovih.
Valdemaru ni bilo mogoče dočakati neveste.
Najraje bi se bil sam napotil po njo. Toda ni mogel, kajti še isti dan, ko je njegov brat Kunt zaprl oči, in ko mu jih je on sam zatisnil z lastno roko, in ko so še po celi danski zemlji zvonili zvonovi kralju mrtvaško pesem, so se pokazovale, kakor bi bile prišle iz dna morskih globin, strašne postave, katerim bi bilo najljubše, da bi se na Danskem vneli državljanski boji. Tekmecev za krajevski prestol bi ne bilo manjkalo.
Škofu Valdemaru, ki je živel že štirinajsto leto v jsu, v Oringsburgu, se je baje ves ta čas sanjalo vsako noč o kraljevski kroni, o vladarskem žezlu in o škrlataskem plašču, podšitem s hermelinom. Škof Valdemar se je že nekdaj brigal mnogo bolj za posvetno vlado, kakor za svoj pastirski posel.
In ljudje so ga videvali neizmerno pogosteje v lesketajočem se oklepu z zlatim križem čez cele prsi, na glavi s čelado, katere perjanica je bila napravljena iz naj dragocenejših peres, katere so brod-
niki dovaževali iz pokrajin, katerih domorodci so baje črni kot oglje, ob boku z mečem, katerega ročaj je bil posejan z naj dragocenejšimi biseri, baje tudi iz pokrajin, kjer o ledu in snegu nimajo niti slutnje, na črnem konju, ki mu je krasna odeja iz naj-dražjega; nizozemskega sukan segala skoraj do kopit, kakor pa v škofovskem ornatu, * na glavi z mitro in v desnici, s pastirsko palico.
(Dalje prihodnjič)
* Za smeh
*
Pri fiziki.
Profesor: “Če vržem ta zlati kovanec v kislino, ali se bo raztopil?”
Dijak: “Ne.”
“Zakaj ne?”
“Ker bi ga sicer ne vrgli v kislino.”
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4211 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
Looking for small apt.
Or room with kitchen privileges, or room and board with quiet non-smoking and nondrinking family. St. Clair area, Collinwood or west side. Slovenian, Croatian or German family. Call 431-0628.
(4-5)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X)
HOUSE FOR SALE
St. Christine Parish. 531-8335
(4-9)
LASTNIK PRODAJA
Hišo v Wickliffu, blizu Worden Rd. Izvrstna lokacija, blizu šol in RTA. Kličite 731-5780 med 7. zjutraj in 4. popoldne.
(3-7)
Apartment for Rent E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620.
Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St. Clair area. Will train. 526-8620.
(X)
House for sale by owner In Euclid off E. 200 St., 20650 Naumann, $43,000.
Call 732-7106 after 5 p.m.
(147-7)
SMALL APT. FOR RENT
In A-l condition. Upstairs. Private entrance. Private drive. 481-2246.
(4-6)
BOOKKEEPER WANTED
Part time two half days A week. Call 431-0628.
(XV
POLNO ZAPOSLITEV
dobi oseba, ki govori slovensko ali hrvaško.
Anzlovarjeva trgovina 6214 St. Clair Ave.
(M-W-X)
FOR RENT
3 rooms, second floor, bath and furnace. Near St. Vitus
furnace. Near parish. Rent $75.00.
V	Call 881-7122
(5-7)
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 14, I960
Ameriška Slovemka Katoliška Jednota
Seje se. vrše vsak drugi torek v mesecu ob '1;30 popoldne.
Asesment1 se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida.
Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
Imenik raznih društev
Plymouth Ave., ob 7:30 zvečer.
Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia S toka r in Jennie Pugely	ni
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar predsed. Theresa Lach, podpredsed-
PODRUŽN1CA ŠT 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Francis
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ	niča Marija Mauser, tajnica Dud-	Paik; predsednica Alma Eppich;
Duhovni vodja Rev. Edward	mila Glavan, 13307 Puritas Aye.,	podpredsednica Cecilia Žnidar; piag.
