wttitiGi 'e. /if «4k, s- ' € fo -sp^l. gNwwa^gn» Številka «tane 1 dim. Naročnina listu: C^lo leto 80 dia, pol leta 40 dio, četrt leta 20 dim, mesečno 7 din. bn«n Jugoslavije: Celo leto 140 din. Ins«* ootH al! oznonllpse zaračunajo po dogovorni prt večkratnem inseriranju primeren popust Mpravništvo sprejema naročnino, limerete in reklamedfe. BOP Reodilsen polititeli list rnmmammmm: rv&fommMMm slovBnsSa Ijndstva 47. štev. dne J2t£. -fi iti y~J J i U iß M J BKS3 apnila. 103&4. «*PWINWBISP|WBp^ Poštnina plačano v gotovini. STRAŽA izhaja v ppndeljek, sredo in petek, uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se mòre govoriti vsaki dan samo pd 11. do 12. ure. Rokopisi šfe ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. |oijiT ^ierprban št 115. WÜPÜ I^etnils XVI. Prosvetno «Jelo francoskih katoličanov. Naslonitev Jugoslovanov na Francoze v prosvetnem oziru. V povojni dobi smo prišli v političnem in splošno kulturnem oziru nekoliko bližje francoskemu narodu. Naravno, da je začelo med nami rasti zanimanje za francosko ljudstvo, za njegov jezik in njegovo prosvetno delo. Nastali so po večjih krajih francoski krožki, razna društva, ki nas hočejo natančneje seznaniti s francoskim ljudstvom in nas povesti v njegovo kulturno sfero. Mesto, ki ga je pred vojno zavzemala med nami v prosvetnem ozira Germanija, bi naj zavzela polagoma in vsaj deloma Francija. Da v tem oziru ne smemo iti predaleč, temveč si varovati tudi v prosveti kolikor mogoče samostojnost, duševno neodvisnost in vstvarjati -predvsem lastno, jugoslovansko svojstveno prosveto, menda ni treba opozarjati. V svojstvenostib lastnega ljudstva vkoreninjena, kolikor mogoče samostojno se razvijajoča prosveta, nam bo dala isti duševni razmah in zrelost, ki je predpogoj za ugled, spoštovanje in pravo samostojnost v krogu drugih narodov. V kolikor je pri vstvarjenju lastne prosvete potreben slik z drugimi narodi — nam pa francosko ljudstvo lahko veliko koristi. Kultura francoskega naroda je velika in bogata, v marsikaterem oziru čisto samonikla, samostojno vstvarjajoča ter miselnosti Jugoslovanov bližja in sorodnejša, ko nemška. Ima za seboj stoletno zgodovino zanimivega razvoja, je bogata na velikih sa-morastlih idejah, ter vsebuje mnogo pridobitev in vrednot splošno kulturnega pomena. Zanimanje za prosvetno delo francoskega ljudstva je začelo zopet rasti po svetovni vojni. Različni narodi pošiljajo svoje ljudi v Francijo študirat in proučevat kulturne razmere. Nekaj o prosvetnem delu francoskih katoličanov. Nas katoličane mora še posebno zanimati prosvetno delo, ki ga vrše francoski katoličani med svojim ljudstvom. Kulturni boj v predvojni dobi je pomagal vstvariti tudi med nami mnenje, da je francoska klasična dežela modernega brezverstva in moralne propa-losti. Francoskim katoličanom se je očitalo, da ne kažejo nobene odporne sik ,-da so premalo agilni, da ne znajo priboriti krščanskemu svetovnemu nazoru ugleda in upoštevanja med svojim ljudstvom. Ta sodba, že takrat v marsikaterem oziru pretirana, je dandanes napačna in krivična. Pred nami leži Almanah (Àlmanach catbolique francais pour 1824), ki daje pregled v prosvetnem delu francoskih katoličanov na versko-nrav-nem, vzgojnem, socialnem, znanstvenem, literarnem, umetniškem, narodno-gospodarskem in političnem polju v letu 1923. Knjiga je po svoji vsebini'in ureditvi snovi zanimiva, posebno, ker nam kaže, na kak način so se lotili francoski katoličani po težkih izgubah v kulturnem boju znova obnovitvnega dela — in zapričeli med svojim ljudstvom preporod v krščanskem smislu, ki se tako lepo in upapolno razvija. Almanah izdaja vsako leto katoliški komite v Parizu, ki vodi prosvetno delo doma in skuša v svojem mesečniku »Les amities catholiquès francais a 1’etran-ger«, vzbuditi med drugimi narodi zanimanje za francosko prosveto, posebno za delo katoličanov, jim pridobiti prijateljev, sodelovalcev, ter dvigniti tako ugled ■svojega ljudstva po svetu. Pregled vsebine Almanaha. V predgovoru ki ga je napisal Almanahu škof Bau-drillart, član francoske akademije in ravnatelj katoliškega zavoda v Parizu, sta označena dva glavna cilja prosvetnega dela francoskih katoličanov vzgojiti svojemu ljudstvu dobre katoličane in dobre Francoze. V začetku knjige je koledar z lepo dekorativno opremo, ki uporablja dostikrat na jako originalen način verske motive. V poročilu o verskem življenju najdemo z mnogimi podatki potrjeno dejstvo, da se versko nravno življenje med francoskim ljudstvom na globoko in široko lepo razvija, da znajo posebno francoski katoličani posebno episkopat in duhovščina vsako priliko spretno porabiti, da vzbude in požive versko-nravno zavest in pokažejo pomen religije za vse panoveg prave narodne kulture. Prepojiti vse zasebno in javno življenje s kršč. duhom — penetration — je cilj in metode temu primerne. Med ljudstvom s tako burno preteklostjo in vsestransko izobrazbo to delo n! tako lahko ter zahteva velik oduševne premoči," spretnosti, razumevanja, modernega življenja, individualnosti svojega ljudstva, ter v pravi religioznosti zasidranega pogumnega, ofenzivnega duha, ki es ne ustraši nobenih zaprek, in zna prijeti nasprotnika tudi tam, kjer- se čuti najbolj varnega. Vse to opažamo pri versko-nravnem obnovitvenem delu francoskih katoličanov. Da pribore svojemu delu, posebno med izobraženstvu, ugled, spoštovanje in sode- lavcev, ter ovrže j o mnenje, da sta znanost in vera dya nespravljiva svetova, prirejajo proslave osebnosti, ki so se na tem ali na onem polju v zgodovini francoske kulture odlikovali, ter bili obenem dobro prepričani katoličani. Na takih prireditvah zbirajo odlično občinstvo, ki odnaša iz njih, če ne druzega, vsaj vtis, da krščanski svetovni nazor ni ovira, temveč gonilna sila za pravo prosvetno delo. Tako so proslavljali v preteklem letu Pasteurja, Pascola, Petra de Ronsard, Joiiberta, sestro Terezijo iz reda Detinstva Jezusovega, duhovnika-pi-satelja Bremond, ki je postal po svojih literarnih delih-član francoske akademije — ter mnogih drugih in kakor pričajo poročila, z velikim uspehom za katoliško stvar. Pa-pežke okrožnice, ki so po svoji idejni, progra-matičn-i vsebini pravi kulturni dokumenti, pastirski listi domačega episkopata, ki obravnavajo času in razmeram primerno vse pereče probleme družabnega življenja, dajejo smernice in impulz celotnemu prosvetnemu delu. Zato o njih večkrat govorijo in pišejo, ter jih razširjajo v poljudnih izdajah med