podučevalo v Bemškeai in sloveuskem jezikn. Lepa bvala za odkritosrčnost, veseli aas, da smo pozvedeli iz nradnih podatkov, kako je z aašiaii sloveaskiaii bratovi v sekovski vladikovini rzirooia aa poduk v učilaicah, kako sc skrbi za njib dušai ia aarodai razvoj; toda iz vsega sporočiia nsoli grozno nemški granici počeaši vrh Sobote tijam do Radgoae, jb še odoaod na Prekmursko, kder aiejašijo Sloveaci z Nemci, fla teako preiskavši ia razgledavši jezičae razaiere ia aiejo, svoiiai si tedaj pravico o tej zadevi pregovoriti. Vzeaiiaio si to Slovence pnšc^._ ^^"-""»kl vludikoviiii ii bili Iskariotovi bratje, iaači aiknkor, vsaj srao jib že preve- treba je %Un't4 Łe~*-t^*>ctf*+!*. jj liko maožiBo darovali za aehvaležaost, trdaa polovica sekov- Razkaz učilaiškega staaa sekovh^ .i-uifcovine javlja od  ščaaov ao jponemčeni Bašiflci. Mali ostaaek si bočemo in minolega leta, da so bile tudi tri liudakeuoilnice, v kterih seje  moramo resiti, k čemur aara je pot pnhčao odprt. Rimska - - - - .... . stohca je 20. vebkega travaa 1857. 1. dovohla preselitev vla- diškega sedeža labodskega v Maribor; dae 22. viaotoka 1658. 1. so se zbrali kaezi ia vladike sekovski, krški ia Iabod8ki v Solaogradu, da bi se posvetovali s prvostolaikoai, kda in kako se iauiio zvršiti papeževe odloke. Šest toček debelo konjsko kopito, llaeeče in tuječe Slovence. Navlašč|se Je ustaaovilo _ia podpisalo, med temi draga govon o meji seai 1860. leta prcpotoval težavni pot po vsi slovensko med sekovsko in labodsko vladikoviao, ter omonja, da - - - ~ - -¦ - - - " " 5 110V0 omejeaje bc zadovalja labodski vladikovnn, ker pa se ni dalo dogaati primeraejše, pribraajeB je popravek pozBejši dobi. V prestavi se rečeaa točka tako-le glasi: ,,Med vladikoviaaraa sekovsko ia labodsko Baj veljajo politiške rneje okrožij graškega ia aiariborskega, dokler se Be bode aiogel dogaati prilienejši popravek, dolžaost obeli redaištev pa bode, preaieBivši obvezaaost župaiško med aekteriaii bivalci, kder potreba Baaese, vzajemao popraviti aastavšo aepravilaost." Odtod ide dolžaost labodskemu redaištvu, sekovsko gotovo ne. stori početka soče v dobičku, aa skoreai stopiti v pogovor ia razpravo s sekovskim stolBištvoai, ter Baročito zahtevati prisvoj sloveaskih sekovskih aiejašev do sledaje daše, Bevaraost je v odlogu, zaaiadek nekoliko let ia oai Sloveaci spremiaejo utopljeai v aeraških ačilaicah. Preveč saio darovali, ia več ae smemo, kar pa je aašega, aam gotovo rado povrae premodro in praviČBO vladištvo sekovsko. Nikar se ae prezri, da je aovo omejeaje labodske vladikoviae storjeao ravao zbog jezičalh razmer, ia Bikakor ai bila volja preblagega prvostolBika solaograškega ia riraske stolice, da se v preustrojstva Botraajo-avstrijskib vladikovia več tiaoč Sloveacev vrže Bemštvu v žrelo. Za pet raa božjih prosiflio tedaj v vseai spoštovaBju ia dostoJBOSti prečestao ka. vl. redaištvo labodsko, da hitro ia brez odlagaBJa v roke vzeme toliko važao delo, inači je zgaba Beogibljiva