Pevec; predsednik Joseph Basko-	tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me-	Ann Cooke, taj. Josephine Comen-	venian	Home'meeting "room (back) 7r,4°-	olagajničarka	Agnes Žagar,
Vic, podpreds. Joseph Hočevar; taj.	laher, zapisnikar Bogomir Glavan,	shek, 924 E. 223 St., 731-8898; zapis-	p00m	at	n	a.m.	zapisnikarica	Mary	Prosen, nad
Albin Orehek, 18144 Dake Sh. Blvd.,	nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-	nikarica Anna Tekavec. Nadzornici:
DANICA 11 (A.D.Z.)	aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan
President — Louise Graham Dagg. ’ Nadzornice:	Stefi Kon-
Vice-President: Marge La Crone cilja, Alice Grose!, Milhe Novak.
Secretary: Mimi Turk, 23790 Ef- Zdravniki: vsi slovenski zdravniki, fin.gham Blvd., Euclid, Ohio 44117 Seje so vsako drugo sredo v mesecu Treasurer: Mimi Turk	ob 7. uri zvečer v Slovenskem do-
RecOrding Secretary Mary Hrovat niu na Holmes Ave., v spodnji dvo-President of Auditing Committee: rani.
Josephine Levstick	—----------------------------- *	...	.	, ,
1st Auditor: Josephine Levstick DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Ameriška bratska ZVCZ® 2nd Auditor: Josephine Trunk	Predsednica Agnes Zagar, pod
Medical Examiner: Dr. Speoh predsednica Ann Perko, tajni-Meeting: Second Tuesday at Slo- ca TDice Arko, 3562 E. 60 St., .Hi-
tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; stic, Angela Bolha, zdravniki vsi blagajnik John Turek. Nadzorniki: slovenski in družinski.
John Hočevar, Joseph Hočevar, Do- Seje so vsako tretjo sredo v jan., minik Stupica, vratar Frank A. marcu, maju, jul., sept. in nov. v Turek. Vodji atletike in mladinskih SND na W. 130 St. in vsako tretjo aktivnosti James V. Debevec in sredo v febr., apr., jun., avg., okt. John Hočevar. Za pregledovanje in dec. v Baragovem domu na St. novega članstva vsi slovenski zdrav- ciair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje
asesmenta pol ure preje.
Društvo zboruje vsak prvi torek Društvo sprejema člane oct roj-v mesecu v confereneni sobi v žup- stva pa do 60 leta. Imamo najmo-nišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Me- demejše certifikate življenske zava-sečni asesment se prične pobirati ob rovalnine plačljive 20 leč v slučaju 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. nesreče dvojna zavarovalnina, v do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni slučaju onemoglosti, ki oprošča naj se bolnik javi pri tajniku, da člana plačevanja posmrtninskega dobi zdravniški list in karto.
DR, SV, LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar
asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Marilyn Freck, Barbara Baron. Seje tcetjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z.
Predsednica, Amelia Oswald
Podpredsednica — Justine Girod
Tajnica-blagajničarka V aleria Fortuna, 1002 E. 178 St., Cleveland, OH 44119. Phone: 531-5191.
Zapisnikarica — Cecelia Wolf
Nadzornice — Josephine Hir-ter, Justine Girod.