ljudstvom. Ver-sko-nravstven pouk mladine in odrastlih je skrbno urejen in organiziran v mnogih nabožnih udruženjih, ki uspešno delujejo. Izraza dobiva to notranje versko življenje v lepih verskih običajih, ki prepletajo družinsko in javno življenje, v dobrem obisku javne službe božje in raznih božjih potov, ki jih je na Francoskem posebno veliko, dalje s številnim prejemanjem sv. zakramentov, posebno od strani ,izobraženstva, posebno pa v impozantnimi verskih manifestacijah, kakor je bil veliki narodni evharistični kongres od 4. do 8. julija 1923 v Parizu, ki po svojem notranjem delu in zunanjem sijaju ne zaostaja prav nič za velikimi svetovnimi kongresi zadnjih let. 50.000 udeležencev so zbrali francoski katoličani na tem kongresu okoli presv. Evharistije. — Poročilo o nočni adoraciji, o skupnem sv. obhajilu otrok, delavcev, izobraženstva, vojaštva — kaže ver-sKo zavest in prepričanje, ki človeku imponira. Požrtvovalnost francoskega naroda. Iz poročila o stanju francoskega -svečeništva, o njegovem dušeskrbnem -delu po deželi, po velikih mestih med izobraženstvom, delavstvom, vojaštvom in drugimi različnimi sloji — spoznamo marsikatero zanimivo metodo modernega dušeskrbja. Ker je cerkev ločena od države ter je zgubila v kulturnem boju skoroda vse -svoje premoženje, mora skrbeti svečeništvo samo za svoj obstoj, in spraviti skupaj sredstva za vzdrževanje cerkev in drugih verskih naprav. Francosko ljudstvo daruje ogromne svote za cerkvene namene. Pariz sam je daroval v zadnjih dveh letih nad 12 milijonov frankov. Gotovo lep dokaz verske zavednosti. Zelo razširjeno in vzorno organizirano je med francoskimi katoličani misijonstvo doma in v inozem-- stvu, posebno v Afriki, Aziji. Delo francoskih misijonarjev je znano — država sama ga pripoznava in podpira. Med osebami, ki so bile v zadnjih treh letih od cerkve prištete svetnikom, je ,17 francoske narodnosti, o 157. pa se vrše preiskave v svrho proglasitve blaženim ali svetnikom. Ljudstvo, ki rodi in daje toliko svetniških značajev mora biti po svoji pretežni večini v verskem oziru dobro. Skrb francoskih katoličanov za družino. Iz poročila o prosvetnem delu na socialnem polju vidimo, da posvečajo francoski katoličani posebno pozornost družini. Potom tiska in predavanj opozarjajo svoje ljudstvo, da je zakramentalen zakon, po krščanskih načelih urejeno družinsko življenje, za francoski narod edina rešitev iz nevarnosti in konstantno napredujočega izumiranja. S skrbno zasnovanim socialnim delom skušajo vstvariti družinskemu življenju zdrave predpogoje in ga s pomočjo različnih organizacij za očete, matere, otroke, posle, družine, moralno in gospodarsko dvigniti. Članek verne francoske matere, kako naj mati uredi in vodi versko-nravno vzgojo svojih . otrok, razodeva vso veliko ljubezen francoske matere do cerkve in do svojega ljudstva, in globoko skrb za njega rast in napredek. Življenje v župniji kaže mnogo občestvene, skoroda družinske zavesti, ki jo duhovnik y družabno vzgojnem smislu ob vsaki priložnosti utrjuje in poglablja in si s praktičnim socialnim delom utira pot do src svojih župljancv. Lepi običaji, kakor piarovanje belega jagnjeta, odkrivajo prisrčni odnošaji med župljani in njeno duhovščino. Poleg drugih socialnih naredh, ima vsaka župnija dobro opremljeno knjižnico ter skrbno organizirano izobraževalno in vzgojno delo. Francoski katoličani in šolstvo. Težek problem za francoske katoličane je šolstvo, Tudi tega so rešili s svojo požrtvovalnostjo in si ustvarili lastno šolstvo, s tem pa tudi zavedno, katoliško inteligenco. Poleg številnih ljudskih, strokovnih, srednjih šol imajo pet univerz, štiri višje poljedelske šole p zavednim krščanskim učiteljstvom. Francoski katoličani na slovstvenem ip umeliukkem polju. Ogromno je delo, ki so ga izvršili v preteklem letu na slovstvenem polju. Almanah našteva dolgo vrsto znanstvenih, leposlovnih del, ki so jih -spisali odlični, katoliški pisatelji ter pravi, da slovstvo francoskih katoličanov še ni bilo nikoli tako bogato, vsestransko in pestro ko v pretečenem letu. Na tem polju so posebno agilni in močni — ter so priborili ravno s lem delom katoliški stvari velik ugled. Mnogi pisatelji iz vrst francoskih katoličanov — so člani francoske akademije. Velika je posebno poljudna apologetična literatura, ki izhaja pod naslovom »Znanost in vera« zdaj že 703. zvezek. Poleg poljudnih razprav v aktuelnih verskih, etičnih, socialnih, gospodarskih, političnih problemih, nudijo ljudstvu praktičen pouk v zakonodaji, o zakonskem testamentarnem, dedinskem pravu, o higijeni, praktični uporabi modernih tehničnih pridobitev, o športu ter pregled slovstva, ki ima pomen za ljudsko izobrazbo in vzgojo. Močno je tudi časopisje francoskih katoličanov. — Sedem velikih dnevnikov imajo v Parizu, dobro organizirano žurnalistiko po deželi. Les croix de Province, poljudno pisani tedniki, imajo 600.090 naročnikov. Več mesečnikov — okoli 130 različnih revij, obravnava vse različne probleme narodnega življenja iz krščanskega stališča. Vstvarili so si lastne tiskarne, založništva, velike knjigarne in dobro urejeno kolportažo. Tudi krščanska umetnost se med francoskimi katoličani lepo. razvija in je ustvarila v pretečenem letu v stavbarstvu, slikarstvu, kiparstvu, glasbi, lepa, originalna dela, ki vzbujajo pozornost, med, v tem oziru precej razvajeno francosko publiko. Še nekaj iz Almanaha. Kako vsestranski so francoski katoličani pri svojem prosvetnem delu, nam kaže poročilo o turistiki, o raznih krščanskih telovadnih in športnih društvih, zdru ženi-h v Federation des Patronages de France, ki je zbrala v juliju 1923 20.000 telovadcev in ljubiteljev športa na Martovem polju ter dosegla v telovadbi in drugih športnih prireditvah uspeh, da -so postali pozorni celo Parižani. V političnem življenju napredujejo. Nimajo -sicer samostojne politične organizacije — vendar pa med raznimi političnimi skupinami, v zakonodajnih zastopih, v vladi, posebno med generatitelo, med vodilnimi politiki mnogo svojih pristašev, ki zastopajo odločno interese katoličanov. Razmerje med cerkvijo in državo se zboljšuje in razvija v smeri sprave in pogodbene ureditve medsebojnih zadev. Šematizem, ki zaključuje Almanah ima obilico zanimivega -statističnega materijala. V cerkveno-upravnem oziru je razdeljena Francoska na 17 nadškofij, 95 škofij. V svetovni vojni je bilo mobiliziranih 32.699 duhovnikov, padlo 4618. — Za izseljence imajo župnije v