ia odgovoraost Beraogoča. Kdor za avojce ia 8icer za domačiae skrbi Bima, bajši je od Beveraika, ter je vero zatajil. V Halozah meaeca prosiflea 1868. istvar točao aa amho. RadgOBska župa iaia razve v mesta živočih Slovencev pet eisto sloveaskih, prece obljudjeeib vesflic oakraj Mure, jb se zovejo: Gorica, Dedoaci, ZaBkovči, Žetiflci ia Poteraa; za te bivalce je v Radgoai vsako aedeljo ia svetek poaebna božja služba z sloveasko propovedjo v aeki kapcli. Piiličila bi se jiai tudi slovcaska ačilBica^ kajti iaači Be glede aa Bapredek v drugib predaietib, krščaaski aaak aiaia stalae podloge, ia če že jim se Be privošči sloveaska učilaica, pravico irnajo koači BasloveaskoBernško, tedaj ena. Vapače, župaikoviBa višeRadgoae tekraj Mure šteje 6—8U0 Sloveacev, kar sern pozvedel iz uat dolga leta oadi kaplaaujoeega časteega dahovBika, za te je sloveaska propoved sarno vsako ailado Bedeljo, iada pa se jim prebira saino blagovestje. 800 SloveBcev iraa pravico Ba sloveasko-aeaiško učilaico, kar je dolžea prizBati vsak pravičaik, tedaj dve. O Cmareku molčiaio, ki samo veasib posluži Sloveacem s propovedjo v Baši besedi. Žapa Marija saežaica je aa pol slovcBska, aa pol pa aeniška, po takera brez vsega prigovora sloveasko - Bemška učilaica, tedaj tri. Špielfeld šteje še obilao Sloveacev, tedaj čeliri. Vernož opastimo, čeravao še oadi životori prece aaaiBcev. Goaiilica je proti aašeBiu kraju sloveaska ia se večkrat propoveda v Baščifli, tedaj pet. Luče imajo dobro polovico Slovencev, le dve vesflici ste Bemški, veadar že oadi aiaogo let učiteljaje trdi Nemec ia učilaica je po krivieneai sevaema aernška, da si je poprej bil dekau po rodu Sloveaec ia sedaaji ravno tako, tedaj šest. O Armežu ae ae zaieaimo, ker je samo šest hraraov sloveaskih, pred 60 leti je bila vea Mlačje povse sloveaska, sedaj čisto aeaiška; vidišli zatiraai Sloveaec, kaj opraviti crkev ia učilaica. Bog si ga vedi, kako je sv. Duh VUltlllll V/l LlkV I IU UV111I1VU> JJWW >J1 O • V/V* I . i\UUU IV Olt *-» H • J se pridražil Sekovi, češ, da ga ai volja v Maribor se iiagi-llbati, ki je brez izaiaike sloveaska žapa, tedaj sedeai. Tak isto Kaplja, tedaj osera. Pri sv. Lovreaca više Ivaika ae samo blagovestje prebira Slovencem, pa aieada dvakrat aa leto propoveda, iaači pa so ti Sloveaci v aeaiar puščeai. — Po teai dakle sodi vsak razumnik pošteajak, koliko dobrot uživajo aašiaci, naj menje 8—10 aeaiško-sloveaskib ačilaic bi morali zabtevati, tri pa so; tako baraatajo aaši aemški aosedje, boje se aieada, da poaemčeai ačeaci slišajoči včasih kako sloveasko besedo, ktera jiai je aiaogokrat v vsakdeajem življeaju potrebaa, bi se strupao z ajo okužili. Vse tamo meri, da si brže bolje poBemčijo še oaib 14 — 15 tisoč Slovencev, ktere je krivičfli razvod 1850. 1. določujoči aiejo Bied sloveaakim ia Beaaškim jezikora, privrgel graškemu okrožju. Bi li tako ostalo, še en zarod ia vse bi pogoltaol npnositlilv '/iVe]j tevtoBski; saicaio li je darovati? ako bi Bstsagzavljn