Poročevalke: Cecelia. Wolf, Justine Girod
Seje se vrše vsak tretji torek
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesmk; Charles Virant,, blagajnik Josip W. predsedmk Henry Prijatel, podpre.d-Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna sednica; Frances Prijatel; tajnJc: hi Charles Virant James Weir. Anthony Cek; 506 Trebisky Rd„ Zastavonoša Joseph W. Kovach. Rjchmond Heights, 44143, tel: 481-Zastopnika za olirT' — on °* • T W. Kovach Zastopnik za
v jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na Kiub drustev John Cenddl, za Slov. 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. narodno čitalnico Louis Mrhar, za sobi “2 ’.	Slovenski dom za ostarele Frank
__	^ Frances Modic, za Slo-
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ	Frances Modic, za slov. na-
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. f'dm ^ F™k Plut, za Slovenski predsednica Jennie Gerk: pod- dom ra Recher Ave. Frances Modic, preds. Mary Mundson; tajnica in
Josephine Winter, Mary DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Prosen, Mary Sever. Seje so Predsednik, Louis M. Sile	vsako tretjo nedeljo v mesecu' ob
podpredsednik, John Cendol	1:30 pop. v Slov. nar. domu na E.
tajnica in blagajničarka, Carole 80 St.
A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wick-liffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku: Frances Tavzel, John Cendol in Tony Meklan.
Seje se
dopolune 22. aprila, 15 julija, 21 oktobra, 16. decembra 1979 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave.
Konvenčna delegata Carole A.
Czeck, Frank Plut; namestnika Louis Sile, Tony Meklan.
Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za
OLTARNO DRUŠTVO FARE MAKIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc;
Za Slov. Nard. Dom za Stanley Pfeds' Pavla Adamic, podpreds. Ave., Maple Hts., Antonia Slokar	Koka., tajnica m blagajni-
----------:__________________ čarka Rose Bavec, 18228 Marcella
Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Sophie Magayna Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsedmk John Tanko, )81 E 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Freda Miller, 2114 Rockefeller Rd. Wickliffe, OH 44092 Tele. 943-1068 Zapisnikarca:	Mary Golob, blag.
Rose Intihar. Nadzorniki:	Lillian
Delsanter, Virginia Braddock in Sylvia A. Tanko.
Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, »od-
lul,v	predsednica Anna Sile, tajnica ™esfu’ °d °™ do 7:30/ce P® 3® na
vrše ob nedeljah, ob 9.30 in blagajničarka Catherine Tominc, sobf° ah nedeljo se( pobira -
1011 E. 72 St, 391-0282; zapisni- nnal,if,nl' ^
karica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
na
naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue.
Oltarna društva
Društva Najav. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, zapisnikar John Hočevar, ml., slov. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagajnik Charles Winter Jr. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši - Seja še vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsednica, Antonia Stokar Podpredsednica, ennie Pugely Tajnica — Joe J. Lea, 5358 Roland Dr., Garfield Hts., O. 44125
SND na 80. St.: J. 0992- bla-ainičirka Josephine Jevec PureClS-. Mar,y	°n; f]mca ^ COLLINWOODSKI SLOVENKE
in Ralph Godec:	/ r.t 3 ^agajnicarka Mary Taucher, 15604	ŠT. 22 ADZ
SND Maple Hts.:
zapisnikarica Deborah J. Cek nad- shirley Ay Maple Hts., O.’ 44137, zg miki:	Frank Drobmch, Helen
thony J. Perko,
In dr. F. Jelercic. — Seje so vsak
s SSTHš SS rSf aSri
Dr. Wm. Jeric, JoselPhme Jevec' Zdravniki vsi slo- yse SND; Anna Kresevic in jennie vsak venira' v , ,	... Pugely. — Seje so vsak drugi me-
mesec po kolekti v SND na E0. cesti. Se:,e se vr36 vsak° ^go ne.da see, začenši v januarju, marc, naj
v mesecu ob 2. uri pop. v solski auguSlt) okt0lber, december na sobi sv. Kristine.	ni i„	.,,,11 Qb 2:00 uri
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV VIDA
Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Anna Brodnik,
.	.	. .	podpredsednica Mary Bencin;
Blagajničarka, Virginia Hartman t8jnica in blagajničarka Mary Oto-Zapisnikarica, Christine Szendel ,lrar m0 K „„ St tPl HE 1.6933< Predsednik nadzornega odbora zapisnikarica Marija Mausar, redi-Ted Szendel	teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici:
2.	nad. Frank Pugely	Dorothy Strniša, Jennie Femec. —
3.	nad. Christine Szendel	nedeljo skupno sv. obhajilo pri
Zdravniki: Vsi priznani M. D. osrnj sv maši, ob 1.30 popoldne pa
seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
zdravniki
Seje se vrše vsaki tretji mesec. Tretji četrtek v mesecu, 10725
Pevska društva
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik — John Pozhik Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik — Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki — John Žnidarčič, Joe Šezun, Charles Terček Knjižničar — Richard Sterle Pevovodja — John Rigler Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
.'-'v .L"	-v.:,,	vč t . c....
— Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St; blagajničarka Laura Berdyck, zapishikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopale! za SND na 80. St: Prances uindicn m Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heignts. Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters In mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. —
Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 KSKJ
1 Sprejema članstvo odš 16. do . 60. leta. Nudi najnovejše smrt-ninske certificate od $1,000 dp $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leto. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja ReV. Joseph . Božnar,, preds. ' Frances Nema-nioh, podpreds. Anna Zakrajšek, tajnica Mary Ann Mott, 760 E.
212 St, Euclid, O. Tel. 531-4556.
Blagajničarka Mary Hochevar;
■Zapisnikarica Frances Novak.
Nadzornico:	Frances Macerol,
Josephine Gorencic in Mary Palčič.
Rediteljica Jennie Feme. Za-jstop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastop- Slovenska Ženska ZVCZK nice za Ohio KSKJ Federacijo;
2.
nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT 4 ADZ
Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid, OH 44121, tel. EV 2-5277. Blagajničarka Josephine Orazem Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol, Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
HAZNANILG IN ZAHVALA
Marjanca Kuhar, Frances^Novak, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki:	vsi slovenski
zdravniki.— Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar
Predsednica: Angela Lube, tel.
391-5344.
Podpredsednica: Mary Noggy Wolf
Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020.
(Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Semen
Športni referent: Ray Zak tel.:
526-3344
Nadzorni odbor: Ivan Rigler,
Louis Ferlinc in Joseph F. Rieg-ler
Zastopnica za klub SND in delniških sej: Angela Lube
Zdravniki:	Vsi slovenski in
družinski.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v- mesecu razen julija in avgusta ob 2 uri v SND 6409 St.
Clair 1 Ave. staro poslopje soba at. 1.
Pobiranje asesmenta: Ppl ure pred sejo in takoj po seji. Poleg tega še pol-letno in sicer na 25. januarja in 25. julija v SND 6409 St. Clair Ave. vhod Spredaj spodnja dvorana. Ako pride 25 ,vme-secu na soboto se pobira en dan -preje in ako pride 25 v friesecu na nedeljo se pobita en dan pozneje.	I
Društvo sprejma nove člane od rojstva pa do 60 leta starosti.
Nudi vam K.S.K.J. mnogovrstno
'zavarovanje pod najbolj ugod- -——----------7—--------—---——---------
nimi pogoji. Za podrobnosti se JNOVI Dom #7 ADZ brezobvezno in z zaupanjem obr- Predsednik Anton Švigelj, podrite na tajnika društva. ' predsednik Janez Žnidaršič, tajnik
—-------------------------------- in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E.
74 St.. Cleveland, C. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki:	Joseph Gabrič,
Mary Živoder, Gabriel Mazi.
Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem po-slopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Zagar Tajnica in Blagaj niča, Sophie ob 1.30 v društveni sobi Avdi- Magayna, 315 E. 284 St., Willowick nudi članom življenjsko in bolniško torija sv. Vida. Asesment se po- Ohio 44094 Tel. 943-0645.	zavarovanje, pa tudi vse ostale
bira vsakega 25. v mesecu od 5.30 Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli ugodnosti organizacije ADZ. do 7. ure v družabni sobi avdi- Nadrodnice Mary Kokal, Frances ---------------------——-----——
(torija sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf/ Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Žagar.
Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept, Nov., Dec.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Paik, predsednica Paulin.e Krall; podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave., Cleveland, OH 44119, 481-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; -nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. Vra-itarica Marilyn Fitzhum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer.
Poročevalka: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub drušštev: Addie Humphreys, Anna Cekada.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Asesmemt se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v_,,	,	„
Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ?uh°™ vodjaA: Re^ Edward Pevec ure zvečer, če pade 25. dan na so- Predsednica: Ann Maver boto ali nedeljo, bomo od sedaj na- Podpredsednica: Mary Otoničar Prei nobirali asesment v netek nre- TaJnica m blagajničarka: Roseanne iT »r	LLP D„ltvo
sprejema člane od rojstva do 50	’ °hl0 W3
leta brez zdravniške preiskave ter _	.
od rasle do 60. leta za zavaroval- ZfP^kanea: Mane Telic nino od $1,000 in $2.00 bolniške Nadzornice: Jennie Feme, Frances
podpore na dan.___________________ Reditelj ica: Molly Dezelan
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 A.D.Z.
Preds. — Joško Jerkič Podpreds. — Vida Zak Tajnica — Stella Misich, 214 Shelton Blvd.. Eastlake OH 44094 Tel.: 942-4733.	:	3fi$|
-Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. Odbor — Vida Zak Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v SISov. Domu na Holmes Ave.
CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z.
Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl
Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St, Euclid, OH 44117 Tel.: 481-6437.
Blagajnik — Robert Menart Zapisnikar — Robert Menart Nadzorni odbor — Frank Ahlin, William Hočevar, Mary Champa
Vodnik mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, Tel: 481-2275 Za zdravniško preiskavo —vsi slovenski zdravniki.
■Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju.
Z veliko žalostjo v srcih, a vdani v božjo voljo nazna njamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 28. novembra 1979 v Gospodu zaspala naša predraga mama, stara mama, sestra in teta
136!
1973
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, taj. in blag. Frances Stefe, 14-82 Dille Rd. Tel:	531-6109. Zapisnikar j|§
IHlarold Telich. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Edward Skodlar. Vodnik mladinskih dejavnosti Harold D. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, pktobru in decembru na domu taji.iita,
1.482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za (preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ.
AM NEMEC
rojena Kotnjak
Rojena je bila 29. junija 1901 na Razkrižju pri Ljutomeru, Slovenija. Pokojna je bila članica Oltarnega društva in Marijine legije pri župniji Marije Vnebovzete, M ZA, Štajerskega kluba; spadala je tudi v tretji red sv. Frančiška in KSKJ, društvo sv. Jožefa štev. 169.
Umrla je na posledicah srčne kapi v Woman’s General bolnici.
Pogreb se je vršil 1. decembra 1979 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 cesti v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je preč. g. župnik Victor Tomc daroval pogrebno sv. mašo. Somaševali so preč. gg. Lojze Tomc, Raymond Hobart in Pavel Krajnik. S petjem in orglanjem je pogrebno sv. mašo spremljal organist Janez Rigler, s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora Marije Vnebovzete. Duhovnikom, organistu in njegovim pevcem se prav prisrčno zahvaljujemo.
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so našo drago mamo prišli kropit in se z molitvijo poslovili od nje v pogrebnem zavodu. Prisrčni Bog plačaj č.g. župniku Vic-torju Tomcu, članicam Oltarnega društva in članicam Marijine legije za molitev sv. rožnega venca. Toplo zahvalo naj sprejme preč. g. Jože Božnar, župnik pri Sv. Vidu, za obisk v pogrebnem zavodu in preč. g. Jože Simčič, za molitev sv. rožnega venca ob mamini krsti.
Zelo smo hvaležni članom društva sv. Jožefa K.S.K.J. za molitve v pogrebnem zavodu, katere je vodil g. L. Jarem. V imenu društva se je poslovil od pokojne g. J. Ferra.
Iskrena hvala za molitve, katere je vodila ga. Marica Lavriša v imenu Misijonske znamkarske akcije.