Rimu, Louronu, Madridu, Barceloni, Lisaboni, New-Jorku, San Frančiško, Carigradu, Smirni. Visoke šole v inozemstvu: Riniu, Jeruzalemu, Beyrutu, Changhai. V francoskih kolonijah se posebno v Kanadi kršč. misel lepo razvija. Pa tudi za katoličane drugih narodov na svojem ozemlju lepo skrbijo. Leta 1922 so zbrali 46.000 frankov in omogočili 13 inozemskim dijakom brezplačno studiranje na svojih zavodih. Leta 1923 so dali 20 inozemcem 60.000 frankov podpore. V letu 1924 Vzdržujejo SO inozemskih dijakov — ter so poslali ravno te -dni poziv katoličanom po svetu, da podpirajo to njihovo akcijo z denarnimi prispevki. Naslovna knjiga z dolgo vrsto odličnih imen iz Francoske — številni ogla si trgovcev, obrtnikov,-različnih podjetij, priča, da imajo francoski katoličani med vsemi sloji somišljenikov, sodelavcev — in da uživajo v francoski javnosti velik ugled.' Politični potei IZJAVE DR. KOROŠCA O KRIZI. Urednik »Slovenca« je poselil dr. Korošca ter dobil ocl njega glede sedanjega političnega položaja sledeče izjave: Položaj jé popolnoma jasen. Na eni strani parlamentarna večina, na drugi -strani parlamentarna manjšina. Na eni strani zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci, na drugi sami Srbi. Mi za ravnopravnost, oni za nad-v.la.sl, rni za bratski sporazum, oni za tlačenje, mi za .pošteno upravo, oni za nadaljevanje najgrše korupcije. Mi smo -sposobni, da državo konsolidiramo, oni so na najboljšem potu, da z brezmejno korupcijo, najgršim strankarstvom in bolestnim sovraštvom proti Slovencem in Hrvatom upropastij o našo državo. Vprašanje: Ali -soglašajo radikali s to parlamentarno manjšino? — Odgovor: Ne, ne hvala Bogu! Med njimi je dovolj poštenih elementov, ki vidijo, da dosedanji način, kako se je iz- koriščala vlada, vodijo stranko in državo v propast, a niso dovolj odločni, da bi se osvobodili jake strankine discipline. Vsem je pred očmi slučaj pokojnega Protiča, ki je bil v stranki tako jak in ugleden, zdrobilo kolo strankine discipline, ktjj bo še le z menoj? Osvoboditev poštenih elementov bi morala priti iz širokih radikalnih volivnih mas, a te so premalo poučene o žalostnih razmerah v stranki. V Srbiji se premalo čita zaradi visokega odstotka analfabetov. In še ne bo kmalu boljše, ker je osnovno šolstvo tako hudo zanemarjeno. Pribi-čevičeva naučna politika je usodepolna za državo, kar že danes postaja jasno na primer v Makedoniji. Novih kulturnih vrednot ne ustvarja, a stare upropašča z nebrzdanim strankarstvom. Ali je upati, da se del radikalov zopet vrhe k lepim Starim tradicijam radikalne stranke? — Odgovor: Ne pravim, da bi to bilo popolnoma Izključeno, a težko je. Toda tak proces v radikalni stranki ne bi sedanje jasne situacije napravil motne. Na oni strani bi postala manjšina še manjša, a naš krog, ki smo za pošteno upravo in sporazum, bi se povečal, in proces ozdravljenja političnih in socialnih razmer v državi bi le z večjo silo napredoval. Potem bi bilo upati, da naša država kmalu neha biti država nasilja, umazane korupcije in nizkotnega strankarstva, ter postane država reda, mira in napredka, v resnici pravna in kulturna država. AH sc bo vlada izročila parlamentarni večini? — Odgovor: Naravno bi to bilo. Tudi verjetno je, toda gotovega ni niČ na svetu. Menda v nobeni evropski parlamentarni atmosferi se toliko ne intrigira, podtika in naravnost laže, kakor v beograjski. Saj ste sami videli, koliko Radičevih izjav se je samo zadnji čas potvorilo in prosto izmislilo. Da bi bila kaka nevarnost za državo, ako pride tudi Radičeva stranka na vlado, in to še v zvezi z drugimi strankami, v kojih državotvornost absolutno nihče ne dvomi, je smešno. Trenotno ni večje nevarnosti za državo, kakor je nadaljevanje Pašič—Pri-bičevičevih zloglasnih vladnih praktik. Namesto naprej h konsolidaciji države, bi zopet naredili velik korak nazaj. To bi bila pogreška, ki bi se lahko kruto maščevala. To bi značilo, da pri nas mora biti korupcija in vele-srbstvo na vladi in da je vsled tega sporazum - s Hrvati in Slovenci nepotreben, da je nepotrebna za velesrbstvo tudi poštena uprava. Ali je mogoča kaka tretja pot? — Rekel sem Vam že, da bi sodelovanje poštenih radikalov bilo možno in da bi pojačalo sedanjo (našo) parlamentarno večino. Izključena, nemogoča pa je vsaka kooperacija s korup-cijonisti in hegemonisti, naj bi ta bila zamišljena kot širja (mi in radikali) ali kot nova (radikali in nekatere stranke .iz našega bloka) koncentracija. Absolutno izključeno! Torej ni nobene druge poti? — Še je ena, ki je po mojem mišljenju tudi parlamentarna, toda o njej govoriti je še danes prerano in nepotrebno. Danes stojimo mi Slovenci in Hrvati tu, da v bratski zvezi z vsemi dobro hotečimi in pošteno delujočimi Srbi prevzamemo ureditev in upravo naše skupne države. Nočemo rušiti, nasprotno mi hočemo popravljati, kar je sedaj slabo in trhlo, ter zidati, kar je še potrebno in nujno. Ako se sedaj naša roka odbije, potem bi to značilo, da Slovenci in Hrvati v tej državi ne uživamo vseh pravic, da smo državljani druge vrste, ki ne smemo niti sodelovati, ampak biti samo vladani. Kako odgovarja zunanji minister? Glede berlinskih razkritij o tajnih vojaških pogodbah s Francijo je stavil poslanec dr. Josip Hohnjec na zunanjega ministra dr. Ninčiča vprašanje po sledečih točkah: 1. Ali Vam je bil predložen koncept tajnega dogovora med nami in francosko ter čehoslovaško republiko, kakor je bil objavljen v »Berliner Tagblattu«, ali vsaj s slično vsebino znan? 2. Ako je bil tak koncept predložen, ali ste ga odklonili s protokolom, objavljenim v »Berliner Tagblattu«, ali vsaj s sličnim protokolom? 3. Ako je istinit protokol, kako ste mogli, ne da bi prej imeli odobrenje-narodne skupščine, izjaviti, da soglašate z osnovno mislijo, ki nas veže na vojno pomoč. 4. Zakaj niste, ako Vam ni bil predložen koncept tajnega ugovora in ako niste podpisali protokola, podali jasnega dementija ter tako v javnosti podprli našo zaveznico Čehoslovaško in prijateljsko nam Francijo? 5. Ali ste voljni nadalje voditi našo zunanjo politiko tako, da nihče ne bo dvomil v miroljubnost naših narodov? — To vprašanje je dobil zunanji minister potom predsedništva narodne skupščine že 25. marca, odgovarja pa nanj še le sedaj in sicer takole: Na točke 1., 2. in 3. — ni mi bil znan koncept tajnega dogovora med nami, francosko in češkoslovaško republiko, ki je bil publiciran v »Berliner Tagblattu«. O tem sem prvič zvedel ob publikaciji v »Berliner Tagblattu«. — Na točko 4. — Dementi, ki je bil na to izdan, je jasen in je bil ponovljen. — Na točko 5. — Kraljevska vlada je tudi doslej nudila vedno dokaze, da je njena zunanja politika navdahnjena z željo, da se našemu narodu ohrani mir. Pašičevi svetovalci. Odkar traja kriza se Pašič malo obrača na poslanski klub radikalne stranke ter se rajši posA'etuje v ožjem krogu ljudi, ki so že radi tega nasprotni opozicijonalnemu bloku, ker vedo, da bi jih vsaka poštena vlada postavila pred sodišče. To so v prvi vrsti dr. Laza Markovič, dr. Velizar Jankovič, minister Kojič in z njimi seveda tudi Pašičev sin Rade. Pašič je poklical iz Pariza tudi znanega diplomata Spalajkovi-ča m ta družba se sedaj posvetuje, kako bi se dalo iz-,intrigirati mandat za volilno vlado. Poslanskega kluba se Pašič izogiblje, že ve tudi dobro, zakaj. Ko je poslanec Petrovič v verifikacijskem odboru nastopal proti vladnim nakanam, ga je Pašič vabil na razgovor med štirimi očmi. Petrovič se pa ni odzval ter je ob prvi priliki v klubu zabrusil Pašiču v obraz, da vodi z aferami stranko v propad. Navedel mu je tudi posamezne slučaje, Pašič je pa molčal ter se počasi izgubil iz kluba. Vlada izdaja ukaze v dobi krize. Pašič-Pribičevičev režim nadaljuje brezobzirno stvari, ki so povsod po kulturnem svetu nemogoče. Drugod je tako, da se v dobi krize ne izdajajo nobeni ukazi, pri nas je pa minister prosvete brezobzirno in nemoteno izdelal velik ukaz o premestitvah učiteljstva in ta ukaz je baje že podpisan. Ureditev odnošajev z Madžarsko. Med Madžarsko in Jugoslavijo se že dalje časa vrše priprave za ureditev nor malnih odnošajev med cbema državama. Konference se pričnejo najbrž še ta teden v Budimpešti in v Beogradu. Za šefa naše delegacije v Beogradu je imenovan bivši minister pravde dr. Niko Perič; prideljeni so mu strokovnjaki za likvidacijo sekvestrov, za vodna vprašanja, za železnice, za trgovske zadeve in za obmejni promet. Našo delegacijo v Budimpešti bo vodil tamošnji poslanik Tihomir Popovič. Šef madžarske delegacije v Beogradu je poslanik Hony. Ker bo ta konferenca končno razčistila medsebojne odnošaje, vlada za njen potek v Budimpešti kakor tudi v Beogradu živahno zanimanje. Obdrži zdravo telo, Za usta, zobe, g?š© — Odol rabi! Po svetu. Priznanje grške republike. Francoska in japonska vlada sta priznali novo gTŠko republiko. Isto namerava v kratkem storiti Belgija, sledile ji bodo v kratkem pa druge države. Ker je priznala novo republiko Francija, jo bo seveda tudi Rumunija kljub rodbinski zvezi'obeh dinastij. Ogrska pod kontrolo Zveze narodov. Ogrski parlament je sprejel kontrolo Zveze narodov v svrho financijske konsolidacije. Države-upnice dajo Ogrski za odplačevanje posebne olajšave pod pogojem, da ogrska vlada sprejme nekatere zakonske reforme, po katerih bo ogrska državna administracija dve leti pod kontrolo zavezniškega komisarja, ki ga imenuje Zveza narodov. Pod nadzorom bodo zlasti davki in do 30. junija 1926 mora biti uravnotežen državni proračun, a pri tem ogrska vlada ne sme najeti kakega novega posojila ter si mora pomagati edino le z intemacijonalnim posojilom 250 milijonov zlatih K. Jamstvo za to posojilo dajejo prihodi ogrskih carinam in pa monopol sladkorja in tobaka. Ustanovi se tudi nova emisijska banka, ki bo stala pod kontrolo komisarja ter bo edina smela emitirati ogrski denar. Vlada bo morala takoj sedaj začeti z reformo davčnega zakona in z redukcijo državnih uslužbencev, kar tvori tudi glavne predpogoje finančne sanacije. Nemški kolonisti v Rusiji. Ruska vlada je dovolila 1000 nemškim delavcem, da se naselijo v Rusiji ter jim je dala na razpolago 3000 desjatin zemlje. Med naseljenci so v prvi vrsti delavci iz jeklarn in tovarn za nože v Solingenu. Progoni v Rusiji. Sovjeti so pričeli z veliko akcijo proti vsem antiboljševiškim organizacijam^ Po celi državi so na dnevnem redu aretacije in smrtne obsodbe. Povod novim progonom so mnoga tajna društva, ki so se Širila po celi državi in v katerih so se zbirali nasprotniki sedanjega režima. Japonska in Amerika. Napetost med Ameriko in Japonsko radi novega izseljeniškega zakona je popustila, ker je Japonska uvidela, da je Amerika tudi napram drugim državam priseljevanje zelo omejila. Japonski poslanik je poslal ameriškemu državnemu tajniku pismu, s katerim povdarja, da prejšnje pismo ne pomeni nobene prikrite grožnje. Beležke. Srbi proti Pašiču in Pribičeviču. Od dneva do dneva se množijo zelo ostre srbske obsodbe Pašič—Pribiče-vičeve politike. Srbi uvidevajo tudi koliko nam v inozemstvu škoduje taka politika. Beograjski list »Odjek« ima poročilo iz Züricha, iz katerega je razvidno, kako se evropska politična javnost-zanima za razvoj krize pri nas. Vlada je sicer vse storila, da v evropski javnosti očrni sedanji opozicijski blok. Pa ni uspeha, saj imajo vse države v Beogradu svoje poslanike in časnikarje, ki na svoje oči vidijo, kako se pri nas godi. Tako tudi poročajo svojim vladam. Edino le Italija je navdušena zst sedanji režim, ker se boji.za rimsko pogodbo. Angleško in švicarsko časopisje smatra enoten in sporazumni nastop Srbov, Hrvatov in Slovencev za ureditev države ix proti sedanji vladi za največji dogodek izza leta 1918. Dopisnik veli, da se Maodonald sam živo zanima za razvoj krize in zahteva podrobnih poročil. Časopisje celega evropskega zapada je dobro poučeno, da sta v Jugoslaviji dva tabora: Prvi je Pašičev, ki ga podpira sedaj renegat Pribičevič s svojimi privrženci. To je samo srbski, reakcijonami in koruptni režim. Drugi tabor je Davidovičev, v katerem so zastopani vsi narodi te države. Ta tabor zahteva enakopravnost vseh, spoštovanje zakonov in poštenje v politiki in upravi. »Parola sedanje vlade: boj do konca z blokom —- je v inozemstvu slabo vplivala ter se bo nad patentiranimi rešitelji državnega edinstva hitro maščevala. V nobenem slučaju pa ne bo nikogar premotila. — Sotrudnik pariškega »Tempsa« me je včeraj vprašal: »Kdo bolj sovraži Hrvate, gospod Pašič ali gospod Pribičevič?« Iz tega vprašanja se jasno vidi, kako tudi Francozi presojajo sedanjo koalicijo ia njeno politiko.« — Demokrati v Črni gori pa imenujejo Pašič—Pribičevičevo družbo »svet mraka in korupcije«. List »Narodna Riječ« pravi, da hi Pašičeva družba rad« s silo oblasti brez izbire sredstev uklonila ali zlomila vse ki so ji na potu. Nato obsoja Pribičeviča, ker je odšel med radikale in pravi, da Pašičeva korupcijonističn« vlada razdvaja, a ne spaja. Svari pred nasiljem in pravi, da bi to bila nevarna igra. »Pritisnuto jače sve na više skače.