Iz srca se zahvalimo vsem, ki so ob krsto naše mame položili šopke rož in vence cvetja.
Naj sprejme našo zahvalo pevski zbor Marije Vnebovzete, kateri je pod vodstvom organista Janeza Rigler zapel ganljive žalostinke v pogrebnem zavodu, med sv. mašo i r nato na pokopališču. Hvala tudi pevskemu zboru fare sv. Vida, ki je v pogrebnem zavodu zapel prelepe pesmi naši mami v slovo. Hvala tudi za molitev, ki jo je vodil g. V. Rožman v imenu D.S.P.B.
Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše ali za dobrodelne namene v spomin naše mame.
Prisrčna zahvala učiteljstvu in otrokom Slov. sobotne šole pri Mariji Vnebovzeti in vsem drugim, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogrebne sv. maše. Najlepša hvala vsem, ki ste našo drago mamo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče.
Toplo zahvalo naj sprejmejo nosilci krste: g: Jože Ferra, g. Jakob Videtič ter vnuki pokojne: Tony Jereb, Ivan Gorsbe, Emil Knez in Stanko Knez.
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje. Posebna zahvala Goršetovemu atu, ki je prišel na pogreb iz daljne Minnesote.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v dnevih žalosti, ko smo tolažbe bili najbolj potrebni; dobri gospe Pepci Stanonik in njenim pomočnicam v kuhinji za res izredno pomoč v stiski, se iz vsega srca zahvaljujemo.
Bog povrni vsem in vsakemu posebej, ki ste storili naši tnami kakršnokoli dobroto, posebno v njeni bolezni lansko poletje med težko operacijo, ko ste jo z molitvijo tolažili in ji tako lajšali trplenje. Č. gospodu Lojzetu Tomcu naj Bog stotero povrne za prinašanje duhovnih tolažil in pripravo na srečanje z Bogom, prav tako č. g. Victorju Tomcu, ki ji je podelil sv. zakramente in z molitvijo bil tudi pri umirajoči.
Posebna zahvala gre njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Raku, ki je skrbel za našo mamo in jo nudil vestno zdravniško pomoč do konca. Prepričani smo, da se bo mama pri Bogu s hvaležnostjo spominjala vseh svojih dobrotnikov in prijateljev.
Toplo se zahvalimo osebju Želetovega pogrebnega zavoda za tako sočutno poslovanje in izvrstno urejen pogreb.
Zahvalne kartice smo poslali vsem; če smo koga po pomoti izpustili, naj oprosti in naj s to zahvalo sprejme našo hvaležnost.
PREDRAGA NAŠA MAMA! GOSPODAR IN VLADAR ŽIVLJENJA TE JE ODPOKLICAL IZ NAŠE SREDE. ODPRL TI JE VRATA V VSE LEPŠE IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. NAM, KI SMO OSTALI V TEJ SOLZNI DOLINI, KJER TE VSAK DAN BOLJ POGREŠAMO, PA OSTANE MOLITEV, KI NAS BO DRUŽILA, IN UPANJE, DA SE VSI SPET SNIDEMO PRI BOGU, V VEČNI SREČI, KI NIKOLI NE MINE.
Žalujoči:	Sin — ANTON
Hčerke: KATI, poročena Jereb,
ANICA, poročena Knez in HELENA, poročena Gorše Snaha ANICA, zeta RUDI in TONE Vnuki: TONY, HELENA, MARICA, JANEZ, KATHY, VICTOR in CHRISTI NEMEC, TONY in OLGA JEREB, RUDI, EMIL, STANKO in BERNARD KNEZ, IVAN,
MARY ANN, DOMINIC in EMILY GORSHE;
Sestri: ANGELA KOVAČIČ in CILKA KUTNJAK v Jugoslaviji;
Nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo tukaj in v Jugoslaviji.
Cleveland, Ohio, 14. januarja 1980.
I