« Pašičev hoj proti parlamentu je boj proti ljudstvu. Toda to ljudstvo ne bo več pustilo, da bi mu kdo na glavi tolkel — luk, to ljudstvo ne bo trpelo tistih, ki so se sami proglasili za državo. Demokracija cele države mora vstati na boj proti tiranstvu in mraku, V tem boju bo pomagal vsakdo, kdor hoče v svobodni 'državi biti svoboden človek. . Pamietna srbska sodba. V belgrajskih »Novostih«, ki so organ kluba srbskih zemljoradnikov, je napisal poslanec Arangjelovič sledeče: »Hrvatom in Slovencem očita radikalno časopisje sovražne namene in separatizem, ker I zahtevajo, naj bi bila država drugače urejena, kakor je danes. Ali je pa tudi res, da je nezadovoljnost Hrvatov in Slovencev z današnjo državo istovetna z željo po o» nih časih, ko so bili Hrvati in Slovenci izročeni Nemcem in Madžarom na milost in nemilost? Ali se ne da njihova nezadovoljnost razlagati z željo po izboljšanju uprave potom avtonomije, ne da bi trpelo državno edinstvo? AH je naša, na vidovdanski ustavi sloneča dTžavna uprava res tako vzorna, da je treba smatrati vsako željo po njeni iz» premembi kot veleizdajo?« Dnevne novice. Pozor na moder križ in položnice! Kongres slovenskih geografov in etnografov se bo vršil letos od 4. do 8. junija v Pragi. 2e leta 1914 je sprožil idejo takega kongresa beograjski učenjak svetovnega slovesa, prof. Jovan Cvijič, a svetovna vojna je takrat to preprečila. Po vojni je tak kongres postal lažji pa tildi še bolj potreben, zato je že leta 1922 profesor Cvijič stopil v stik s praškimi učenimi krogi, da se tak kongres čim prej skliče. Premagati je pa bilo še razne težave. Pridobiti je bilo treba za to idejo tudi Bolgare in Poljake in pa najti potrebnih gmotnih sredstev. Prvo se je posrečilo, finančno pomoč je zagotovila čehoslo-vaška vlada. Kongres se torej še letos sestane, ker za 1. 1925 je v načrtu že vseslovanski arheološki kongres v Splitu povodom otvoritve ondotnega novega državnega muzeja^ V pripravljalnem odboru v Pragi, ki pripravlja vse potrebno za kongres, je tudi naš rojak, vse-učiliščni profesor dr. M. Murko. Vabila na razne znanstvene korporacije se že razpošiljajo. Želeti je, da se Slovenci udeleže tega kongresa v čim večjem številu. To zahteva ne samo naša čast, marveč tudi potreba. — Naše narodopisno znanstvo je še komaj v povojih. Naši znanstveniki bodo dobili mnogo nove pobude pri Čehih, ki so že čudovito napredovali v narodopisju svoje zemlje. Kako natančno so poznali vsako ped češke zemlje, se je pokazalo prav konkretno za časa mirovne konference v Parizu. Pred kongresom in zlasti po kongresu so v načrtu razni izleti v najzanimivejše kraje čeho-slovaške države. O kongresu bomo še poročali, ko dobimo natančnejše podatke iz Prage. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je shod SLS na velikonočni ponedeljek izvanredno lepo izvršil. Udeležba je bila nepričakovano velika. Navzoči vsi župani. Predsedoval je načelnik krajevnega odbora SLS g. Fr. Ilešič, za podpredsednika je bil izvoljen župan g. Vrlič iz Grušove. Poročilo o položaju je podal naš poslanec Franjo Žebot. Ljudstvo je neprestano odobravalo politiko SLS in Jugo-slov. kluba v borbi proti kcruptnemu in nasilnemu režimu. Ljudstvo pazno zasleduje potek velike borbe, katero bije sedaj dr. Korošec s svojimi zavezniki proti Pašiču in Pribičeviču. To se je videlo iz pritrjevanja in odobravanja. Izdajstvo Pribičevičevih demokratov obsoja vse ljudstvo brez izjeme. Shod je naročil našim poslancem, naj nadaljujejo borbo proti korupciji, krivici in nasilju. Dva uboja za Velikonoč. Na velikonočno nedeljo je prišlo v Limbušu pri Mariboru med fanti do pretepa, v katerem je dobil delavec Franc Čeh težke poškodbe. Iz boja je odnesel krvave rane na glavi in telesu, radi česar je bil prepeljan v mariborsko bolnico, kjer je izdihnil. — Drugega dne, v ponedeljek, se je dogodil v sosednji vasi Ruše enak žalosten slučaj. Pijani fantalini so napadli delavca Josipa Mak. 221etni Šimek mu je zasadil žepni nož v prsi ter mu prerezal žilo odvodnico. Mak je na posledicah rane v par urah umrl, Šimeka pa je oddalo orožništvo mariborskemu sodišču. Radikalno ropanje na vse strani. — Muslimanska »Pravda« poroča o pljačkah radikalov po Bosni to-le: V Tesliču (južno od Banjaluke) je takozvana »Prva d. d. ra eksploatacijo drv«. Pri tem ogromnem podjetju imajo vedno radikali svoje prste zraven in dokaj uradnikov te firme, ki so se zapisali med radikale, so postali tako-rekoč preko noči milijonarji. Ravnatelj te lesne firme je tujec — Madžar Karolv, ki je slepo orodje v rokah radikalov. Nek trgovec, ki pa slučajno ni radikal, je ponudil zgoraj omenjeni tvrdki 10 vagonov sena po tri krone. Firma je odbila njegovo ponudbo. Ta trgovec je kralkornalo prodal seno radikalu Kosti Lipiču. Sedaj je poskusil prodajno srečo pri tvrdki radikal Lipič, ki se je obrnil naravnost na glavnega ravnatelja g. Karolyja in mu ponudil sena-po 5 K 1 kg. Karoly je izdal nalog, da se kupi ravno isto seno, ki je bilo ponujeno od ne-radikala za 3 K, sedaj od radikala po 5 K. Gospod radikal Lipič je mirno pobasal lep dobiček v žep. Radikalni eksponent Peter Stanojevič je imel posekanih 100 vagonov drv. Obrnil se je naravnost v Beograd na radikali-jo, ta je pritisnila na tvrdko v Tesliču, ki je kupila drva «elo drago in je še morala dati radikalu Stanojeviču na razpolago vagone. Minister za šume in rude je dal predsedniku občinskega odbora v Tesliču dovoljenje, da poseka na čavka planini 2000 kub. metrov drv in to po najnižji ceni. Gospod predsednik je zaslužil pri teh drvah »borih« 150 tisoč dinarjev. Da bi pa pristaši ra-dikalije še lažje ropali pri podjetju, je vlada prisilila firmo in je ta morala sprejeti kot računskega direktorja popolnoma nesposobnega človeka. Ta računski direktor je neki Stankovič, radikalni agitator, ki je dovršil samo analfabetski kurz, a sedaj je računski direktor in to samo radi tega, ker nima niti pojma o kakem računu in ga lahko sedaj denarjaželini radikali izrabljajo čisto po svoji volji. Slučajev, kakor ravnokar navedeni, pravi »Pravda«, bi lahko našteli bogžna koliko, a smo jih navedli le par za vzgled, kako lahko postane v Bosni radikal kar tako preko noči milijonar. Po ženitvi v zapor. Pred dvema letoma se je prijavil Franc Llšej iz Črnič v Primcrju za službo karabinerja, katero je tudi dobil. Svoje mesto pa je izrabil ter kradel in ropal kar na veliko. Ko so njegova dela prišla na dan, je pravočasno pobegnil v Jugoslavijo, v Ljubljani pa ga je aretirala policija. Odsedel je 10 mescev v preiskovalnem zaporu, ker se pa italijanske cblasti za njega niso zmenile, je bil izpuščen. Odšel je v Slavonijo, kjer se je kmalu nato oženil z bogato vdovo. Med tem pa ga je sodnija v Trstu obsodila na sedem let ječe in zahtevala od jugoslovanske policije njegovo izročitev. Ušeja so iskali povsod, samo tam ne, kjer se je nahajaL Morebiti bi cel stvar zaspala, da se ni nekega dne pripeljal v Ljubljano po neki kupčiji. Nek detektiv ga je spoznal v gostilni ter ga aretiral. Mesto k svoji lepi vdovici, se je moral podati potd spremstvom stražnikov v Trst, kjer bo svojo kazen odsedel, Srečni občani. Mnogo so že listi pisali o srečnem mestu Milni na otoku Braču, kateremu je zapustil rojak Sargo v Ameriki, svoje ogromno imetje. Te dni je dospel v občino prvi obrok velike zapuščine, 40.000 funtov šter lingov. Za občinske očete tega mesteca je sedaj nastala strašna skrb, kako gospodariti z denarjem, da bo imela od njega korist cela občina. Najprej so v mestu pričeli popravljati ceste in poti, da zaposlijo domače delavstvo, ki je brez dela. V mestu je uveden brezplačna zdravniška praksa. Občani ne plačujejo nikakih davkov. Za mestne sirote se gradi sirotišnica. Z ostalo glavnico nameravajo ustanoviti veliko industrijsko pedvzetje, kjer bi dobili trajno delo domačini, ki so bil dosedaj brez posla. Svojemu dobrotniku namerava občina postaviti dostojen spomenik. Zapuščina ne bo tako hitro izrabljena, ker je v resnici ogromna. Če bi jo razdelili med občane, bi prišlo na vsakega skoro milijon kron. Umor v policijskih zaporih. V nedeljo je bilo v Beogradu delavsko protestno zborovanje radi strašnega zločina, ki se je zopet dogodil v policijskih zaporih. Dne 5. t. m. je policija aretirala delavko Ljubico Ljubičevič, ki je bila obdolžena, da je svojemu delodajalcu pokradla več metrov platna. Na podlagi te obdolžitve so beograjski policaji začeli preiskovati po svoji stari navadi z batinami ter so delavko tako pretepali in mučili, da je še isti dan umrla. Ta zločin, ki pa ni prvi, je najboljši dokaz in obiležje današnjega teroja in nasilnega režima, ki prenaša »proste roke« od Pribičeviča, Pašiča in drugih tudi na fašiste in policaje ,da pri svojem nasilnem početju prav nič ne mislijo na zakone .in na odgovornost. Podkupljeni porotniki. V Splitu so bili aretirani porotnik Martin Padonič in dva zločinca, ki sta bila pri zadnjem porotnem zasedanju oproščena, dasi sta zločin priznala. Proti porotnikom je obstojala sumnja, da so bili podkupljeni. Državnemu pravdniku se je posrečilo dobiti dokaze, na temelju katerih je dal ai'etirati Padoniča, dočim proti oslalim porotnikom še vodi pre-izkavo. Iz Rogaške Slatine se nam poroča: Dolga zima in neprestano deževje je zadržalo v letošnjem letu priprave za bodočo sezono. Ker nam pa vremenski preroki napovedujejo za drugo polovico meseca aprila boljše vreme, se bo s podvojeno silo zamujeno popravilo, tako da bo zdravilišče v pravem času moglo odpreti svoja gostoljubna vrata. Po zimi polni padavin upamo na suho poletje in istega mnjenja so najbrže tudi naši gosti, ker že pridno naročajo sobe, da bi se izognili stanovanjskim neprilikam, katere so se pokazale pretečeno sezono. Ker se je posrečilo pridobiti lepo število novih sob, se stanovanjske krize, kakoršna se je pokazala zadnjo sezono, ni več bati. Sicer pa bi bilo želeti, da bi gosti izrabili čas pred sezono in po sezeni, ker so ne glede na znižanje vseh cen meseci maj, junij in september v Rogaški Slatini neprimerno lepši kot julij in avgust. Že narava nam ponuja v tem času toliko lepot in skoro dnevnih sprememb, da se posebno inozemski gosti za ta čas ne morejo načuditi tem zanimivim njenim pojavom. Vrhu tega ni navala v restavracijah in pri kopelih, kar je posebno važno za bolne in nervozne goste. Na mesto odstopivšega kopališkega zdravnika dr. Simonitscha se je posrečilo upravi zdravilišča pridobiti g. univ. prof. dr. E. Šlajmerja, katerega obče znano ime bo postalo privlačna sila zp zdravilišče. Ker bodo cene ostale približne iste kot v pretečeni sezoni, je pričakovati, da obisk v tekočem letu ne bo zaostal za lansko sezono. Lek proti revmatizmu. Lek »Radio-Baisamica« je že dobro znan našemu svetu radi svojega izrednega delovanja. O leku so se izrazili najpovoljnejše naši lekarji, a zdaj že prihajajo zahvalna pisma iz inozemstva, kjer se lek »Radio-Balsamica« proti vsem vrstam revmatizma uporablja s prav dobrim uspehom. Radio-Balsamica je osnovan na popolnoma novih principih, ki še dosedaj v medicini niso bili poznani. Lek deluje jako hitro, in ne zapušča ni-kakih posledic ne na koži ne na organizmu, lahko ga rabijo tildi ljudje s slabim srcem brez vsake nevarnosti. Za izdeljavo tega leka je olvoril dr. Rahegejev nov laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43. 259 te Maribora. »Tabor« proti Cirilovi tiskarni. V velikonočni številki poziva mariborski »Tabor« svoje občinstvo* na bojkot prodajalne in tiskarne sv. Cirila. To je sicer že večkrat storil. Pomagajo mu pri tem delu »Jutru«, »Učiteljski Tovariš« in drugi policijski listi, ki že nad eno leto gonijo vedno isto »lajno«. Seveda jim to nič ne izda. Prodajalna Cirilove tiskarne je vedno polna, včasih celo tako polna, da stranke niti na vrsto ne morejo priti. Svetovali bi »Taborovim« urednikom, da bi si to vrvenje in življenje v prodajalni Cirilove tiskarne enkrat pogledali! Ne strankarstvo, pač pa zmerne cene imajo privlačno silo za odjemalce. Po enoletnem hujskanju so »Tabor« in drugi njemu slični kriminalistični tipi dosegli to, da Cirilova tiskarna še letos otvori posebno podružnico za svojo prodajalno v novi bančni palači pred frančiškansko cerkvijo in sicer za to, da razbremeni svojo prodajalno v Koroški cesti 5. Dasiravno pa hujskanje »Tabora« in podobnih glasil Pribičeviče-vih kriminalnih tipov nad vse blagodejno vpliva na razvoj podjetij Cirilove tiskarne, se moramo vkljub temu s tem nekoliko natančneje pečati. Pribijemo predvsem lole: »Slov. Gospodar« in pozneje »Straža« sta se borila zoper Nemce in nemškutarje skupno nad 50 let. Boj je.bil posebno oster š takratno »Marburger Zeitung«. À ta boj se je vršil vedno le med listi. Tudi v najhujših nemškutarskih časih se ni zgodilo, da bi bila kdaj »Marburger Zeitung« hujskala na bojkot zoper Cirilovo tiskarno a Fi njeno prodajalno. Listi so bili v medsebojnem boju, a ta boj se nikdar ni raztezal na tiskarne, ki so tiskale liste. Tiskarne so bile gospodarska podjetja, ki so proti plačilu tiskale liste; nikomur nili na misel ni prišlo, napadati kako tiskarno radi tega, ker je tiskala ta ali'oni list, ker listi niso last tiskarn, ampak se le tiskajo v tiskarni, in tiskarna seveda ni odgovorna za njih vsebinp. Tako je bilo v Mariboru, ko so se po njem še šopirili Nemci. Drugačne metode pa je prinesel v Maribor »Taborov« šefredakter Špindler, ki je že navanjen v izobilju uživati »klerikalne« dobrote in bi zato rad vsa »klerikalna« podjetja na župi požrl. Konstatiramo nadalje, da je med Cirilovo in Mariborsko tiskarno, kolikor nam je znano, dozdaj še vedno vladalo prijateljsko razmerje, kakor je neobhodno potrebno med podjetji, ker ravnatelj Mariborske tiskarne nikakor ne stoji na tako nizkotnem stališču, kakor — šefredakter — gospod Špindler. — Dozdajno prijateljsko razmerje med obema tiskarnama je dalo tudi povod medsebojnemu dogovoru za skupni nastop vseh slovenskih strank pri mariborskih občinskih volitvah. Dvomimo pa, da bi tako »rovtarsko« hujskanje šefre-dakterja Špindlerja bilo v poseben prid dogovorjenega in sklenjenega sporazuma. Tudi mi bi lahko začeli pisati proti Mariborski tiskarni in drugim demokratskim podjetjem, a na to pot »Taboru«, »Jutru« in »Učiteljskemu Tovarišu« pač ne bomo sledili. Nam je pre-n/.zkolno, preogabno in prepustimo Pribičevičevim demokratom Špindlerju in njegovim sodrugom, da se valjajo v tem blatu. Shod Slovenske* ljudske stranke za mesto Maribor se vrši jutri v četrtek, dne 24. aprila ob 8. uri zvečer v novi dvorani G osp o d a r sko-z adru ž n e banke (poleg samostana oo. frančiškanov) v pritličju. Govorijo poslanca Vesenjak in Žebot ter ravnatelj dr. Jerovšek. Davidovičevi demokrati v Mariboru. Iz popolnoma zanesljivega vira izvemo, da so se tudi demokrati v Mariboru razkrhali med Davidovičevce in Pribičevičijance. Trezno misleči možje obsojajo gnusno izdajstvo Pribičevičevega krila. Večina uredništva in gospodarskih krogov je pričakovala, da se bodo razmere v naši državi po Pašičevem padcu vendarle začele ozdravljati. A ker je ravno Pribi-čevič v usodnem trenutku priskočil Pašiču na pomoč, nosi Pribičevič-Žerjavova frakcija vso odgovornost za nadaljevanje krivičnega režima. Organizacijo Davidovičeve grupe v Mariboru vodijo trezni in odlični možje iz demokratske stranke. Opozarjamo na prosvetni večer v petek, dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici 6, ki ga priredi Prosvetna zveza v Mariboru kot zaključek predavanj Prosvetnega kartela. Izredno zanimiv spored z glasbenimi in pevskimi točkami bo nudil vsakemu dovolj izbire. Vslop je prost, brez vsakršne vstopnine, tudi brez prostovoljnih prispevkov. Posebnih vabil ne bo razposlanih, zato vabimo vse, ki jim je do resnega ljudskega prosvetnega dela, k obilni udeležbi. Posebej pa so še vabljeni vsi gospodje predavatelji, ki so imeli predavanja v sezoni. Spored bo na razpolago zvečer pred začetkom.- l oslava 1. maja. Letošnji 1. maj proslavi krščanskosocialno delavstvo v Mariboru na sledeči način: Ob 9. uri dopoldan sv. maša v frančiškanski cerkvi. Po maši se. vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke delavski shod na katerem poroča g. narodni poslanec Franjo Žebot. Popoldne skupni izlet z godbo kat. Omladine na Goro pri Sv. Petru. Zbirališče od dveh popoldne pri železniškem mostu na Meljski cesti. Delavci, udeležite - se polnoštevilno te zabave! — Okrožno načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze. Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 6. maja ob 5. uri popoldne v kazini na Slomškovem trgu zanimivo predavanje. Vse članice se vabite, da se predavanja v o-bilnern številu udeležite. Odbor. Dmga poštna ambulafnčna zveza na progi Maribor— Kotoriba. Poslanci Jugoslov. kluba (dr. Hohnjec, Žebot, Vesenjak, Bedjanič, Falež, Klekl in Šiftar) so dne II. t. m. poslali poštni direkciji v Ljubljani spomenico, v kateri dokazujejo, da bi bilo treba na črti Maribor—Kotoriba u-vesti še eno (popoldansko) ambulančno zvezo. Sedanja zveza je preobremenjena. Posebno pa trpijo mesta in trgi na tej progi, ker dobivajo iz Maribora samo enkrat na dan pošto. Ker je že pred vojsko ambulančna pošta po dvakrat na dan prevažala pošto iz Maribora, je to sedaj še tembolj opravičeno. Direktor pošte g. dr. Debelak je odgovoril s pismom dne 17. aprila poslancu Žebotu, da za sedaj sicer ne more uvesti stalne druge ambulance, a če bi posamezni večji kraji (Ptuj, Ormož, Središče itd.) prosili za dvakratno pošto, bi se tej želji lahko ustreglo. Nadalje piše g. direktor: »Za progo Pragersko—Ormož— Murska Sobota se bodo razmere izboljšale meseca oktobra 1924, ko bo odprta nova železnica in bom vpeljal ambulančno pošto Maribor—Hodoš, tako da bodeta od Maribora do Ormoža po dve ambulančni pošti dnevno.« Prvi JtKÜto-koncqrt v Mariboru. Sinoči se je vršil na mariborski glavni pošti zanimiv poskus z brezžičnim sprejemnim aparatom. Prireditelji so povabili zastopnike tukajšnjih listov in nekaj občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo koncert berlinske oddajne postaje. Na sporedu so bile razne glasbene, pevske in zabavne točke, ki so se v Mariboru kljub nekaterim hibam, katere je zakrivil aparat, zek> jasno slišale. Ta poskus je bil prvi svoje vrste v Mariboru ter bo gotovo pripomogel, da se bo radio začel širiti tudi med privatniki, ki so toliko petični, da si lahko nabavijo sprejemni aparat. Klub mariborskih farmaceutov zavrača neutemeljene govorice, ki krožijo po Mariboru, ter hkrati ugotavlja, da se oddajo in pripravljajo zdravila po vsakem receptu — bilo privatnem, bilo na račun bolniških blagajn, — v vseh lekarnah brez izjeme enako vestno, točno in natančno po zdravniškem predpisu. KMF z vso odločnostjo odklanja pogoste očitke, češ, da je receptur-no delo v tej ali oni lekarni površno, oziroma, da se ne ravnajo vsi asistenti točno po zdravniških predpisih. Vsak lekarnar in diplomiran lekarniški asistent se ravna pri izdelovanju zdravil po istih predpisih, izdanih od ministrstva narodnega zdravja v Beogradu. Klub na dalje opozarja, da dobivajo državni in mestni uradniki, ter nameščenci samo na podlagi legitimacije v vseh lekarnah brez izjeme 20 odstot. popusta. Izjava. Podpisani dr. Josip Povalej izjavljam, da sem v vseh očitkih in trditvah nepravilnosti in nekorektnosti, katere bi naj zakrivil g. okr. glavar dr. Lajnšič, informiral dne 15. 9. 1923 gg. dr. Josipa Leskovarja in dr. Jerovšeka le po izrecnem nalogu tedanjega vodje Mariborske oblasti g. načelnika dr. Vilkota Pfeiferja. Resnici na ljubo pa izjavljam, da meni oseb-noo kakem nepravilnem ali nekorektnem postopanju g. dr. Lajnšiča ni ničesar znanega, ter nisem imel niti tedaj niti nimam danes najmanjšega povoda za kakršnokoli obdolžitev g. dr. Lajnšiča. Maribor, dne 14. aprì la 1924. Dr. Josip Povalej 1. r. Spomnite se pri posebnih prilikah Prostovoljne požarne hrambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru ž darovi za novi rešilni avto. miwsWBWiww.'S'ä wri^vawi -«smü«woüiwr*» - waBP Hi JI MARIBOR, Koroška c. 19, 1 Dušica. Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus. 4 »Dete, edina potomkinja rodu Marnvjev«, je govoril, »ne pozabi, nikdar ne pozabi imena Pavel Déroulède! In prisezi mi, da boš maščevala smrt bratovo na njegovem morilcu!« Otrok je bila tistikrat, ni razumela očeta, pa strah jo je bilo, ljubila je -očeta, smilil se ji je, in pokorno je ponavljala za njim strašno prisego: »Prisegam pri Bogu vsemogočnem, da bom poiskala Pavla Déroulède in maščevala bratovo smrt — Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okno, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižji ceni. :—: Točna in solidna postrežba! :—: inni in ii i * i,1.'!.1 ‘j p.) ' ' P i n ti j i ih n i ni * i ■■ 111 in [ ftitas st@*r tvrdka f e strnila v S Poskupio iii prepriiaita se! Valetrsotfina Spcrmrijsxe k koionijal-oeaä klage ter deželnih pridelkov Nakup h prodaja ovsa, koruze, fižola, krompirja, vinskega kamna in drugih dež. pridelkov. *»••«•*« ®9®®«® ®«® «(O® »#• '«•» W # ——““............... 1 ... ‘ S Denar naložila f n $2 §|i@ MiVAVMliè f» pn I Saadaještaietski IIudsH aosoHinict r. z. z n. z. kopi po najnižji ceni nosilce (traverze), žičnike (žreblje) cement, strešne lepenke itd. kakor vsake vrste železnine pri IVA.I uOHAŽIJA, MARIBOR Aleksandrova cesta 42. « Meljska cesta 1. TRGOVINA Z ŽELEZNINO Ata drobno! Na debelo! a PlariliariSs Stalna ulica it S, ki obrestuje hranilne vloge po oziroma po dogovoru, ZsilFiižiia gospodarska banka Podružnica v Mariboru. !»«rt.«n «st feHžat pesi« gsšMaiiiiseje. - Isivišie •brcstmnnie »los st kalili» is « letati« reta» teplais mako »leso na »tlimo tako! « gotovini. P*»«»bi@Slafil prodajalne sr«iit «Sriawm® raxradna lot®rila. In kmalu na to je oče umrl. Sama je ostala, sirota brez starišev, brez varuha in zaščitnika. Edina stara Petronela, njena dojilja in zvesta, dolgoletna služkinja njenih staršev, ji je ostala. In strašna prisega, težka dolžnost je ležala ra njeni duši —. Z vso silo je odtrgala spomin in misli od teh mučnih prizorov. Silila se je in rajši mislila na dobrote, ki jih je delil Pavel njej, siroti zapuščeni, v nevarnih dnevih revolucije. Mislila je nazaj na prizor, ki se je odigraval, komaj par tednov je bilo temu, pred Déroulèdovo hišo. Tistikrat je še stanovala s Petronelo v očetovem domu. Po opravkih je šla v mesto. Pred Pavlovo hišo je stala gruča pijanih žensk, pravih hijen revolucije. Sama ni vedela, kako je prišlo, — pa zaklicala jim je, naj se ji izognejo. Ulica je bila blatna. In nato jo je drhal napadla. Preveč snažno in lepo jim je bila oblečena —. Obleko so ji hotele strgati s telesa —. Kdo ve kaj bi se bijo zgodilo, da ni na njeno klicanje prihitel Pavel Déroulède in jo potegnil v vežo. In nato je govoril razsrjenim množicam in mirno so se razšli ljudje. Zastavil je svoj ugled, svojo priljubljenost, rešil ji je življenje —. In kako gostoljubno je ponudil pribežališče v svoji hiši njej in Petroneli, ker nista bili več varni sami v očetovi palači! Že par tednov je bila gost v Déroulèdovi hiši. Kako ljubzeniva je bila njegova mati, kako prijazna Anica, uboga pohabi jenà sirota, kako vljuden, skrbi j iv, da, nežen je bil Pavel —. Silila se je, da ne bi sovražila Pavla —. Kaj je bilo pravzaprav tisto čuvstvo, ki jo je navdajalo do Pavla? Ali ga je res sovražila —? Onidan sta bila na sprehodu. Kako ji je burno utripalo srce —! Ali ni bila skorajda srečna in vesela, ko ji je pravil in zatrjeval in prisegal, da ni kriv smrti njenega brata. ' Mladi, šestnajstletni, vročekrvni Marny mu je dvoboj vsilil, prav vsilil, je pravil. In zaradi malenkostne stvari. Prositi ga je hotel odpuščanja, dati mu je hotel popolno zadoščenje, pa Marny ni hotel ničesar slišati o zadoščenju. Napadel ga je, braniti je moral svoje življenje. Ni imel namena ga umoriti —. Pavel ni bil kriv bratove smrti —. Ah, kolik mir ji je dajala la misel —, koliko srečo —! Toda prisega —! Vedno in znova je čula svoj lastni glas, ki je ponavljal za očetom. »Prisegam pri Bogu vsemogočnem, da bom poiskala Pavla Déroulède in maščevala bratovo smrt —.« Ali ji ni Bog sam, po tolikih letih, pokazal kaj naj stori? . (Dalje prihodnjič). Trgovski učencc(-ka), ki ostane v celi oskrbi staršev, se sprejme takoj pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru, Stolna ulica 5. 263 Sedlarski vajenec močan, se sprejme takoj pri Josipu Ramšak, Ruše. 260 2___1 Izvrsten pohorski sadjevec se dobi v Gregorčičevi ulici št. 23 na dvorišču. 261 2—1 f Naznanjam svojim cenjenim odjemalcem, da sem se j preselila s svojim strojnim pletenjem 1. aprila iz j Rajčeve ulice 4 v Splavarsko ulico 6 in se nadalje priporočam za izdelovanje vsakovrstnih jopic: možkih, ženskih, otroških, kakor tudi popravljanje pletenin in nogavic. S spoštovanjem Josipina Klavora. 255 Stavbene okraske iz mavca, cementa in umetnega kamna izdeljuje Alojz Kocijančič, kipar v Mariboru, Mlinska ulica 17. 262 Somišljeniki inserirai!® Stare tračnice (šine) se dobe najcenejše pri Jos. Baumeister, Aleksandrova cesta 20. Maribor. 250 Premog, iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1. 107 Lepo cepano in žagano kolje za vinograde ima po ceni na prodaj S traschi 11 in Felber, trgovina z lesom. Maribor, Pristan. 237 3—8 CUNJE krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, gfežIvMo, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 13. I Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino. Trgovinu Martin Šumer s Konjice s priporoča veliko izbiro raznega manufakturnoga ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1 .Jeričev vinotoč v Počehovi zopet odprt feite, (iia¥nf trg (meje H, Ziegler,) Telefon 173. Špecerijsko ii kolonijalno blsgù se prodaja po najnižji dnsvni coni, Zahtevajte cenik! Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Straže.